-----   84   -----
Politične  stvari.
Nepoboljšljivi so!
V državnem zboru na Dunaji je ustavoverni polž zopet enkrat roge pokazal in kdor je mislil, da so se Herbstovci po zadnjih blainažah in nesrečah kaj poboljšali, lahko je spoznal, kako hudo se je motil. Bilo je to pri obravnavi podpore za moravsko mejno železnico, ki je lastnina zopet ene tistih privatnih dru-žeb, katere so večini „ustavovercev" tako na srce pri-raščeue, da brez vse vesti popuste blagor volilctsv in davkoplačevalcev, če le morejo dobiti kako podporo za svoje „dobre prijatelje", ki so navadno takim družbam načelniki.   Tako je bilo tudi ta pot.
Moravska ta železnica je potrebovala 75.000 gld., da je mogla plačati letošnje obresti (kupone). Obrnila se je toraj do vlade s prošnjo, da bi se jej ta .denar podelil iz državne blagajnice. Vlada je temu pritrdila in tako je prišla ta reč v državni zbor.
Po prejšnjih praskah Herbstovcev med sabo in z vlado bi bil človek mislil, da se bodo takemu zahtevan ju uprli vsi od Herbsta do Kurande, al glej! — vsi so glasovali za vladno predlogo. Pozabljene so bile vse hude besede, ki so jih med razgovorom o Bosni drug drugemu solili. Čeravno smo doživeli uže toliko denarnih polomov (,,krahov"), so ti gospodje se zmiraj tisti, kakor so bili; britke skušoje, hude zadrege, beda gospodarska m trgovinska — vse to jih ni nič poboljšalo. Njihova vera je ta, da država mora pomagati posa-mesnemu, da se tako more sama vzdržati. Ali čudno ! ta 5,p o same z ni k" je vedno le eden in isti, — denar, ki se jemlje revnim davkoplačevalcem in daje milijonarjem , pride zmiraj le v roke tistim ljudem , katerim je ustavoverna stranka naklonjena. Res, skoro se človek naveliča na teh ljudeh prazno slamo mlatiti, vsaka svarilna ali opomiojevalna beseda je bob v steno, o tem se ustavoverna stranka ne da več poboljšati. Tu ne pomaga nič, če poslanec dr. Kronavvetter še tako živo popisuje bedo in revo, ki se povsod vidi, če pripoveduje, kako davkovaki iztlrjevalci obrtnikom jemlj6 celo postelje, če so le par goldinarjev davka na dolgu; takim tožbam   se  ustavoverci  smejejo.    In  zakaj bi se
ne?    „Ta Kronavvetter — si mislijo gospodje — je sanjač, naše finančne umetnosti toraj ne razume."
Prav res čuditi se mora človek, da o sedanji splošni denarni zadregi države in davkoplačevalcev, s katerimi bi se moralo ravno zdaj najbolj prizanesljivo ravnati, ravno tisti gospodje, ki so največ krika delali zarad potrošenega denarja v Bosni, zdaj brez silne potrebe dado privatni družbi 75.000 gld. To je pogum, ki nam je nerazumljiv in kakoršnega ne vidimo v nobenem drugem parlamentu.
Grof Andrassv ni dobro storil, da s predlogom o zasedbi Bosne vred ni poial zbornici tudi načrt kake nove železnice v ,,novi Avstriji" (kakor se zdaj Bosna imenuje), za katero bi bila država dala bogato poroštvo. Ker se je podpora moravske železnice sprejela, bi se sprejela bila tudi taka žeiezaica.
Večina državne zbornice je uže zarita v nesrečno gospodarsko politiko, tu ne pomaga nobena reč. Le poglejmo, kaj je zadnjih pet let storila. Ca se je naredila kaka postava, je bilo to le na prid kake privatne usta-vovercem priljubljene družbe. V to vrsto spada tudi naprava državnih posojilnic, zidanje dalmatinskih železnic, poroštvo za pelsen-prisensko , za dnjestersko, za braunausko-strassvvalchenersko, za prasko-duksensko, za leobersdorfersko, šentpoltensko železnico itd. Druzih po-postav narodnemu gospodarstvu v prid ta stranka ni stvarila.
Ogromnega denarja so Avstrijo stale te železnice! Koliko Bosni j bi bili lahko s temi milijoni pri dobili si!
Zato naj bodo narodi avstrijski veseli, da gredo dnevi te državne zbornice h koncu; potem naj pa ljudstva skrbe, da si volijo drugačne zastopnike v državni zbor. Skušioj britkih imajo zdaj dovolj, da bodo vedeli, komu je zaupati, komu ne.