NASLOV
Kmetica na porodniškem dopustu?
stran 5
Leto XXXV. Št. 8
Murska Sobota 24. februar 1983
CENA 10 DIN
VESTNIK

ŽATIKA se pri sladkorni pesi
V uprave na spomladansko sedah predstavnikov repubhskeg produkcij8'0’? k0 dog««' zdarstvo in prehrano je oskrba P spom'ad mnaroti'« zagotovljena, saj bo za setev, pa t b pravočas« ^ega Ivanje, na voljo dovolj umetnih gnoj«,« J	ega
Pa ne bi smelo primanjkovati tudi kva materiala.
. Medtem ko pri setvi koruze Jarih žit ne bo težav, pa se nekoliko zatika pri sladkorni Pesi. Čeprav so priprave na setev sladkorne pese stekle že v lanskem avgustu, podatki kažejo, da akcija ne teče po-vsem brez zastojev. Po zadnjih podatkih bo družbeni sektor zasejal s peso 3.268 hektarjev Površin, kar je 130 hektarjev manj. kot so prvotno načrtovali, v zasebnem sektorju pa bodo letos pridelovali peso na ^50 hektarjih ali na 150 hektarjih manj, kot so plani-
To so obveze, ki so jih zadružne organizacije in družbeni sektor prevzele s samoupravnim sporazumom, če pa obveze primerjamo s sklenjenimi pogodbami, je položaj nekoliko zaskrbljujoč. Medtem ko bo družbeni sektor svoje obveze izpolnil, bo potrebno še veliko narediti v zasebnem sektorju. Do srede februarja so bile sklenjene pogodbe le za polovico predvidenih površin, v nekaterih zadružnih organizacijah pa niso pokazali nobene zavzetosti za akcijo. Tako so na
V pomurskih mesnopredelovalnih obratih bomo letos predelali 14.689 ton mesa pitanega goveda in 19.285 ton svinjskega mesa v polovicah. Poleg zagotavljanja oskrbe na domačem tržišču bomo izvozili 3.233 ton mesnih izdelkov in konzerv v vrednosti skoraj 8 milijonov dolarjev.
za investicije v kmetijstvo predvidenih eno milijardo 400 milijonov dinarjev bančnih sredstev, zahtevki pa znašajo kar 4 milijarde dinarjev.
Res je, da pomeni omenjeni samoupravni sporazum korak naprej na področju živinorejske proizvodnje, še vedno pa pušča številna Odprta vprašanja, z razrešitvijo katerih nikakor ne kaže odlašati. Tako, ddnimo, sporazum konkretizira le obveznosti proizvajalcev oz. podpisnikov, ne zagotavlja pa tudi pogojev za realizacijo zastavljenih nalog. Razlike v ceni živine še vedno niso odpravljene in v lendavski kmetijski zadrugi pravijo, če bo odliv živine na Hrvaško še naprej tako velik, podpisanih obvez
primer v Kmetijski zadrugi . Slovenska Bistrica do srpde februarja sklenili pogodbe le za JO odstotkov planiranih površin, v Kmetijski zadrugi Lovrenc za 10.5 odstotka in v TOK Ljutomerčan le za 17 odstotkov planiranih površin. Vsekakor gre v teh primerih za subjektivne okoliščine in bo potrebno proti nekaterim predstavnikom zadružnih organizacij ostreje ukrepati. Nevzdržno je namreč, da lahko ponekod plane . celo presežejo, drugje pa se do izpolnjevanja nalog obnašajo tako neodgovorno.
Do začetka setve je ostalo še nekaj časa, zato je- treba v teh dneh vsesile usmeriti v dosego zastavljenih ciljev. Poleg pospeševalne službe se morajo v akcijo aktivno vključiti tudi
ne bodo mogli izpolniti. Tudi za Mesno industrijo samoupravni sporazum določa obveznosti, ki jih ima do pokrivanja prehrambnih potreb v posameznih občinah, ne zagotavlja pa pokrivanja disparitet cen. Položaj še ni povsem jasen tudi na področju zagotavljanja deviz za uvoz repromateriala. Za uvoz 11.900 ton soje in 2.100 ton ribje moke mora pomursko kmetijstvo zbrati 5,3 milijona dolarjev, za uvoz ostalih mineralnih komponent pa še nadaljnjih 1,3 milijona dolarjev. Ta in še številna druga odprta vprašanja pa lahko resno ogrozijo realizacijo dogovorjenih obvez, zato z njihovim razreševanjem ne kaže odiašati. Ludvik Kovač
izvršni sveti, družbenopolitične organizacije in vsi. ki lahko prispevajo k njenemu uspehu. Izkušnje zadnjih let namreč potrjujejo, daje sladkorna pesa donosna poljščina in zato ni razlogov, daje ne bi vključili v njivski kolobar.
L. Kovač.
Obveznosti znane, kaj pa pogoji?
letos bomo v Pomurju povečali stalež krav za 10'9 glav, govejih pitancev za 1090, plemenskih svinj za 57* in pitanih prašičev za 761» glav. Tako je zapisano v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mleka m mesa v proizvodnem letu 1983 v pomurski regiji. Sporazum, ki so ga sredi prejšnjega tedna v Murski Soboti podpisan predstavniki kmetijskih organizacij združenega dela, izvršnih svetov, zemljiških skupnosti in veterinarskega zavoda, pomeni konkretizacijo srednjeročnega razvojnega Plana v letu 1983.
Na osnovi tako zastavljenega plana bomo letos v Pomurju proizvedli 46,7 milijona mrov mleka, 2,2 milijona litrov 9a.bomo dokupili na dru-9<n območjih. Družbeni in za-sebni sektor bo spital 27.545
V letu 1983  v Pomurju meliorirali
in komasirali 3.885 hektarjev kmetijskih zemljišč, za kar bo potrebnih 303 milijone dinarjev.
Pogoj za izpolnjevanje planskih obvez je zagotovitev investicijskih sredstev, kot kaže, pa se na tem področju še najbolj zatika. Za investicije v primarno kmetijsko proizvodnjo bodo letos v Pomurju potrebovali eno milijardo dinarjev, od tega samo za investicije v živinorejsko proizvodnjo 350 milijonov dinarjev. Zastavlja se zlasti vprašanje deleža bančnih sredstev, ki naj bi znašala 500 milijonov dinarjev, temeljna pomurska banka pa ima v ta namen na voljo le 30 milijonov dinarjev. Tudi v Sloveniji stanje ni dosti ugodnejše, saj je

 SZDL poziva:
Budnica  frontnim delom! .
„ Delovne programe imamo toliko razdelane in 
posamezne naloge toliko razjasnjene, da v frontni orga-
_ nizaciji vsebinska plat ne bi smela imeti vrzeli". Tak bi «  znal biti najkrajši možen povzetek zdajšnjih naporov  I socialistične zveze v Pomurju, ki sicer že dalj časa pozi- I H va, da pri tako začrtani ,,ofenzivi" nobena od družbeno-  političnih organizacij nima kaj iskati v ozadju. Še
I mnogo bolj velja to za vse druge frontne dele in kajpa- K da temeljne oblike in načine organiziranja delovnih ljudi  in občanov.
Polaganje računov za lansko poslovno leto je pri-Iložnost, da se zdramijo občinski koordinacijski odbori m za stabilizacijo. Ležerne delegate v piših in porsih I (posebnih izobraževalnih oziroma raziskovalnih skup- 1 nostih), verjetno pa še kje, velja čimprej prevetriti in po I potrebi zamenjati, da bi slednjič delegatski sistem tudi g v sisih polnokrvno zaživel. Pri razčiščevanjih glede  novega delovnega in obratovalnega časa in novelacije I zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prav tako ni, da bi držali križem roke.
I Velik izziv in vnovično težko preizkušnjo pa za so-  cialistično zvezo brez dvoma pomenijo priprave na I spomladansko setev. Da presoja ni vržena tjavendan,  priča ponedeljkova seja predsedstva pomurske frontne
I organizacije v Murski Soboti, kjer so člani največ gra-  jali zaplete pri oskrbi z rezervnimi deli za kmetijsko  mehanizacijo, gnojili in krmili, zadržano, skorajda pesi- | mistično pa se opredelili do setve sladkorne pese, saj doslej sklenjene pogodbe s kmeti česa posebnega ne —
I obetajo. Seveda navzočim ni šlo za to, da bi sejali I  vznemirjenje, še manj dvome v izid vsakoletne akcije, I  zato jih je predsednik Maks Rojs dodobra seznanil z ne-  davnim sestankom vidnih kmetijskih strokovnjakov, (gospodarstvenikov in politiko republike, Podravja in 
Pomurja v tovarni sladkorja v Ormožu. Tu so — I povzeto po zapisniku — naglasili, da ..obstaja ekonom- | ski interes za pridelovanje te kulture". Žal ,,na terenu ni _ v dovoljni meri stekla akcija za mobilizacijo združenih — H kmetov in njihovo vključevanje v sklepanje pogodb za   naročeno proizvodnjo". Kaj je temu krivo? Predvsem so 1  to: disparitete cerj, dohodkovna nezanimivost, razdrob- "
Ijenost zemljišč,'Težave pri zagotavljanju sredstev za I izvedbo agromelioracij, neurejeni odnosi v zadružnih 
organizacijah do združenih kmetov in podobno". Prav  slednje je spodbudilo razpravljalce, da mora pri vsem H tem svoj del odgovornosti prevzeti sozd ABC Pomurka Iin da bi ob tem kazalo razmisliti o možnosti organizi- «
ranja konsignacijske trgovine. Bolj kot lani bodo mora- I le zapreči sekcije za kmetijstvo po krajevnih skup- H nostih, sveti za kmetijstvo pri občinskih konferencah * SZDL in še posebej pospeševalci.
„Ni tako redko, da se kmetje z vsemi štirimi  branijo sprejeti določeno funkcijo v zadružnem svetu.
I Pravijo: saj itak ne moremo na nič vplivati." Kar precej  članov predsedstva pomurskega medobčinskega sveta S socialistične zveze je tako naglas razmišljalo, sicer pa je K očitno prav kadrovska politika v zadnjem času eden trših orehov tega organa. Tokrat je bila denimo dobra
Iura potrebna, da so sS zedinili zastran neprofesionalnih I sodnikov združenega dela, novega vodstva SDK, nazad- K nje pa še glede delegatov oziroma članov izvršnega  odbora medobčinske gospodarske zbornice in članov
Ivseh štirih občinskih odborov. ,,Nič nimamo proti  direktorjem, prav tako nismo pristojni, da sestavljamo I ključ izbora delegatov, toda tudi letos je v teh delegat- £ ških organih preveč direktorjev oziroma vodilnega in vodstvenega kadra. Zato naj zbornica premakne predvi- _
S deno zasedanje skupščine in skupaj s sindikatom še  H enkrat prerešeta predlagane kandidate." Tako so na- g
zadnje le sklenili in tudi potrdili kandidata za novega  predsednika medobčinskega sveta SZDL Borisa Prejaca. a
Branko ŽUNEC |
MURSKA SOBOTA
Most sodelovanja še bolj utrditi
Po daljšem premoru se je ptreteklo sredo naposled spet sestal svet za zunanjepolitična vprašanja in mednarodne odnose pri občinski konferenci SZDL Murska Sobota. Obravnaval je mednarodno sodelovanja soboške občine v lanskem letu in program sodelovanja za letos. Žal pa niti enega niti drugega niso mogli v celoti pregledati in oceniti, kajti nekatere organizacije in društva niso posredovala svojih poročil.
Vseeno pa so lahko ugotovili, da so se stiki najbolj razširili s sosednjo Ljudsko republiko Madžarsko. Tako rekoč vse, o čemer so se dogovorili v programu sodelovanja, so tudi uresničili. Kaže pa, da je navkljub temu dan še premajhen poudarek dejstvu, da na obeh straneh živijo pripadniki narodnosti — madžarske pri nas in slovenske v Porabju. Ta most povezovanja bi bilo treba še bolj utrditi, in to predvsem z namenom, da bi bili pripadniki narodnosti udeležni še pogostejših in kvalitetnejših oblik sodelovanja. Zdaj namreč še prevečkrat prevladuje folklorni značaj.
Glede stikov z našimi delavci, ki so na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji (Ingolstadt), so ugotovili, da se ie-ti uspešno razvijajo, podobno velja tudi za sodelovanje s sosednjo Avstrijo, le da bi bilo zelo koristno, če bi prišlo do načrtovanih stikov z avstrijskimi sindikati na Gradiščanskem in Štajerskem.
Člani sveta so nadalje ocenili,
da ukrepi, ki smo jih sprejeli pri nas zastran potovanj v tujino, v ničemer niso zavrti organiziranih oblik sodelovanja ob meji. Drugo so seveda privatni obiski in turistični izleti, ki smo jih pač začasno omejili zaradi gospodarskih razlogov. Izpostavili pa so problem potovanja na Madžarsko z maloobmejnimi prepustnicami zaradi obvezne menjave na madžarski strani, saj je le-ta večja, kot pa je našim državljanom dovoljena Vsota iznosa dinarjev. Ta problem bi med drugim, rešili z že lani sprejetim meddržavnim dogovorom (med Avstrijo in Jugoslavijo), po katerem naj bi bil dovoljen iznos dinarjev z maloobmejno prepustnico v višini 1.200,00 dinarjev namesto sedanjih .500,00. Toda potem se je nekje zataknilo. Zakaj in kako dolgo bo ta dogovor le na papirju, bo svet zastavil vprašanje po delegatski poti v republiški skupščini.
JOŽE GRAJ

aktualno po svetu
Italijanski zunanji minister Emilio Colombo in zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov ob srečanju. Lazarja Mojsova je sprejel tudi predsednik italijanske republike Sandro Pertini.
Poljska združena delavska partija je od julija 1980 izgubila 800 tisoč članov. Tako velikemu osipu v partijskih vrstah so botrovali številni razlogi, navaja Tanjug. Kot uradno zatrjujejo, je med nekdanjimi člani partije veliko takih, ki sojo zapustili, ker niso »zdržali psihološkega pritiska, kakršnemu so bili izpostavljeni«. Menijo, da je kljub tolišnemu številu ljudi, ki so vrnili partijske knjižice ali ki sojih izključili, PZDP še vedno množična partija, saj šteje 2,348.000 članov. Partija si poskuša opomoči in okrepiti po šoku, ki ga je doživela avgusta 1980. Tistikrat se je znašla »pod navzkrižnim ognjem od zunaj in znotraj«.
Leta 1980 se je začelo notranje razslojevanje in prvi večji izstopi iz partije. Z uvedbo vojnega stanja se je osip v partijskih vrstah nadaljeval in od 13. decembra
Osip v vrstah PZDP
1981 do konca januarja 1982 je izstopilo 68.000 članov, februarja 60.000, marca 48.000, aprila 27.000, maja in junija po 22.000, julija 12.000 in avgusta 9.000. CK PZDP, ki je objavil te podatke, ne navaja, koliko članov iz partije je izstopilo prostovoljno, koliko pa so jih izključili. Proces čistke v partiji še ni prenehal in se bo nadaljeval, tako kot bodo še naprej razpuščali razne organizacije in klube, ki so nastali v času razslojevanja partije.
Ocenjujejo, da ti klubi »razsipavajo partijske sile« in da niso potrebne nikakršne »stranske partijske strukture«, saj bi to oviralo krepitev Poljske združene delavske partije. V zapletenih gospodarskih in političnih razmerah se poskuša partija prepo-roditi in si dobiti zaupanje, predvsem pri delavskem razredu. Na to opozarjajo tudi na
vojvodskih konferencah, ki se bodo končale do konca meseca. O gibanjih v partiji kot tudi o ugotovitvah, kaj je povzročilo krizo, bodo govorili na prihodnjem 12. plenumu CK PZDP. Razpravljali bodo o življenju v partiji in članom CK bodo predložili idejnopolitično deklaracijo »za kaj se bojujemo, za kaj si prizadevamo«.
Kiprianu znova predsednik Cipra
Spirosa Kiprianuja so spet izvolili za ci-
prskega predsednika. V Nikoziji so uradno sporočili, da je na volitvah dobil 56,5 odstotka, njegovatekmeca, voditelj desničarskega demokraUČriega zbiranja Klerides in'pred-sednik socialistične stranke EDEK Lisari-des, pa 33,9 oziroma 9,5 odstotka. Predsednik Kiprianu je izjavil, da bo na notranjem področju poskušal uresničiti popolno nacionalno enotnost in [e v tej zvezi napovedal
ponoven sklic nacionalnega sveta, v katerem bodo predsedniki vseh političnih strank, vključno njegova volilna nasprotnika Kleri-des in Lisarides.
Kot najpomembnejšo zunanjepolitično nalogo pa je navedel svojo pot v Delhi, na sedmih vrh neuvrščenih, kjer bo zaprosil za polno podporo gibanja pri reševanju ciprskega problema.
V Libanonu umik prve dni marca?
Kot poroča AP, ki se sklicuje na zanesljive vire v libanonski vladi, naj bi bil že dosežen začasni porazum o prvi fazi umika tujih čet iz Libanona. Umik naj bi se začel prve dni marca. Vladni viri navajajo, da je Izrael svoje soglasje glede tega začasnega načrta za umik že izrekel posebnemu odposlancu ameriškega predsednika Philipu Habibu. soglasje pa je izrekel tudi libanonski predsednik
PROTI SEŠTEVANJU EVRORAKET
Čeprav se je francoski zunanji minister Claude Cheysson zelo trudil in zatrjeval, da Francija ni integralni del NATO, je na koncu tiskovne konference v Moskvi gladko priznal, da svojih sovjetskih sobesednikov o tem ni mogel prepričati. Claude Cheysson je poudaril, da je imel z Andrejem Gromikom zelo pomembne in koristne pogovore, srečal pa se je tudi s sovjetskim voditeljem Jurijem Andropovom.
Francoski zunanji minister ni skrival, da se na številnih področjih sovjetsko-francoska stališča razlikujejo in da je to svojim gostiteljem naravnost povedal. V pogovorih z Gromikom sta se dotaknila vseh mednarodnih problemov, pri čemer je Cheysson menda posebej poudaril, da je francoska vlada »proti vsem vojaškim intervencijam in tudi proti vsem oblikam vojaške oblasti«. Slednje naj bi se predvsem nanašalo na Afganistan in Poljsko.
Na konferenci je vse presenetilo, s kakšno ihto je francoski gost zagovarjal stališča svoje vlade v zvezi z ženevskimi pogajanji o zmanjšanju raketnega orožja srednjega dosega v Evropi. Poudaril je, da v nobenem primeru ne pride v poštev, da bi se lahko v Ženevi pogovarjali tudi o tovrstnih francoskih raketah, kot to zahteva Sovjetska zveza, ker je menda Francija »neodvisna država in je njen jedrski potencial namenjen izključno obrambi francoskega ozemlja«. Cheysson je posebej opozoril, da se v Ženevi pogajata Amerika in Sovjetska zveza o ameriškem in sovjetskem orožju in da pri tem nihče ne more preštevati francoskega orožja. Sel je celo tako daleč, da verjame v sovjetske želje po miru, vendar pa je bilo z raketami SS-20, ki jih je Sovjetska zveza v zadnjih letih inštalirala na svojem evropskem delu, porušeno ravnotežje jedrskih sil v Evropi.
Džemajel pod pogojem, da mora biti ta prvi umik uvod v popolen umik vseh tujih čet iz Libanona. Ameriški odposlanec naj bi prihodnji teden odpotoval v Sirijo, kjer naj bi dobil še sirijsko soglasje.
Ameriški državni sekretar Shultz pa je izjavil, da »na Bližnjem vzhodu ne bo miru vse dotlej, dokler ne bodo priznane zakonite pravice Palestincev«.
globus
NEW YORK - Generalni sekretar Združenih narod®* Perez de Cueiar, ki je bil_Pred kratkim na* daljši turneji p« afriških državah, se bo udeleži vrhunskega srečanja neuvrščenih držav, ki bo v Delhiju® 7. do 11. marca. Pred odhodu« v glavno mesto Indije bo generalni sekretar ZN uradn obiskal Kuvajt.
MOSKVA - Tu so potekali razgovori med voditelj6® sovjetske in francoske dip1®" macije Andrejem Gromiko« in Claudeom Cheyssonorn-1 je prvi sestanek predstavnik0 dveh držav na tej ravni, pote ko so se njuni odnosi pre® tremi leti poslabšali žara vdora sovjetskih čet v Atg nistan.	.
BUDIMPEŠTA - Prn* kretar CK Madžarske socialistične delavske partije Jano Kadar se je pogovarjal s sovjetskim maršalom Viktorje« Kulikovom, poveljnikom o roženih sil Varšavske pogod ' Visoki gost iz Sovjetske zv je bil na uradnem obisku Madžarskem.	.
NAIROBI - Voditelji 12 riških držav, ki sestavljaj® poseben odbor za stike Org nizacije afriške enotnosti, so zbrali v kenijski prestolnici-bi rešili nastalo krizo v afh’^ vrstah. Dogovorili so se kompromisno rešitev, k' omogočila sklic 19. afriškee vrha. Oblikovali so tudi en tno afriško stališče za bližnJ konferenco neuvrščenih vrhu.	.
TRIPOLI - Član predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovic se J na čelu jugoslovanske deleg cije mudil na uradnem obisk Libiji. Obisk je pripomoj še večji krepitvi in izboljša J sodelovanja prijateljskih n rodov dveh neuvrščenih drž ’ katerih voditelji se bod® kratkem sešli v Indiji.
RIM — Na povabilo itabJ®^ skega zunanjega Emilia Colomba je bil uradnem obisku v Italiji z zni sekretar za zunanje zad Lazar Mojsov. V ospre J razgovorov so bili izmenJ mnenj o mednarodnem P°* žaju in dvostransko sodd0 nje.
V žarišču dogodkov1
Je strah od pocenitve nafte upravičen?
Že dalj časa se po svetu govori in piše, da je Organizacija držav izvoznic nafte (OPEČ) v globoki krizi in da ji preti razpad. O problemih, v katerih seje znašel OPEČ, so doslej že večkrat razpravljali na raznih nivojih, vendar niso mogli priti do dovolj oprijemljive rešitve.
Velikokrat pa so se pojavile v javnosti tudi špekulacije o tem. ali bo Organizacija držav-izvoznic nafte dejansko znižala cene surove nafte ali pa ne. Prav v sedanjem obdobju smo namreč mnogo bliže takšni odločitvi kot kdajkoli prej. To potrjuje tudi sestanek ministrov za nafto držav članic OPEČ, ki so se ob koncu minulega meseca sestali na razgovorih v Ženevi. Vendar pa je dokončni dogovor še vedno izostal, kajti dogovoriti so se uspeli le o tem. da bo njihova skupna proizvodnja surove nafte okrog 17.5 milijona sodčkov dnevno. Vedeti pa je treba, da je v tem času trenutno povpraševanje za nafto držav OPEČ ocenjeno na 16 milijonov sodčkov dnevno.
Pri tem pa se niso mogli sporazumeti niti o sami ceni nafte. Saudska Arabija oziroma njen minister za nafto Ahmed Zaki Yamani namreč zahteva, da države, ki imajo kvalitetnejšo nafto, kot so Nigerija in Libija, povišajo uradno ceno za štiri
dolarje pri sodčku, oziroma da se Saudski Arabiji dovoli uradno znižanje cene za štiri dolarje pri sodčku. Niti Libija niti Nigerija, ki so bile z omenjenim predlogom na določen način izzvane, niso o niem hotele ničesar slišati. Nigerija je načrtovala svoj proračun pri pridobivanju približno 1.3 milijona sodčkov dnevno (po 34 dolarjev za sodček), trenutno pa pridobiva okrog 900 tisoč sodčkov.
Strokovnjaki za področje nafte trdijo, da si pocenitve nafte ne želi nihče; ne OPEČ ne industrijske države Zahoda. Vzrokov za kaj takega je po njihovem mnenju na pretek. Eden od naj pomembnejših je prav gotovo v tem. da bi se nekatere države—izvoznice nafte lahko zelo nevarno približale denarnemu gospodarskemu polomu. V te države najpogosteje uvrščajo Nigerijo in Venezuelo iz vrst OPEČ, kakor tudi prezadolženo Mehiko, kot eno najmočnejših izvoznic nafte na svetu. Kaj bi bankrot pomenil
na mednarodnem finančnem tržišču, je v tem trenutku še težko predvideti, čeprav bi zagotovo prinesel črne dneve nekaterim zelo znanim bankam.
Mišljenja so. da bi padec cene nafte razvrednotil ves doslej vloženi kapital v raziskovanja novih izvirov energije, kakor tudi vsa vložena sredstva v energijo. Finančna zmožnost držav-čla-nic OPEČ bi na ta način enostavno splahnela, kar bi sila neugodno vplivalo na oskrbljenost mednarodnega finančnega tržišča z likvidnostnimi sredstvi. Pocenitev nafte bi potemtakem, razmišljajo strokovnjaki še dalje, povzročila zelo neugoden udarec tudi avtomobilski inustriji. ki v nekaj zadnjih letih vlaga v tehnologijo in proizvodnjo majhnih in varčnih avtomobilov.
Dejstvo je. daje bila cena nafte kar precej časa dokaj nizka, na kar so se v svetu že navadili. 0 tem dovolj zgovorno priča tudi tehnologija, ki doslej ni namenjala kaj dosti pozornosti vprašanju, koliko energije se v bistvu vsakodnevno troši. Pa vendarle je celo dvanajstkratna podražitev v osmih letih (1973-1981) dala še kako misliti ne le strokovnjakom za področje nafte. Omenjena podražitev je v dobršni
meri prispevala tudi k današnji krizi, kjer so največji davek plačale ravno tiste države, ki nimajo lastne nafte.
Zgovoren je podatek, po katerem so Združene države Amerike leta 1973 kupovale sodček nafte, za 14 kilogramov pšenice, danes pa jih stane kar okrog 270 kilogramov. Če želi v sedanjem obdobju, denimo, Čile kupiti nafto, mora izvoziti — reči in piši — kar 20 kilogramov bakra, medtem ko je bil pred desetimi leti ta odnos: za sodček nafte kilogram bakra.
Po drugi strani paje veliko razvitih in nerazvitih držav, kakor tudi tistih v razvoju, katerim bi zmanjšanje cene nafte prineslo še kako potrebno olajšavo v ozki finančni bilanci. Med tistimi, ki bi z veseljem pričakali takšno novico, so vsekakor v največji meri u im. države tretjega sveta, ker bi to pomenilo v bistvu spodbudo za potrošnjo surovin, ki jih te države izvažajo. Govoriti o poslabšanju likvidnosti finančnega tržišča v primeru, če bi prišlo dejansko do pocenitve nafte, ni več trden argument, ker je OPEC-ov višek nafte v dobršni meri izginil. S pocenitvijo nafte pa bi se zmanjšale tudi potrebe po kapitalu v vseh tistih dr
žavah. ki zdaj kupujejo nafto.
Ne gre pa prezreti še drugih posledic, ki bi jih prinesla s sabo pocenitev nafte v svetovnih razmerah. Nižja cena nafte bi namreč prinesla olajšanje vsem področjem transporta, še posebej pa zračnemu, ki v svetovnih razmerah, kot je znano, posluje na robu rentabilnosti. Prav takšna ugotovitev velja tudi za pomorski promet, ki je trenutno v dokajšnji krizi. Kmetijstvo, ki uporablja nafto kot pogonsko gorivo za številno mehanizacijo, v sušilnicah in za proizvodnjo umetnih gnojil ter za transport proizvodov do potrošnikov. bi imelo ob znižanju cene nafte večstranske koristi. Na področju turizma in gostinstva pa bi lahko pričakovali preporod. Naj navedemo še nekaj zgovornih primerov: Brazilija, ki v tem trenutku dolguje več kot 80 milijard dolarjev, bi s pocenitvijo nafte na 25 dolarjev za sodček zmanjšala odliv deviz za 2.5 milijarde letno.
Seveda je trenutno še težko reči, kolikšno korist bi prinesla pocenitev nafte in na katere vse industrijske panoge bi takšna sprememba zares ugodno vplivala. Bojazen, da se bodo potro
šniki vseh vrst energije takšnem primeru obnaša1* drugače in da ne bodo ve® varčevali, se ne more opr®' vičiti. To se tako rekoč. ®® pride do takšnega stanja- * vsaki državi lahko rešuje pomočjo davčne politike.
Vsekakor pa je treba PP vsbd že sedaj razmišljaj kako bi v mnogočem dra? nafto, zlasti za tiste države-k jo morajo uvažati, nadoi® . stili z drugimi energetski*® viri. Dejstvo je. da ne m°r mo pričakovati nafte v n«* mernih količinah. Do 18 ročni plani proizvodnje porabe energije po svetu P tudi vse bolj obetajo manj• odvisnost od nafte, a^o stopajo v ospredje še ved ne dovolj izkoriščene premoga, pogonske moč*.*, in voda, jedrske energije >
Če se bodo v praksi nap°s^, dosledno izpolnjevale za sli načrtovalcev in raZ1Sije. valcev bogastev naše zet® lahko pričakujemo konK • tne rezultate šele čez ne časa. Vsi se dobro zavet* G da bo vrnitev k omenj6®^ vrstam energije, pa č£P p ne bo lahko, neizhodna-^ pa dejansko pomeni, mnogih državah sveta 'a* j. v prihodnje premagali0 snost od uvoženč energll
STRAN 2
VESTNIK, 24.
aktualno doma
| Napoved za odpravo
Pomurski borci v središču
ogledalo tedna
OCFEDVrO 1EDI/IV
“ Pričakovanja v zvezi s (spremembo uredbe o depozitu niso prinesla presenečenja kakor tudi ne razočaranja. Morda izjemoma le v (turističnih agencijah. Zvezni izvršni svet se je očitno odločil za ublažitev določil prejšnje uredbe le na nekate-Inh naj polj izpostavljenih področjih. Se pomembnejše pa se zdi, kar prav tako ni povsem nepričakovano, da Ije nedvoumno najavil konec lega nepopularnega ukrepa: depozit se bo namreč upo-rahljal najdlje še do konca  letošnjega leta. Pričakovalo I seje,dabo zvezni izvršni svet
v skladu z mišljenjem Usta-Lvnega sodišča Jugoslavije dopolnil uredbo s časom
...»Kreditni po£°j' two ne spremen''1 obnašanja naših drzavija-nw.Vi so n preteklih Jetrn skoraj vse proizvode kup°' predvsem za široko potrošnjo, pod geslo’« J"zemi danes, plačaj jutri« • Nakupovanje na kredit pa sedaj ni več tako zanimivo. ker so znatno povečane obresti in polog za kredite. Po raziskovanjih znašajo mesečne obveznosti prebivalstva okrog 85 milijarde dinarjev, kar pomeni, da v povprečju odplačevanje kreditov v mnogočem bremeni naše prebivalstvo v vrednosti desetine osebnega dohodka.
Podatki prav tako dokazujejo. da so največje kreditne obveznosti imela gospodinjstva. v katerih šo zaposleni dva ali več članov družine, medtem ko skorajda niso izkoriščali možnosti za prido-bitet kredita. Kmetijska gospodinjstva so imela namreč kar trikrat manj kreditov kot pa mestna. Po drugi strani pa so glede na dohodek mnoga gospodinjstva danes preobreme-nejena s krediti, upoštevali j pri tem porast življenjskih stroškov in gibanje osebnih dohodkov.
Pekli bi lahko, da so spodbujevalni motivi za dvig kreditov ob visoki inf-meiji.kar se sedaj kaže tudi v novih bančnih kreditnih Pogojih, resno ogrozili življenjski standard tudi tistih državljanov, ki imajo navzlic solidnim dohodkom ogromno mesečno odplačevanje kreditov. hoslej je vrnjen le neznatni del kreditnih obveznosti državljanov, pri čemer je 'reba upoštevati, da ima skorajda vsako drugo go-Spodlnjstvo kreditne obve-znnstl iz preteklih let.

trajanja, zdaj pa je jasno dal na znanje, da bo odpravil depozit.
Po mnenju zveznega izvršnega sveta v trenutni situaciji še niso odpravljene vse okoliščine in razlogi, zaradi katerih je omenjena uredba o depozitu sprejeta. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je lahko zvezni izvršni svet prepričan, da bodo okoliščine in razlogi prenehali do konca leta? Na kateri način bi se to lahko doseglo?
Eden od njih je gotovo ta. da se na domačem tržišču najde dovolj tistega blaga --ustrezne kvalitete in cene, zaradi katerega so naši ljudje množično potovali ali bi znova potovali • v tujino. Nevzdržno je. da ljudje potujejo tudi po več sto kilo-
Vsemogočna papirokracija
Sredi februarja se je začelo srečanje samoupravljalcev Rdeči prapor v Kragujevcu, kjer so. razpravljali o odgovornosti posameznikov in o kolektivni odgovornosti, saj je neodgovornost postala že pravilo obnašanja. O tem sem mislil pisati v tem pismu iz Beograda, kajti za razpravljanje je bilo pripravljenih 140 sporočil iz organizacij po vsej deželi in zdi se mi, da so to zopet monologi o isti temi na različne načine, brez dialogov in polemik, ki so za obravnavanje takšne bolezni v naši družbi sila potrebni.
Ker pa je bila v petek pred tem ponedeljkovim srečanjem v Kragujevcu na beograjski televiziji razprava o papirokraciji kot vsemogočni sili naše vsakdanjosti, sem se lotil te teme. Moč papirokracije namreč pojasnjuje nemoč samoupravljalcev in na svoj način odkriva vzroke neodgovornosti v vsakdanjem delovanju tako posameznikov kot kolektivov. Papirnato delovanje namreč v naši družbi razmnožuje administracijo do take razsežnosti, da na primer v zavodih ,,Crvena zastava” v Kragujevcu kar naprej zidajo upravna poslopja, ker je tamkajšnja administracija že narasla na 36 odstotkov vseh zaposlenih. Nekateri člani porote v televizijskem sojenju papirokraciji pa so javno izrekli mnenje, da sega število administrativcev že tudi do polovice vseh zaposlenih, zlasti če računamo tudi tiste administratorje, ki jih uradna statistika ne beleži, to pa so žal mnogokrat najboljši delavci, ki so izvoljeni za predsednike delavskih in drugih svetov in se potemtakem že več ukvarjajo s papirji kot pa s proizvodnjo. Organi samoupravljanja se namreč sestajajo vse pogosteje, vključno z zbori delavcev, da sklepajo o spremembah in dopolnitvah samoupravnih aktov po sili zakonov, ki vedno znova prihajajo v življenje in jih je pač treba vpeljati v samoupravni normativizem.
PISmO IZ BEOGRADA
Številke o naraščanju administracij vseh vrst govorijo o tem, da utegne administriranje pojesti vse dohodke, ki jih ustvarjajo v proizvodnih dvoranah delavci, ki najčešče ne vedo, za kaj glasujejo, kadar je govor o spremethbah in dopolnitvah samoupravnih aktov. Slišijo se pomembni predlogi, naj bi administracija le obveščala delavce o teh neizbežnih spremembah v samoupravnih aktih, da bi jim ostalo dovolj energije in časa za razpravljanje o bistvenih vorašanjih gospodarjenja in njihovega življenja in dela.
Na vprašanje ali bi papirokracijo lahko zmanjšali, so ljudje iz zakonodajnih krogov pa tudi televizijske porote odgovorili, da je povsem razumno zmanjšanje papirokracije, ker je v državnih predpisih in podružabljenih predpisih, ki da so družbeni dogovori, vse preveč na drobno predpisano in je od tod veliko prepisovanja brez možnosti odločanja o tem. Tako se pravzaprav množi administracija po kar že geometrijski progresiji, ker vsak novi administrator v federaciji terja vsaj enega novega administratorja v republiških in pokrajinskih administracijah in v mestnih, občinskih in krajevnih skupnostih in tozd. Če vsak tak novi administrativec, uradnik ali uradniček ne more opravičiti svojega obstoja z delom, ki ga ima, si pač izmišlja še nova in nova deta z izdajanjem formularjev in formularčkov, ki naj jih izpolnjujejo tisti spodaj za one zgoraj.
Kakorkoli pač je — sociologi pravijo, da se administracija deli na koristne izvrševalce samoupravno dogovorjenih nalog in na klasično upravo, ki ima vlogo oblasti, da pa je vsakršna uprava v obliki administracije realna moč nad ljudmi — je nedvomno, da se delavci kot posamezniki in kolektivi počutijo zelo nemočne v mreži administrativnih poslov, ki jim jemljejo več kot njihovo samoupravno odločanje o lastnih pobudah in lastnih poteh razvoja. V nemoči, da bi probleme vsakdanjega gospodarjenja hitro in učinkovito reševali, se zatekajo k potegavščinam, izigravanju vsemočne toda toge in počasne papirokracije, delajo namerne prekrške, če ne gre drugače, in se sploh na vse načine neodgovorno obnašajo s stališča birokracije, vendar sila odgovorno s stališča lastnega obstanka in razvoja.
Za krepitev odgovornosti je torej potrebno poenostavljanje samoupravljanja z vztrajnim zmanjševanjem števila posrednikov.	Viktor Širec
depozita
kupijo kavo ali detergent, zato je treba urediti založe- | nosi na domačem tržišču. Če bo vse to možno uresničiti do konca letošnjega leta, pa je nedvomno težko napovedovati.
Pri tem pa je potrebno upoštevati še drugi vidik, ki prispeva k ohranjanju uredbe o depozitu. Gre za kupno moč prebivalstva. Vsekakor bi bilo napačno, če bi rekli, da je povišanje stanarine, podražitev bencina, elektrike. mesa in podobnega  usmerjeno k temu, da se zmanjšajo apetiti za velikimi potovanji po svetu. Dejstvo paje. daje dvig teh in ostalih stroškov v mnogočem zmanjšal število potovanj v tujino.
Sodelovanje pomurske borčevske organizacije z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami na regijskem nivoju je bilo želo ugodno, saj ni minil noben pomembnejši družbenopolitični dogovor v pokrajini ob Muri brez navzočnosti borcev. Predvsem je izraženo zadovoljstvo glede uspešnega sodelovanja, ki je potekalo v okviru frontne organizacije SZDL, kakor tudi medobčinskih svetov zveze komunistov in zveze socialistične mladine ter gospodarske zbornice za Pomurje. Ta spodbudna ugotovitev izhaja tako iz uvodnega poročila predsednika medobčinskega sveta Zvezd združenj, borcev NOV za Pomurje Milana Balantiča kot razpravljalcev na seji MS ZZB NOV v Murski Soboti.
Vse to omogoča borcem aktivno vključevanje v obravnavanje aktualne problematike. kar priča o dobro zastavljenih aktivnostih na tem področju, je med drugim poudaril Stefan Šabjan. predsednik 00 ZZB NOV Murska Sobota. Pridružila s c mu je med drugim tudi Milena Pir-her iz Ljutomera, kije dejala, da so člani ZB v središču dogajanja svojega okolja, kar je pripomoglo, da so tudi borci na terenu dobro informirani, kar skušajo čimbolj prenašati med ljudi. Zato bi v prihodnje kazalo nadaljevati s takšno angažiranostjo pomurskih borcev, ki podpirajo programska izhodišča MS SZDL za Pomurje, kjer čaka precej nalog tudi borčevsko, organizacijo.
Zatem so se seznanili z obrambnim načrtom koordinacijskega odbora ZZB NOV za Pomurje in soglašali z obveznostmi. zlasti še z materialnega področja, ki jih je treba uresničiti v vseh štirih obči-' nah. Tam morajo, do konca letošnjega, marca opraviti krajevne skupščine ZB. občinske borčevske skupščine pa najkasneje do konca aprila, saj bo že junija skupščina republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Kot kaže, so najdlje prišli v murskosoboški občini.
V preteklem obdobju, zlasti pa še po partijskih kongresih, je bilo v murskosoboški občini zaznati večje število sestankov osnovnih organizacij zveze komunistov. To je še posebej spodbudilo večtedensko razpravljanje o gradivu iz Komunista v pripravah na bližnja 6. sejo CK ZKS, ki je pripomoglo do vrste ugotovitev in pripomb. Take samokritičnosti pri obravnavanju razmer v občini med murskosoboškimi komunisti že dolgo ni bilo. To so med drugim povedali na razširjeni seji predsedstva občinskega komiteja ZKS skupaj s komisijo za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja v Murski Soboti. Na seji je bil govor o poročilu o izvedbi razprav v OO ZKS glede aktualnih vprašanj in nalog pri utijevanju idejne in akcijske usposobljenosti ter organiziranosti ZK v murskosoboški občini.
Samokritičnost se kaže predvsem v tem, da večina osnovnih organizacij ZK ocenjuje, da še vedno delajo preveč forumsko. kar onemogoča, da bi v praksi hitreje odpravlja nekatere pomanjkljivosti pri svojem delu. Komunisti ocenjujejo, da je premalo konkretnih obveznosti in nalog, dogovorov in analiziranja opravljenega. Ob povečanem številu sestankov pa zlasti pogrešajo uveljavljanje drugih oblik delakomunistov, predvsem zbore, problemske
kjer bosta v kratkem že skupščini v Petrovcih in Bodoncih. Vsem krajevnim organizacijam ZB pa so posredovali tudi navodila glede akcijske usmeritve borčevske organi-zacjje v prihodnje.
Člani pomurske borčevske organizacije pa so spregovorili še o nekaterih kadrovskih zadevah. Soglasno so podprli kandidaturo Borisa Prejacaza predsednika MS SZDL za Pomurje, dali soglasje za imenovanje Borisa Goljevška zadirektorjapodružniceSDK v Murski Soboti in za po
POMURJE
Kadrovskim vprašanjem večjo težo.
.Pri uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v Pomurju lahko vsekakor govorimo o nekaterih pozitivnih premikih, kar se je zlasti pokazalo pri evidentiranju za minule skupščinske volitve, vendar pa so marsikje še premalo dosledni pri obravnavanju teh vprašanj — so med drugim ugotovili na regijskem posvetu v Murski Soboti, ki ga je na pobudo RK SZDL pretekli torek sklical Pomurski medobčinski svet SZDL: posveta se je udeležil tudi sekretar republiške konference SZDL in predsednik odbora za koordinacijska vprašanja Miloš Prosenc.
Tako V ljutomerski in radgonski občini še niso uskladili občmsKega nruzoenega dogovora o kadrovski politiki z republiškim dogovorom, kar so v soboški in lendavski občini sicer (»pravili, toda vprašljivo je, ali so tudi v združenem delu vnesli oziroma uskladili določila družbenega dogovora o kadrovski politiki v svoje samoupravne akte. To bi bilo vsekakor koristno preveriti. Morda še bolj pomembno vprašanje pa je, < kako je z Ustanavljanjem kadrovskih služb v organizacijah združenega dela? Podatki kažejo, da so jih oblikovali le v nekaterih večjih delovnih organizacijah, sicer pa je to pomembno področje dela — kadrovsko načrtovanje — prepuščeno posameznim referentom in drugim službam.
»V zahtevnih gospodarskih in družbenopolitičnih razmerah je kadrovska politika še posebej pomembna. Zelo temeljito se je treba pogovoriti o kadrovskih rešitvah, kajti ni vseeno, s kakšnimi potenciali lahko računamo, ki bi bili sposobni uspešno uresničevati zahtevne naloge na vseh področjih našega razvoja,« je med drugim poudaril tovariš Prosenc.
Pa še 6 aktivnostih koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja pri občinskih konferencah socialistične zveze je tekla beseda. Veliko dela imajo po navadi ti odbori, saj hočeš nočeš morajo dajati mnenja o posameznih evidentiranih kandidatih za vodilne funkcije in tudi sami iskati določene kadrovske rešitve. Zelo koristno pa bi bilo, če bi imeli pregled nad uresničevanjem kadrovske politike v občini nasploh. Tako daleč pa žal še niso prišli.
.1. Graj
Samokritičnost ZK do lastnih slabosti
konference itd. Tudi glede idejnopolitičnega usposabljanja ne morejo biti zadovoljni, saj je, denimo, obvezni program izpolnilo le okrog 70 odstotkov OO ZKS. Dokajšnja zaskrbljenost pa je bila izražena glede kadrovske rasti ZK, saj število novosprejetih komunistov iz leta v leto upada. Podobno velja za sprejemanje kmetov v ZK, saj se število že nekaj časa sploh ne spreminja.
Znatno več pa je bilo narejenega pri večji mobilizacijski
močnika direktorja Emerika Hanca, medtem ko bi naj Henrik Mežan postal član komisije za SLO in DS pri medobčinskem svetu SZDL. Postatutarnih določilnih pase bo po letošnjem aprilu sedež AS ZZB NOV za Pomurje prenesel iz Lendave v Ljutomer. Po opravljenih občinskih skupščinah pa bodo tudi končali kadrovski postopek za imenovanje Milene Pirher za nove predsednice pomurske borčevske organizacije.
Milan Jerše
sposobnosti in aktivnosti OO ZKS na področju gospodarstva. zlasti pa šo v minulem enoletnem obdobju poživili delo komunistov v krajevnih skupnostih, so ugotovili v razpravi. Pri tem so zelo ugodno ocenili tudi posvete s sekretaiji OO ZKS, ki potekajo skoraj vsaka dva meseca v treh skupinah, in sicer po--sebej za področja gospodarstva. negospodarstva in krajevnih skupnosti. Ni pa manjkalo kritičnih pripomb na račun nekaterih pasivnih osnovnih organizacij ZK. kjer jim manjka lastnih spodbud ih ukrepanja brez navodil, ki bi prihajala od drugod. V teh okoljih, pa bodo komunisti morali pokazati znatno večjo angažiranost za kritično odpravo slabosti, kar bo nedvomno prispevalo k nadaljnji krepitvi idejne in akcijske usposobljenosti 'ter organiziranosti zveze komunistov v murskosoboški občini.
Milan Jerše

STRAN 3
od tedna
Usposobljenost je pogoj za
SKUPIMO ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINI GORNJA RADGONA______
LJUTOMER — V četrtek Je bila 3. seja skupščine pomurskih občin, na kateri so sprejeli poročilo o uresničitvi programa pospeševanja” kmetijstva v Pomurju v lanskem letu, Hkrati pa so sprejeli načrt za letošnje leto. Pomurski občinski skladi za pospeševanje kmetijstva bodo letos razpolagali predivoma s 53.358.757,00 dinarji. Delegati so govorili tudi o razvoju malega gospodarstva v Pomurju in poudarili, da je na tem področju veliko možnosti za zaposlitev, zlasti za vračajoče se zdomce. Sprejeto pa je bilo tudi poročilo o uresničevanju referendumskega programa za sofinanciranje izgradnje bolnišničnega kompleksa. Predstavniki vseh štirih pomurskih občin so se pohvalno izrazili o prizadevanjih odbora za izgradnjo kirurgije.
Š. S.
MURSKA SOBOTA — Pred kratkim je izšel zanimiv bilten, ki ga je izdala OK ZSMS, z naslovom: ,,Zakaj alkoholizem med mladimi?” Visoke štipendije, žepnino in nepravilno izkoriščanje prostega časa navajajo kot poglavitne razloge za ta škodljiv pojav, ki se je razpasel med mladimi soboške občine. Rešitev vidijo v pritegnitvi mladih v razne oblike udejstvovanja na kulturnem, športnem in ostalih področjih, kjer bo nujna pomoč družbenih organizacij in društev. Velik del odgovornosti pa leži tudi na starših, ki namenjajo svojim otrokom premalo pozornosti. M. J.
GORNJA RADGONA — Konec tedna so se sestali člani centra za informiranje pri OK ZSMS Gornja Radgona. Ker so se prvič zbrali v novi sestavi, so najprej opredelili osrednje naloge centra, za tem pa se dogovorili še o izdelavi programa dela. Člani centra so tudi imenovali uredniški odbor Mosta prijateljstva, glasila občinske mladinske organizacije, ter potrdili njegovo programsko in vsebinsko zasnovo.
DOLGA VAS — V edini opekarni v lendavski občini je bilo v lanskem letu zaposlenih 76 delavcev, ki so proizvedli okoli 22 milijonov opečnih izdelkov. Fizični in finančni plan so dosegli, kljub številnim težavam, ki so jih Tam" spremljale, in kljub izredno visoki podražitvi energije. Cene njihovih izdelkov so bile povečane le za 9 odstotkov, medtem ko so materialni stroški narasli kar za 56 odstotkov. V letošnjem letu se nadejajo boljših poslovnih rezultatov, pripravili pa bi se naj tudi na predelavo gline za keramične izdelke.
LENDAVA — Na skupni seji odbora za rastlinsko proizvodnjo pri izvršnem svetu in svetu za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL so razpravljali o spomladanski setvi. S koruzo bo potrebno zasejati 3779 ha za zrnje in 1000 ha za silažo. Krompir naj bi posadili na 550 ha v zasebnem sektorju. Največ težav bo, kot kaže, s sladkorno peso, to bi bilo po načrtu potrebno zasejati na 250 ha v družbenem in na 250 ha v zasebnem sektorju. V zasebnem sektorju je bilo doslej sklenjenih pogodb le za 109 ha ali 44 odstotkov od načrtovanega. Predstavniki kmetijske zadruge bodo v tem času ponovno obiskali kmetovalce, da bi le-ti sejali sladkorno peso, v krajevnih skupnostih pa bo potrebno organizirati tudi družbenopolitično akcijo.
TURNIŠČE — V razpravi o razvoju šolske mreže do leta 1990 so na zboru krajanov predlagali, naj v vasi zgradijo novo šolo na novi lokaciji, obstoječo šolsko zgradbo pa bi odkupila krajevna skupnost za potrebe družbenopolitičnih organizacij in društev. Svoj predlog utemeljujejo s porastom števila učencev v krajevni skupnosti, ki vključuje štiri vasi. Razumejo, da gradnja ni mogoča takoj, za dolgoročno reševanje pa je njihov predlog potrebno upoštevati. Če do gradnje nove šole ne bi prišlo, potem bi bilo potrebno zgraditi pri sedanji šoli še JO učilnic in druge prostore za delo osnovne šole.
MURSKA SOBOTA — Tu se je prejšnjo sredo sestala naložbena komisija medobčinske gospodarske zbornice in dala soglasje k naslednjim naložbenim zahtevkom: izgradnja šestoddelčnega vrtca v Gornji Radgoni, nabava transportne opreme (šest kamionov) v delovni organizaciji Avtoradgona, izgradnja vodovodnega omrežja v krajevnih skupnostih Razkrižje in Cven v ljutomerski občini, pri čemer bodo pomagali tudi udeleženci mladinske delovne akcije Ljutomer ,83’ in melioracije kmetijskih zemljišč v soboški občini (Grad, Hreno-vica, Mtizge in Kramarovci). B. Ž.
LENDAVA — Vlogo samoupravnih organov v krajevnih skupnostih je potrebno utrjevati z vključevanjem vseh družbenopolitičnih organizacij, ki morajo prevzeti iniciativo in odgovornost za razvoj krajevne samouprave, so med drugim ugotovili na seji predsedstva občinske konference SZDL, ko so obravnavali stališča in sklepe o uresničevanju samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti. Na seji predsedstva so razpravljali še o osnutku programa dela za letošnje leto in nekaterih vprašanjih s področja razvoja šolstva.
LENDAVA — Komisija za podeljevanje priznanj pri občinski konferenci SZDL je te dni pozvala vse krajevne organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne skupnosti in občane da predlagajo posameznike ter družbenopolitične organizacije za letošnja priznanja OF v občini Lendava. Letos bodo v občini podelili 5 priznanj za posebne družbenopolitične in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov.
LENDAVA — Na posvetovanju predsednikov krajevnih konferenc SZDL so razpravljali o uresničevanju nalog, sprejetih na zadnji programski konferenci občinske konference SZDL, še zlasti pa o pripravah na javno razpravo v krajevnih skupnostih, na katerih bo govor o programu razvoja mreže šol in posegov v osnovnošolski prostor, predlogu za izdajo sprememb in dopolnitev odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti ter o zakonu o nokoinin. skem in invalidskem varstvu. Dogovorili so se tudi o letošnjih nalogah pri krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
LENDAVA — Kljub velikim poslovnim težavam v minulih dveh letih bodo rezultati v lendavski ELMI vendarle boljši, kot bi bilo pričakovati. Zaloge gotovih izdelkov so se dodobra zmanjšale, z dohodkom, ustvarjenim s prodajo zalog iz leta 1981, pa so pokrili izpad v proizvodnji in povečane stroške v lanskem letu. Kljub vsemu pa položaj temeljne organizacije ni zadovoljiv, še vedno imajo okoli 70 delavcev preveč in iih bo potrebno prerazporediti v druge organizacije združenega dela. Letos naj bi povečali izvoz,, izdelovali pa bi tudi nekaj zahtevnejših izdelkov.
LENDAVA — Letos bo skupna poraba v občini nekoliko manjša kot v lanskem letu, so med drugim ugotovili na seji izvršnega sveta. Upoštevajpč. da_bod<i_sredstva za osebne dohodke naraščalgJML stopnji 15,6 odstotka so izračunane nove povprečne stopnje, ki so v globah) za 0,47 odstotkov nižje od sedaj veljavnih. Na seji izvršnega sveta so obravnavali še stališča in sklepe o uresničevanju samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti ter programu pospeševanja proizvodnje hrane v Pomurju. Izvršni svet je sprejel tudi predlog odloka o zaključnem računu občine.
LENDAVA — INDOK center je pripravil seminar za pripravljal-ce gradiv za delegatsko odločanje. Namen seminarja je bil izboljšati gradiva, da bi lahko bilo delovanje delegacij in delegatskega sistema v celoti boljše. Velikokrat letijo upravičene kritike na nerazumljiva in preobsežna gradiva za seje, ki jih delegati le s težavo predelajo in zavzemajo do njih svoja stališča. Na seminarju sta udeležencem predavala Lenart Šetinc o temeljih informiranja za delegatsko odločanje in Janez Jančar o elementih informacije za odločanje.
Javna razprava o aktualnih vprašanjih in nalogah pri u-trjevanju idejne in akcijske usposobljenosti ter organiziranosti zveze komunistov kot priprava na bližnjo 6. sejo CK ZKS je močno razgibala komuniste v murskosoboški občini. V marsikateri OO ZKS so tokrat prvič temeljiteje ocenili svoje delo in kritično presodili položaj in vlogo komunistov v svojem življenjskem in delovnem okolju. V razpravah, ki so jih združili z letnimi konferencami, so bili velikokrat celo preveč samokritični do lastnega dela, premalo pa izpostavili uspehe, ki so jih pri odgovornem in doslednem izpolnjevanju nalog dosegli v večini od 149 osnovnih organizacij ZK v murskosoboški občini. Članstvo ZK se je namreč v zadnjem obdobju, zlasti pa še po partijskih kongresih, aktivneje vključevalo v razreševanje problematike in mobiliziranje delovnih ljudi in občanov.
Takšno oceno je bilo slišati na seji občinskega komiteja ZKS v Murski Soboti, ko so obravnavali poročila o idejni, akcijski usposobljenosti ter organiziranosti in kadrovski krepitvi ZK v občinski organizaciji. Med gosti sta bila navzoča tudi član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan in član predsedstva CK ZKS Geza Bačič. Ko so opozorili na nekatere pomanjkljivosti v dosedanji praksi, so v razpravi menili, da bi morali znatno več pozornosti nameniti množičnemu idejnopolitičnemu usposabljanju komunistov, ki so še vedno premalo »oboroženi« z znanjem. Zato svojih stališč marsikdaj ne znajo prav utemeljevati, ponekod pa se celo zapirajo pred problemi okolja. Tudi s
učinkovitost
DOGOVOR ZA AKCIJO — Vsak sestanek ZK mora pomeniti dogovor za konkretno akcijo, je na seji OK ZKS v Murski Soboti opozoril član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan. Foto: A. Abraham.
kadrovsko krepitvijo ZK niso povsem zadovoljni, saj so lani sprejeli v vrste ZK le 57 komunistov, med novosprejeti-mi pa je zlasti malo delavcev iz neposredne proizvodnje in kmetov.
»Komunisti moramo dokazovati svojo usposobljenost prav v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko je zelo pomembno, da v tej situaciji ne izgubljamo perspektive, kajti predolgo časa smo živeli v prepričanju, da imamo odgovore na vsa vprašanja našega dolgoročnega razvoja. Ob tem je zlasti aktualno vprašanje idejnopolitične sposobnosti ZK, kar je treba povezovati z akcijsko učinkovitostjo avantgardne vloge partije v našem družbenopolitičnem sistemu socialističnega samoupravljanja,« je med drugim poudaril
član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan. »Kljub osmim mesecem po kongresih ZK še vedno živimo z dilemami družbenega razvoja od prej, pri čemer program ZKJ in kongresni sklepi obvezujejo komuniste za odločnejšo akcijo. Pri tem imamo platformo za diferenciacijo znotraj ZK, ki je osnova za delovanje. Očitno pa do diferenciacije še ni prišlo v vseh OO ZK, občinskih in republiških organizacijah ZK, kajti drugače se ne bi pojavljalo toliko dilem v družbenopolitičnem sistemu. |
Da pa ne bi bili sužnji dnevne problematike, je treba znova pregledati organiziranost v vrstah ZK, saj komuniste ljudje ocenjujejo predvsem po tem, v kakšni meri so sposobni uresničiti lastne sklepe,« je poudaril tovariš Kučan, Milan Jerše
—NALOŽBENA KAŽIPOTJA ALI	—
Kdo je kdo v „zeleni” knjigi?
Po ,,beli", ,,modri" in še kakšni knjigi (ali ,,modrih" in „zelenih" načrtih) zdaj torej še „zelena" knjiga. Gre za republiški program izvozno usmerjenih in drugih investicij, ki upoštevajo zaostrena merila investicijske politike, velja pa za to srednjeročje. Avtorji programa, ki mu tudi v Pomurju pravijo kar ,,zelena" knjiga, so: republiški izvršni svet, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljanska banka — Združena banka, samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino in republiška komisija za oceno investicij.
vrednost teh je nad 50 milijonov dinarjev — zaman iščemo kakšno iz Pomurja. Med industrijskimi investicijami s sprejetim programom — te bodo še v presoji republiške naložbene komisije — je samo ena: izboljšanje tehnologije in pogojev dela v Muri-nem tozdu Zenska oblačila, kar naj bi po predračunski vrednosti veljalo 72,8 milijona dinarjev. S področja kmetijstva sta v ,,zeleni" knjigi dve pomurski naložbi: izgradnja hlevov za krave in pitance v KG Rakičan, ki naj bi po predračunu prišla okrog 356 milijonov dinarjev in silosov-skladišč za potrebe KZ Lendava v predračunski vrednosti 80,5 milijona dinarjev. Med republiškimi naložbami, ki jih še pripravljajo in proučujejo, sta le dve, obe v gostinstvu in turizmu: gradnja naselja bungalovov v Radencih v okviru Radenskine-ga tozda Naravno zdravilišče s predračunsko vrednostjo 200 milijonov dinarjev in ho-
tela B-kategorije v Radencih s predračunsko vrednostjo 500 milijonov dinarjev. Poleg tega je v republiški srednjeročni program zajet načrt melioracij, komasacij in nakupa zemljišč. Po njem bo v Sloveniji melioriranih 16.809 hektarjev zemljišč (v Pomurju 5.440 hektarjev), komasiranih 11.946 hektarjev (v Pomurju 5.025) in nakupljenih predvidoma 2.350 hektarjev zemljišč (v Pomurju 730 hektarjev).
Pomurci se v ,,zeleni" knjigi čutijo prikrajšane in tukajšnja območna naložbena komisija že pripravlja okvirni pregled nad stanjem v investiranju, izdelala bo prednostni program do leta 1985 in podrobneje razčlenila pogoje za investiranje. Ko se bo marca spet sestala — seje naj bi se udeležil tudi predsednik republiške komisije za presojo investicij tov. Praznik — bo imela y rokah že nekaj več otipljivih in razvidnih podatkov. Ugotavlja namreč, da v regiji kot tudi širše tekoča ekonomska politika že dalj časa ni dovolj dodelana, kar se najočitneje in posledično kaže v zaposlovanju, saj je v Pomurju po zadnjih statističnih kazalcih že okrog dva tisoč iskalcev zaposlitve. Spričo tega so na medobčinski gospodarski zbornici mnenja, da mora tudi repu-
blika v tem pogledu prevzeti del bremena nase, vendar ne zgolj z 'združevanjem sredstev za nove programe — znano je, da sta Iskrin in Litostrojev šla za zdaj po vodi — marveč med drugim s še dejavnejšim delom republiške komisije za skladnejši regionalni razvoj.
Ce si, denimo, v lendavskem gospodarstvu belijo glavo, kam z armado 800 in še nekaj brezposelnih, kako zaposliti zaposlene, se pravi one, ki jim v nekaterih delovnih kolektivih primanjkujejo repromateriali ali surovine za nemoteno proizvodnjo, in če so pripravljeni pristati tudi v delovno intenzivne razvojne programe, samo da bi se rešili brezposelnosti, je vse to več kot očiten alarm, da je treba močneje povzdigniti glasove v republiki. Naj to še tako diši po zatekanju k „višji sili", če ne že kar državnem poseganju, a drugega izhoda Pomurci, vsaj na področju naložbene politike, ne vidijo. Glasovi iz regije so bili namreč doslej vse prevečkrat bolj glasovi vpijočih v puščavi.	,
Branko ŽUNEC
Usoda delegatskih vprašanj in položaj šolstva Delegatska vprašanja, * bolj pa delegatski odgovo11' v delu skupščine niso tisti instrument, ki bi v deled8 ' skem mehanizmu zagato* vpliv delegatov na Proce odločanja. To so znova ud tavljali delegati vseh zborov SO Gornja Raa90j na zadnjem skupnem z838". nju. Za ilustracijo: d®"$, združenja obrtnikov je P" novno zavrnil odgovor obe ske samoupravne intere*«: stanovanjske skupnosti, , kljub več kot pol leta o™ dobi ni odgovorila kon*^ no, kako je poslovala v P8 letih prejšnjega dese tier Pravi način dela tudi ni o* y gatski odgovor posredova® pismeni obliki, neposre® pred začetkom zasedanja,' delegatske klopi. In še bi ko naštevali. Kdo zavlaCTF' da ne rečemo, kot so dejali sami deiw njihovo obveščanje in ’L možnost vplivanja na Pr®u ce odločanja, ki ob tak »n delu seveda slabijo zauP^ v delegatski sistem- Ko’ . dejali tudi vsi najodgovo"^ ši v občini, morajo govornim delegatske o0“^ vore skoraj puliti iz vendar mehanizem ne 5 , in ne steče. Zato je bil a* ni čas za sklep, ki 90 sprejeli in v njem zapis®1’' sodi na skupščino ( vprašanje, tu pa ga bodo P tehtali, zadolžili odgov® za odgovor in ga tudi to* no opredelili.	jjj
Sicer pa je bilo osrtj, vprašanje skupnega nja razprava o stanju m blematiki vzgoje in iz°. Dil-vanja v občini. O tem J® pravila poročilo enota & ( da za šolstvo SR Slovenj Murski Soboti. Kljub ‘8nne da ni popolno, saj denim . zajema' radgonske 8laS šole, delavske univerzo, j de in uspehov srednje80^, iz občine v usmerjenem , stvu v drugih občinah j so ga z dopolnitvami sp™ Osnovna ugotovitev je, 8 m, v šolstvu v občini pm ’L J predvsem v povezovanj, okoljem in posebej še Z ženim delom. Pomisl®*’j|H-so imeli delegati na št® p nost učencev, ki OŠ s prilagojenim P1”fi mom (kar 6 odstotk®' vseh osnovnošolcev)-vo število je previsoko, (ti terja globljo analizo, " gto' pa bi kazalo izdelati gram, kako te učence slovati po končanem Delegati vseh treh
SO Gornja Radgona «o c1 stali še na ločenih katerih so sprejeli dve (o oplojevanju živali v' ni in o povprečni 0’^^ ceni in povprečnih ® ter koristih za razi .fC stavbno zemljišče) čilo o realizaciji
DELOVNA ORGANIZACIJA
do tedna
Osnovna šola Gornja Radgona razpisuje
LICITACIJO
za naslednji osnovni sredstvi:
— električni kotel EHK — 300, leto izdelave 1972; izklicna cena 14.000 din,
— lupilec krompirja
izklicna cena 13.000 din
Licitacija bo 3. 3. 1983 ob 8. uri v prostoru bivše šolske kuhinje na gradu v Gornji Radgoni.
OBVESTILO
i" Sporočamo vam, da so rezervni deli za kombajne d° celoti prenešeni iz konsignacijskega skladišča, ki je gO sedaj v ABC Pomurka KZ Panonka, v ABC PomU^ Agroservis, M. Sobota, Kroška ulica 58.	ja
Prosimo vse družbene in zasebne lastnike kombajn0'jg^ nam v čimkrajšem času pošljete vaše potrebe rezervnih za leto 1983, ker vam samo na ta način lahko zagot nemoteno oskrbo rezervnih delov za vaše stroje. a(ii-Vabimo vas k skupnemu sodelovanju v želji, da bi z gaziranim in planskim delom omogočili čimbolj nemot0r1 ploatacijo strojev v glavni sezoni.	^g
ABC POMURKA - DO AGR MURSKA
STRAN 4
RADGONSKI KOMUNISTI OCENILI IDEJNO IN AKCIJSKO USPOSOBLJENOST
mala anketa
vec deklet
“Juvanju in usposabljanju
7 ? mladink Pištolo' «» V V ^P^rialno obrambo, štah .^Pravila pokrajinski m^0"3'"6 ol)rambe in Euri^	za
zadniih 1	da s® v
dovoli etlb na tem področju vsdhlti •?Mnem*’ne uspehe v hiuat^^^h občinah, nekaf Pa tod' OP0201-«!' na -pomanjkljivosti.
Tako so menili, da so se nro-mladin-
‘eritonsi^'^ Prostovoljcev a0£77; ?brambe vs‘>hin Pouku°oh5°5at Približevali Šolah in°bn™’>ne vzgoje na zato so ^'ske mladine, prOi^Lu^^^^Ldabodov SŽ sPre.meniIi program in ga podili
pravo na stav • pa za prl' taka v J? a n"je v°jaškega da so rlod “ fe^li 80 tudi, mladinke » dobili mladinci in rialneXP^ ‘Stanja o S?1* Premalo zna-bodo t^r or°žju, zato P'avili.Za^./Pribodnje 0<J-naj med nr e? M 7 brdi, da bi a!cevklin? os‘?v°ljce teritori-ki bi jih * a' bste mladince, Sole za re^^ kovali v rešine ter 57ne v?jaSke sta-njevali en<X7 n?Cin. izPopol-rambe in Jeptorialne ob-^“mevofiL °brambne »sako leta vkfe °brombo Prostovolii-I 171° nekaj sto v*djučijo 15’ kl ph P° Pouku ^‘‘eJei^jT?4« "arodne zadaje na pa tudi so-^obramh^hn”0* teritori-govorili 75® v Pomurju. Do-^jevkUnA^3 h®*1® v pri-^agotol^bječ deklet, ker premal0 pida jih je bilo doslej borili ’ a V /ako so se do-Tposablian? ^do letošnje
mladincev in dlalneob^^’voiicev ‘erito-3 da bi tako h 5- dnevu bor-30 obeležje dobilo slavnost-
F. Maučec
Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Gornja Radgona so delegati v okviru priprav na 6. sejo CK ZKS ocenili akcijsko in idejno politično usposobljenost članstva.
Za večino od vseh 65 osnovnih organizacij, v kateri so 903 komunisti, velja, kot so ugotavljali delegati komiteja, da je pripravljenost komunistov za izboljšanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov zadovoljiva, komunisti prihajajo do pravilnih ugotovitev in odločitev, še vedno pa manjka najpomembnejše — akcija
Tako so pokazale tudi razprave v osnovnih organizacijah, ki sojih tvorno končali v večini osnovnih organizacij in na njihovih skleipih izdelali akcijske programe. Sicer pa so razpravljalci, ki so sodelovali v aktivnostih pred 6. sejo CK ZKS v posameznih osnovnih organizacijah, opozorili, da se mnoge med njimi srečujejo še s precejšnjimi težavami. To velja predvsem za tiste v krajevnih skupnostih, ki so kadrovsko precej šibke.
Zatorej, kot so ugotavljali delegati komiteja, je prvi pogoj za še boljše delo ustrezna idejnopolitična usposobljenost. Pri izobraževanju komunistov pa opažajo, da se v raznih oblikah usposablja vse manj članov. Po sprejetju v vrste avan tgarde zanimanj e za usposabljanje strmo pada.
V razpravi je sodeloval tudi Geza Bačič, član predsedstva CK ZKS. Opozoril je na pomen znanja v vrstah zveze komunistov, ki lahko le z usposobljenimi člani uspešno vodi delavski razred kot vodilna idejnopolitična sila. Pri tem, ko se komunisti soočamo s samimi sabo, svojimi dosežki, aktivnostmi, pa tudi slabostmi, ne smemo, po mnenju tovariša Bačiča, zanemariti med ostalimi predvsem tri elemente: vlogo člana ZK, delo ZK med ljudmi in vlogo osnovnih organizacij ZK.
N.... *eč skrbi obeležju NOB na Vaneči
"2jP^
ki bo $e d°'°čeno n %program
»star .korala . - pr°blematiko, obči^^1 b^klajena ž
zadr»rju. fc^^encami
činske družbenopolitične organizacije, nameravajo ustrezno urediti t. im. Kirbiševo domačijo na Vaneči, kjer je bila v oktobru 1944 znana bitka skupine partizanov z nekaj sto madžarskimi vojaki in orožniki in kjer sto izkrvavela narodni heroj Dane Sumenjak-Miran in njegov soborec Alojz Kosi. V ta namen je predložena tudi idejna zasnova ureditve spominskega obeležja in njegove okolice. Predsedstvo občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti je sprejelo ppbudo občinske borčevske organizacije, pri čemer je imelo nekaj pripomb le glede idej-
Prvs?om““ska s0"0™
Za POSLUHA
društvo
i ^anie^0 delovanja ®ga društva, ki je lani praznovalo visok jubilej , jučevan- °’ Ugotovili S° Pa ietncm občnem zboru kritično ocenili tebničn0 Je novih članov S°’ da b' moral' v prihodnje več storiti za 7rotiti	ki io ; ’ saj operativni gasilci ne zmorejo ravnati s
23 odoJ1” Požarov u 7 dru^tvo- Prav tako pa tudi niso sposobni Ji^ievnjh govorno nalogo v* 7°reb't* 'zbruhnili v mestu ali v Pomurju. °bota lAVPoostih in d, »u morab reševati odgovorni dejavniki v J,rezne d°Sedani-i „5® jn°P°btičnih organizacijah mesta Murska a^tavnit; POre- Ker £ '7d7anja gasilske organizacije niso dobila k-iepotreh Ustnih kraiev <rU*tVenega občnega zbora niso udeležili >5evarnost;n° ukrePati '1 skuPnosti, je to dovolj glasno opozorilo, ^faževan^h v PrihodnT? P°$aroX Je tudi v Murski Soboti vse več, <sarr>ega vi ln ^PopolnlL Ppsv^titi več pozornosti strokovnemu L ° tisoč nJFva- ^ogovorili 5JU j sod°bnimi izsledki na področju otr> V °r8ani5rn°Varnostnih r>° SCi’ da bodo v okviru vseslovenske akcije <Ža?*4ah ?jah 2druženP5e55OV”: izvcm' Cimveč tak>h pregledov vkir>ai5‘10-nan T^tttzirali nr^b de'a’ deIovnib skupnostih in drugih Pri^nje P„ad^ načrlePr^kusne .vaJe> hkrati pa tudi priredili ttie.les*nitni p7nn'9ev v gasikbZemal1 seV°do tu Ji za bolj množično frnair' Letos S'^ithi društvi in6- ystc.ter za tesnejše sodelovanje s ^15°' °ogovor'reravajo kupitindnStnjskima gasiIskima društvoma v d®Vorln b° Usti 7 Pa ro se tudi .^v® avt°cisterno z visokotlačno ftanrt1 denariak ldl5{er>a oprema.’ h ga|ažam zgradili prizidek, v
at Za eno 1 tedanjim sam Clv’ine zaščite, če bodo imeli seveda no let0 m samoupravnim organom so tudi podaljšali
F. Maučec
—------------------------
Ugotovitve DA — akcija NE
Ob koncu so delegati občinskega komiteja sklenili, da na osnovi konkretnih nalog in sklepov, sprejetih na 6. seji CK ZKS, pričakujejo pomembno prelomnico v delu
komunistov, da bodo sodelovali pri izdelavi programov dela v vseh okoljih zveze komunistov v občini.
V. Paveo
KAJ POMENI ZA POMURCE SPROSTITEV MALOOBMEJNEGA PROMETA?
Se čvrstejše sorodstvene in prijateljske vezi
Odločitev, da smemo s stalno maloobmejno propus-tnico letno dvanajstkrat prestopiti mejo, smo z nemajhnim odobravanjem sprejeli tudi v Pomurju. To pomeni brez dvoma precejšnjo sprostitev tudi za naše maloobmejno območje.
mejno prepustnico pomeni največ tistim, ki jih onkraj naših meja vežejo sorodstveni in zakonski odnosi. Dopolnjena uredba oprošča plačila depozita tudi ožje družinske člane v mešanih zakonih, pa tudi za narodnostna zborovanja.
Prav za prve je s tem nerojen konec številnim nesporazumom in nezadovoljstvu.
Malce bolj odškrnjeha vrata negovanju sorodstvenih in prijateljskih stikov; pa ne bodo vplivala na ponovno razmahnitev nakupovalne mrzlice in tako na slabenje dinarja. To onemogoča že sam dovoljen znesek iznosa dinarja z maloobmejno prepustnico, svoje pa je dodala še devalvacija našega dinaija.
Največ pa možnost gostejšega prehoda meje pomeni brez dvoma za pripadnike madžarske narodnostne manjšine. Lahko bodo še utrdili sorodstvene vezi in odnose z matičnim narodom.
V. Paveo
Številke nam povedo, da se je po lanski odredbi o obveznem plačilu depozita za prehod državne meje število imetnikov propus-tnic v vseh štirih občinah precej povečalo. In koliko jih je v obtoku? Po podatkih, ki smo jih dobili pri občinskih oddelkih za notranje zadeve, ima že skoraj 25.000 občanov murskosoboške občine stalne ma-Ipobmejne prepustnice za Avstrijo in čez 5.000 za Madžarsko. Občanov ljutomerske občine se lahko po sporazumu giba v avstrijskem maloobmejnem prostoru okrog 3.000. v madžarskem pa okrog 300. Povprečno pa ima kajpada prepustnice največ občanov v lendavski in radgonski občini. V pn i jo ima za sosednjo Madžarsko vsak tretji, v radgonski pa za Avstrijo že vsak drugi. Prav za slednjo pa ugotavljajo, da bodo ob sedanjem obsegu zahtevkov, izdali stalne maloobmejne prepustnice do konca leta domala vsem upravičencem.
Možnost večkratnega prehoda meje s stalno ob-
ne zasnove. O tem pa bi nai odločitev padla v javni razpravi, v katero bodo pritegnili tudi strokovnjake s posameznih področij.
V nadaljevanju seje je bilo dokaj ugodno ocenjeno poročilo o poteku akcije Nič nas ne sme presenetiti v letu 1982 v murskosoboški občini, saj koordinacijski odbor ugotavlja, da je bila ta pomembna akcija zadovoljivo opravljena. Akcija je bila izrednega pomena, kot so poudarili, za varnost človeških življenj ter varovanje osebne in družbene lastnine, za kar so izrekli priznanje osnovnim nosilcem aktivnosti. To velja
tudi za vse organizacije, organe in skupnosti, ki so s svojo prizadevnostjo prispevali k temu, da je bil zastavljeni program skoraj v celoti uresničen.
Dejali so, da bo potrebno v prihodnje večjo pozornost nameniti delu komitejev za LO in DS, zlasti še v obmejnih krajevnih skupnostih, obravnavanju var-nostno-političnih ocen in podobnemu. Z nekaterimi manjšimi spremembami pa so sprejeli tudi poslovnik koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL.
Milan Jerše
Z analizo seznaniti širši krog delavcev
Z analizo delitve dohodka, skupne in splošne porabe v murskosoboški občini v letih 1979—1982 so se soočili člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti. V razpravi so ugodno ocenili omenjeno analizo, s katero bi kazalo širše seznaniti večje število delavcev. Pozitivno je zlasti, da se je zmanjšala skupna poraba, vendar so obremenitve združenega dela velike, kar je treba temeljito preučiti. Spodbudna ocena velja tudi za delo samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, kjer, se je delež sredstev za izvajanje strokovnih služb zmanjšal, opaziti pa je tudi določene kvalitetne premike.
Zlasti veliko pa je bilo govora o prispevnih stopnjah interesnih skupnostih, zlasti še pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer se je delež občutno povišal, in o višjih republiških davčnih obveznostih. Pokazalo se je, da so bili delavci premalo seznanjeni s spremembami, zato so člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta- vztrajali, da je treba o njih podrobneje spregovoriti v vseh delegatskih okoljih. Takšno pomanjkljivo informiranje, so menili, se v prihodnje ne bi smelo več dogajati.
Zatem so pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za počitniški dom Jelka na Pohorju, občinski sindikalni svet pa je sprejel pokroviteljstvo nad tekmovanjem mladih tehnikov Slovenije, ki bo 27. in 28. maja v Murski Soboti. Pričakujejo okrog 330 mladih tehnikov in 110 njihovih mentorjev, ki bi ob tej priložnosti opravili tudi širši posvet. Hkrati so predlagali delegata v koordinacijski odbor za kviz znanja Tito-revolucija-mir in sprejeli sofinanciranje dejavnosti Počitniške
zveze pri OK ZSMS.
Milan Jerše
KMETICE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU?
Čeprav se tudi položaj kmečke žene nenehno izboljšuje^ pa je še za marsikaj prikrajšana. Tako, na primer, za čas materinstva nima porodniškega dopusta in seveda tudi denarnega nadomestila ne prejema. Zdaj je v javni razpravi predlog samoupravnega sporazuma, in če ga bodo kmetje, združeni v svoje zadruge, sprejeli (in seveda prispevali letno po 600 dinarjev), potem bo tudi kmetica, ko bo postala mati, imela enake pravice kot delavka, zaposlena v združenem delu, torej bo dobivala denarno nadomestilo.
Da bi zvedeli, kaj menijo kmečke žene o tem predlogu, smo nekatere izmed njih povprašali za mnenje.
ERIKA POZVEK, Tešanovci: »Čas je že, da se kmečke žene izenačimo z zaposlenimi v podjetjih. Vem, da delavki za strojem v tovarni, na primer v Muri, ni lahko, saj jih priganja norma, vendar pa tudi žiyljenj'e na kmetih ni praznik, saj je treba delati od jutra do večera, pa ne samo v gospodinjstvu,
ampak predvsem na polju, v govejem hlevu, v svinjaku. Jaz se ukvarjam s plemenskimi svinjami. Velikokrat je treba bdeti pri njih tudi ponoči. Ne pritožujem se zaradi dela, mi je pa hudo, da kot tržna proizvajalka nimam vseh pravic. Za čas, ko sem pestovala otroka, nisem dobila nobene denarne pomoči, čeprav je mož zaposlen. Če bomo kmetje solidarni, potem bomo združeni zmogli tudi ta mali prispevek in tako omogočili, da bodo potlej tudi kmečke žene-porodnice v času porodniškega »dopusta« prejemale določen denarni znesek.«
MARIJA MAKARI, Andrejci: »Mož je bil v službi, zdaj pa se je usmeril v kmetijstvo. Tudi sama delam, kolikor pač zmorem. V hlevu imamo 27 glav živine, v svinjakih pa 16 plemenskih svinj. Letos, ko bomo gradili hlev za 30 glav goveda, nas čaka še posebno veliko dela. Če bomo imeli v prihod
nje dobre dohodke, se bomo verjetno delavsko zavarovali. Ker pa je vmes še veliko neznank, si moramo kmetje pač v okviru sedanjih oblik zavarovanj prizadevati za širitev kroga pravic. Podpiram predlog, da tudi na območju kmetijske zadruge Panonka Murska Sobota sprejmemo ustrezen samoupravni sporazum in združujemo sredstva, da bi tako omogočili kmečkim ženam, ki rode otroka, denarno pomoč za tistih 240 dni, ko bodo na »porodniškem«. Res je sicer, da je na prvi pogled videti, da na našem podeželju ni veliko žensk, ki glede na svoja leta lahko pričakujejo od tega korist, vendar pa ni izključeno, da tudi katera izmed njih ne bo imela
otroka.«
ROMANA KOČAR, Cankova: »Če bi bil položaj kmeta povsem enak delavcu , potem bi bilo večje zanimanje za kmetijstvo. Eden izmed vzrokov, zakaj kmečki fantje ne morejo dobiti žen, ki ne bi hodile v službo, ampak delale na kmetiji in v gospodinjstvu, je tudi neenakost v času poroda: za-
poslena ženska dobi plačan dopust in je deležna drugih ugodnosti. Prav tako oče otroka. Moj sin bo ostal na kmetiji, saj je na njej dovolj dela in zaslužka tudi — redimo 27 plemenskih svinj, imamo krave molznice itd. — zato bom seveda glasovala za uvedbo porodniškega dopusta tudi za kmetice. Jaz socialnih dajatev, ki bodo iz tega sledile, seveda ne bom deležna, bo pa jih zagotovo moja snaha, seveda, če bo sin našel pravo kmetico.«
GIZELA ŠBUL, Skakovci: »Ko razpravljamo o kmečki ženi in delavki v tovarni, pogovor nanese seveda tudi na gmotno stanje. Zdi se mi, da je kmetica na tržno usmerjenih kmetijah materialno boljše preskrbljena. Pri naši hiši, na primer, imamo mesečno samo od mleka 20 tisoč dinarjev dohodka. Seve
da so še viri v drugih dejavnostih. Ko torej zdaj diskutiramo, ali bomo glasovali za to, da bodo tudi kmečke žene — porodnice v prihodnje prejemale denarno nadomestilo za čas osmih mesecev, ne bomo glasovali »za« le zaradi težkega gmotnega stanja, ampak predvsem zaradi izenačitve kmečke ženske z delavko. Ker pa so za denarna nadomestila potrebna sredstva, moramo biti kmetje solidarni. Torej ne smemo gledati le na to, ali bo imel od tega korist zgolj posameznik, ampak da bomo zasebni proizvajalci tudi na tem področju izenačeni z ostalimi delavci.iorej, jaz sem »za«.
IDA TEMLIN, Puževci: »Tudi jaz sem kmetica, čeprav je mož zaposlen. Ko. sem bila na porodniškem, od tega je zdaj že mnogo let, sem se čutila sila prikrajšano, saj tedaj pač nisem mogla delati, torej nisem mogla proizvajati, zato so bili dohodki seveda precej nižji. Če kdaj, potem ravno tedaj, ko je
človek na porodniškem, potrebuje veliko denarja za opremo otroka. Glede na to, da kmetje nismo v posebno hudih materialnih škripcih, mislim, da bomo zmogli letno tudi tistih 600 dinarjev in tako izenačili kmetico z delavko v združenem delu tudi na tem področju. Morda bo ta ugodnost tudi kaj pripomogla, da se kmečki rod ne bo tako hitro zmanjševal, da bodo kmečki sinovi lažje dobili na svoje posestvo dela voljno kmečko dekle ... Vidim same pozitivne strani.«
Š. SOBOČAN
STRAN 5
DOMAČA PAMET -KJE Sl?
NAD UR SE VEDNO PREVEČ
Se inovatorstvo izplača?
Tako se sprašujejo mnogi. Občutek, da je mačehovski odnos do raziskovalnega dela pri nas še vedno prisoten, ne vara. To so potrdili že mnogi na začetku navdušeni inovatorji, izumitelji in še kdo. In ta mačehovski odnos jim je počasi zbijal voljo do dela na minimum. Eden takih je tudi dipl. ing. Vlado Mihalič iz Stročje vasi pri Ljutomeru. Začel je z elanom in voljo, kot bi si človek mislil ali pričakoval inovatorstvo. Bolj je začel zaradi veselja in poklicne radovednosti, kajti Vlado Mihalič je inženir strojništva. Po končani gimnaziji v Ljutomeru se je vpisal na mariborsko visoko šolo in tam diplomiral. Diplomska naloga je bila kajpak inovacija.
Poleg stagnacije investicij je eden največjih problemov v murskosoboški občini prav gotovo problem nezaposlenih, katerih število nenehno narašča, zlasti še med mladim in strokovnim kadrom. Po drugi strani pa organizacije združenega dela še vedno nenačrtno zaposlujejo, pri čemer imajo premalo načrtno kadrovsko politiko. Očitno je še premalo odgovornosti za neizpolnjevanje obveznosti v združenem delu,' kjer pa nadurno in pogodbeno delo celo narašča. Beležijo kar 700 tisoč nadurnih del, s čimer bi lahko — seveda po grobem statističnem izračunu — zaposlili okrog 300 delavcev. Sicer pa so v lanskem letu v mur-
skosoboški občini omogočili zaposlitev okrog 360 novim delavcem; od tega so v gospodarstvu presegli plan z 6,5 odstotka, medtem ko ga v negospodarstvu niso izpolnili.
Opozorili so tudi na primere, ko organizacije združenega dela ne zaposlujejo svojih štipendistov niti kot pripravnikov, zato so se v razpravi zavzeli za zaostritev odgovornosti v združenem delu. Člani murskosoboškega izvršnega sveta so tudi sklenili, da je
potrebno podrobneje analizirati število nadur in jih zmanjšati na minimum, organizacije združenega dela pa bi naj zaposlovale kadre tudi za določen čas. Ker je bilo ob koncu lanskega leta prijavljenih 1164 iskalcev zaposlitve ali 20,7 odstotka več kot leto poprej, letos pa predvidevajo za tretjino manj zaposlitev, kot je zapisano v občinski resoluciji, kar bo povzročilo še večji razkorak v negospodarstvu, so menili, da je treba v družbenih dejavnostih dati prednost zaposlovanju strokovnih kadrov, zlasti zdravnikov.
Seznanili pa so se tudi z informacijo o preskrbi tržišča z
nekaterim blagom široke potrošnje v letošnjem januarju-Oskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami je bila v murskosoboški občini zadovoljiva, g kar je tudi zasluga prizadevanj I veletrgovine Potrošnik. Izvršni I svet je sklenil, da je treba tekoče | spremljati založenost trga I® opraviti analizo preskrbe tudi z g ostalimi proizvodi. V mislih so I imeli zlasti zagotavljanje zadost- I nih količin mesa in kritično P preskrbo z zdravili. O določenih problemih z oskrbo pa mora I Potrošnik pravočasno obvestit1 I izvršni svet, ki lahko predlaga J sprostitev blagovnih rezerv.
Milan Jerše g
Po končanem šolanju seje preselil v domači kraj — Stročjo vas in pričel pomagati doma. Žični izdelki in vse ostalo, kar je povezano z žico, je njegovo delo. Sicer ne glavno, kajti omenili smo že, da je veliko časa namenil inovatorstvu. Najprej doma, kjer je večino strojev, ki jih uporabljajo, avtomatiziral. Pomembna naprava je recimo elektronski merilec dolžine žice. In še bi lahko naštevali kako ih s čim je
Drobilec z avtomatsko dozirno napravo, za katerega je dipl, ing. Vlado Mihalič dobil nagrado in priznanje (bila je edina v občini Ljutomer) za inovatorstvo.
opremil m spremenil domače stroje.
Ob koncu lanskega leta je Vlado Mihalič dobil posebno nagrado in priznanje občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer za inovativno dejavnost.
Naprava ali stroj, za katero je dobil to priznanje, je drobilec z avtomatsko dozirno napravo, s katerim lahko meljemo in drobimo večino poljščin, od suhe, vlažne koruze, pese ... To je torej pomembna inovacija s področja kmetijstva. Večnamenski drobilec že na veliko uporabljajo kmetje in ing. Vlado pravi, da so kmetje pri uporabi zelo iznajdljivi.
Vendar pa zadnje čase Vlado Mihalič obupuje, kot verjetno marsikateri inovator pri nas.
Zakaj?
Ker je v njegovih inovacijah tudi precej elektronike in mikroelektronike ne more brez teh delov. Dokler ni bilo omejitev pri prehodu čez
vsem ostalim
V napovedih smo že večkrat napovedovali, in vabili inovatorje da se javijo. Natečaj, ki bo izšel v eni prihodnjih številk bo v glavnem vse pojasnil. Seveda pa se Vestnik nikakor ne zapira tudi drugim. Ce imate koristne predloge, kje in kako varčevati se nam oglasite. Ne bomo vas izpustili, nasprotno za vas bo tudi poseben razpis s praktičnimi nagradami. Torej — še enkrat — nikar bojazni. Malo več korajže, pa bo šlo vam in nam. Več pa v prihodnji številki,
mejo, je potrebne čipe in ostalo elektroniko kupoval v Avstriji in Italiji, kajti teh delov doma ni bilo dobiti. Sedaj pa seje vse ustavilo.
Drugi zadržek je pri davčni politiki, ki več ali manj sploh nima posluha za pospeševanje inovatorstva.
In še seje pritoževal Vlado Mihalič, pa verjetno ne samo on. Kljub temu pa končuje najnovejši izum ali inovacijo. Gre zopet za kmetijsko gradbeni element — bager.
ki se ga da priklopiti tudi na traktor enostavno in po čisto novem postopku. Prototip je že narejen. Tudi doma pripravlja za gospodinjstva priravo — novo toplotno črpalko, ki bo, kot pravi, učinkovitejša od vseh ostalih.
Domača pamet je skoraj za vsakim vogalom. Kljub temu pa smo videli, daje do nje težko priti, kajti vrata na mnogih mestih bolj ovirajo, kot pa pospešujejo to dejavnost. Vprašanje je, koliko so vredne Mihaličeve inovacije. Odgovor je — neprecenljive. Politika, ki jo nekateri vodijo prav pri inovatorstvu, pa je drugačna. Kot da tega ne bi rabili. V naši akciji Domača pamet, kje si?, bi radi pomagali vsem. Zato smo jo tudi uvedli. Podrobnosti natečaja in razpis pa bodo obavljeni v eni prihodnjih številk Vestnika. Zato vam kličemo — inovatorji na plan!
Dušan Lopamik
VELIKE OBVEZNOSTI POMURSKIH UPRAV ZA DRUŽBENE PRIHODKE
DAVČNA politika v luči sprememb
Pred upravami za družbene prihodke v vseh štirih pomurskih občinah (prejšnje davčne uprave) stoji v letošnjem letu vrsta odgovornih nalog, če želijo izpolniti svoje obveznosti pri odmeri in izterjavi davkov in prispevkov, ki jih očitno ni malo. Še posebej pa zato, ker je pred kratkim sprejet tudi nov republiški zakon o davkih občanov, ki prinaša kar precej novosti in sprememb. Hkrati pa je treba z dogovorom o usklajevanju davčne politike v posameznih občinah zagotoviti enakopraven položaj vseh davkoplačevalcev, pri čemer moramo imeti pred očmi dejstvo, daje sistem davčnih olajšav v letošnjem letu nekoliko širši kot prej.
ZLASTI SO ZANIMIVE KMETIJSKE OLAJŠAVE
V pričujočem prispevku bomo skušali nekoliko bolj osvetliti davč-
no politiko v Pomurju v luči novih
zakonskih sprememb oziroma do-
polnitev. Brez dvoma gre za nadvse aktualno problematiko, ki več ali -manj zadeva slehernega med nami.
V mislih imamo seveda predpisani poiodstoten občinski davek od osebnih dohodkov zaposlenih, ki pa se v primerjavi z lanskim letom ne bo spremenil. Novi zakon o davkih občanov pa izpušča odmero obveznosti iz kmetijstva, kar pomeni, da bodo na tem pomembnem področju vsaj še v letošnjem letu obdavčevali po dosedanjem načinu. V tem primeru se bodo obveznosti še naprej predpisovale od katastrskega dohodka in vrednosti posekanega lesa za prodajo. V bistvu bo torej davek od kmetijske dejavnosti ostal nespremenjen, novost pa so davčne olajšave za tiste kmete, ki bodo vlagali svoja finančna sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Upoštevajoč vrednost vloženih' sredstev, pri čemer gre za najmanj petletno dobo, lahko znaša davčna olajšava tudi do 80 odstotkov od letno predpisanega davka.
Vsekakor bi kazalo o tej olajšavi bolj resno razmisliti, čeprav v Pomurju za enkrat še nimamo nobene elektrarne — niti na reki Muri, ki postaja v sedanji energetski stiski vse bolj zanimiva! Ne gre pa prezreti tudi določenih davčnih olajšav kmetovalcem, ki bodo svoja gmotna sredstva namenili za preusmeritev gospodarstva ali preureditev prostorov v turistične namene. Tu pa je postavljen en pogoj, ki je vsekakor velikega pomena, da bi dejansko zagotovili maksimalno obdelovanje kmetijskih zemljišč. Rečeno je namreč, da morajo ti kmetie, ki želi jo pridobiti davčno olajšavo na pristojnem občinskem organu, obdelovati svojo zemljo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. To pa pomeni, da ne smejo imeti slabo ali neobdelanih površin za proizvodnjo kmetijskih kultur.
Nedvomno so vsa ta določila iz novega zakona o davkih občanov še kako zanimiva za Pomurje, ki sodi po številu zavezancev davka iz kmetijstva v sam vrh v naši republiki. Samo v murskosoboški občini imajo evidentiranih blizu 13 tisoč davčnih zavezancev, katerim se odmerjajo obveznosti iz kmetijstva; od tega jih je okrog 7600 s kmečkim zdravstvenim zavarovanjem. V lendavski občini, denimo, je okrog 6700 zavezancev iz kmetijstva. Obstaja pa sicer še majhna kategorija lastnikov zemlje, to so predvsem vrtičkarji, ki imajo katastrski dohodek do 470 dinarjev in so davka iz kmetijstva oproščeni. Ob tem je treba povedati, da je glede na velikost kmetij dokaj neugodna struktura, saj znaša v več kot 40 odstotkih primerov
kmetijska površina le do 3 hektare. Ena največjih pa je prav gotovo odmera prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov, saj so lansko leto, denimo, v murskosoboški občini odmerili nad 43,6 milijonov dinarjev, kar je pomenilo celo 39 odstotkov od davčne osnove, ki je znašala, nad 111,37 milijonov dinarjev. Skupna neto obremenitev pa se je povzpela čez 71.6 milijonov dinarjev oziroma 63 odstotkov od davčne osnove. To pa so nedvomno ogromne številke, kar terja dosledno izterjavo davkov na vseh področjih.
V BOLJŠEM POLOŽAJU
OBRTNIKI-IZVOZNIKI
Dogovor o usklajevanju davčne
... jaz pa bi z današnjo plačo komaj pred sedmimi leti presegel kriterij za plačilo davka na svoj osebni dohodek.
polilike zavezuje občinske skupščine za najmanj 95-odstotno izterjavo davkov. V murskosoboški občini ugotavljajo, da jim je v lanskem letu uspelo doseči okrog 88-odstot-no izterjavo davkov, v lendavski občini je znašal ta odstotek 95, v radgonski 95 in podobno v ljutomerski občini. Najboljša'je izterjava na področju kmetijstva, kjer so davki in prispevki izterjani z 92-odstotno uspešnostjo, medtem ko pri obrtnikih in drugih dejavnostih beležijo le 75 odstotkov. Gre pa tudi za pobiranje prispevkov za samoupravne interesne skupnosti, kjer je bila izterjava obveznosti še nekoliko slabša kpt pri davkih.
Vse to govori v prid zahtevi, da bodo morale Uprave za družbene prihodke v letošnjem letu vložiti še več naporov, če želijo uresničiti postavljene cilje glede odmere, pobiranja in izterjave vseh davkov in prispevkov, ki dospejo v plačilo.
Ce preletimo še nekaj določil iz
novega zakona o davkih občanov, potem še moramo vsekakor ustaviti pri besedilu, ki govori o obdavčevanju dohodka iz gospodarskih dejavnosti. Tu so namreč predvidene nekatere spremembe, predvsem pa se razširja krog zavezancev, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. Bistveno je, da ga ne omejujejo z dohodkovnim cenzusom, ampak določa, da ga morajo plačati vsi.zavezanci, ki se ukvarjajo s popravili in vzdrževalnimi deli ter ne uporabljajo dodatnega dela drugih, kakor tudi tisti zavezanci, ki opravljajo osebne stroritve in zaposlujejo največ enega delavca. Tudi pri ugotavljanju dohodkov zavezancev, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, so določene spremembe. Namesto dosedanjega dohodka se namreč ugotavlja čisti dohodek, namesto presežka, ki je bil osnova' za obdavčevanje, pa uporabljajo ostanek čistega dohodka. Morda najpomembnejša sprememba, ki bo verjetno marsikoga ,.udarila” po žepu, pa je glede obdavčevanja tistih občanov, ki opravljajo gospodarsko dejavnost brez ustreznega dovoljenja. To pomeni, da zakon uvaja obdavčevanje t. im.
„šušmarjev”. Lahko bi rekli: ..Neplačnikom bo odzvonilo!”
Predvidene pa so tudi olajšave za obrtnike, ki bodo izvažali na konvertibilni trg. Tako se bo odmerjanj davek znižal za 5 odstotkov, če bo izvozil od 5 do 10 odstotkov svoje proizvodnje. Ta odstotek se bo z večjo vrednostjo seveda dvigal, vse tja do 35 odstotkov davčne olajšave za tiste obrtnike, ki bodo izvozili več kot polovico svoje proizvodnje. Naj povemo, da bodo občine davčne olajšave za izvoznike priznale že pri odmeri davka za
POSPEŠEVANJE deficita« NIH DEJAVNOSTI	'
Zanimiv je nedvomno P0^1^ kdo so letos zavezanci ^a'^e£3 skupnega dohodka občanov, bodo morali plačati vsi t’8*1’«!„«[. letu 1982 presegli 407 tisoč n'” jev čistega dohodka. Tudi 1 predvidene določene olajšav6-sicer v primerih, ko gre	’
vanje družinskih članov ali “u no motenih otrok. Rok 2a jj čno napoved pa je 31. januar
Še _ nekaj o pospeševanje razvoja denu'" 0 dejavnosti, kjer bodo občine la predpisale od 20 do 40 nižji davek, kot namreč ugotovljena dejanska da . osnova. V primerih, ko bo 2 nik šele na novo odprl ta^nOjjjn3 oziroma dejavnost, lahko ° za dobo treh let odpiše od 20 odstotkov odmerjenega d j Tudi v letošnjem letu pa bo z" davek od osebnega dohod avtorskih pravic, ali enosta povedano avtorski honorar)’^ odstotkov. Po novem pa bi na, odstotkov davka plaševali tis > 0 z osebnim delom santos
opravljajo kulturno mislih imamo svobodne ”	19
Za to bodo davščine v manjše kar za 70 odstotk
Prav gotovo pa roc/'1!^ davčnih opredelitev P° ki dosegajo dohodek z z mleka, s pluženjem snega' pps’  njem blaga na PIan'^jkOv £ janke	in	od dob®” .^vs« j
opravljanju storitev za ^ti pašne in	druge slcUPpa
področja kmetijstva, govorimo posebej o ° pjdG obdavčenju vikendov nega, kar je podrobneje v novem republiškem . s G davkih občanov. V z* bodo tudi pomurske „ skupščine v kratkem JO s ustrezne odloke, v 'podrobneje urejena VP področja davčne polit’«6.
VtSTOIK, 24.	K
J
STRAN 6
slovenski oktet v POMURJU
sniško zbirko Kot slutnja radovedno, v kateri so poleg pesmi Milana Vincetiča in Valerije Perger tudi njegove.
Avtorica drugega prvenca — pesniške zbirke KITARA V ŽEPIH — Mojca Seliškar-Terseglav je tudi že prej objavljala svoje pesniške utrinke v revijah. V knjižici, ki jo je založila Pomurska založba, pa je objavila nekaj stihov iz vsakdanjega življenja, podoživljanj iz vsakodnevnih doživetij in težnje po upesnitvi globjih razsežnosti v odnosu med človekom in naravo.
Zbirka Ivana Cimermana SLAMNATA VDOVA je povsem drugačna, prepletena s težko mislijo o usodnih posledicah zdomstva in omamo, ki jo pričara domačijskost zemlje ter njihovih ljudi iz Haloz in Slovenskih goric. Zoltan Gabor, avtor četrtega predstavljenega dela, je madžarske narodnosti in v pokrajini ob Muri bolj kot avtor proznih tekstov znan kot slo kar, doma iz Lendave. Svoje rodno mesto je temeljito poslikal, njegova je zgodovina Lendave v galeriji na gradu in niz del, ki krasijo domove rojakov. Gabor že dalj časa živi in ustvaija v Zagrebu, vendar je doma prisoten ob vsakem pomembnejšem likovnem dogodku, lani pa seje uspešno
POSTAGALAMB
GABOR ZOTTAN
predstavil tudi na sosednjem Madžarskem. Njegovi književni zapisi v obliki pisem pod naslovom POSTALAGAMB — GOLOB PISMONOŠA so razmišljanja o umetnosti, avtorjevih ustvarjalnih sodobnikih na Hrvaškem in v Prekmurju, izhajajo pa iz Gabo-tjevih izkušenj, popotovanj po Parizu in so posvečena zlasti pesniku Villonu. Knjiga je izšla v madžarščini in je ena od letošnjih šestnajstih izvirnih književnih del, ki jih je Pomurska založba uvrstila v svoj program.
Brigita Bavčar
V okviru svojih gostovanj je pokrajino ob Muri konec preteklega tedna spet obiskal priznani — Slovenski oktet, ki si je sloves pripel tako doma kot po svetu. Ustanovljen je bil 1951. leta, od takrat pa pevci pod vodstvom umetniškega vodje Antona Nanuta neumorno prepevajo. Tokrat so gostovali v Lendavi in Turnišču, kjer so, tako kot drugod doslej, navdušili s svojimi interpretacijami pesmi iz pravoslavne liturgije, renesanse, baroka in črnskimi duhovnimi pesmimi.
t>iu,vnski oktet je tudi tokrat spremljal znani organist, profesor Hubert Bergant, posnetek njegovega izvajanja za orglami pa je nastal v tumiški župnijski cerkvi.
Tekst in foto: Š. Prša
LENDAVA
Območno srečanje lutkarjev
V okviru 13. srečanja slovenskih lutkarjev je bilo v lendavski občini minuli teden dvodnevno srečanje lutkovnih skupin severovzhodne Slovenije, ki sta ga pripravila zveza kulturnih organizacij občine Lendava' in območni odbor združenja gledaliških skupin iz Maribora. V lendavski občini je nastopilo sedem lutkovnih skupin iz M. Sobote, Bogojine, Maribora, Mežice, Kamnice in Prevalj
PREDSTAVLJAMO VAM NAGRAJENCE
SLAVICA BELEC
Tovarišica Slavica Belec se z amatersko kulturo ukvarja že od leta 1946. Že takrat se je vključila v mešani pevski zbor v takratnem društvu na Cvenu, poleg tega pa je bila tudi članica dramske sekcije in igrala nekaj v igrah. Delovanje na Cvenu je prekinila leta 1954 zaradi preselitve v Ljutomer. Leta 1969 se je vključila v mešani pevski zbor kulturno-umetniškega društva Iva Cankar in od takrat nepretrgoma poje v njem. Poleg petja je aktivna tudi drugače. Je tajnica zbora in dolgoletna članica upravnega odbora društva, zato ji zveza kultu-
mih organizacij podeljuje priznanje za dolgoletno in aktivno delo v amaterski kulturi.
Tako se glasi utemeljitev priznanja, ki ga je Slavica Belec prejela ob kulturnem prazniku. Veliko ur je bilo žrtvovanih. Vendar pa niso bile zaman, saj je poleg lastnega veselja to prenesla tudi na svoje otroke. Sirila je poslanstvo amaterske kulture tam, kjer se je to dalo. Lahko bi rekli, da je bila zgled mnogim, ki so jo tudi posnemali.
Zakaj ravno petje? Že od mladih nog so jo zani navduševali stari, saj so doma veliko prepevali. S petjem se je srečala tudi v gimnaziji, kajti takrat je v Ljutomeru delovala priznana glasbena pedagoginja tov. Zacherlova. Navdušenje je torej posledica nekaterih srečnih okoliščin, zato pa toliko bolj pomembnih.
Pravilno usmerjen mlad človek hitro pridobi veselje in zagnanost, kar dokazuje Slavica Belec. Seveda pa ji priznanje pomeni veliko. Pomeni to, da njeno delo, čeprav mogoče včasih neopazno, ni bilo zaman, obenem pa je spodbuda za naprej.
ter lutkovno gledališče iz Maribora. Lutkarji so obiskali V. Polano, Črensovce, Bistrico in Genterovce, lutkovno gledališče iz Maribora pa je nastopilo v Lendavi. Lutkarstvo se posebej uspešno razvija v osnovnih šolah in vzgojnovarstvenih zavodih, in to kljub skromnim finančnim sredstvom, vendar pa z veliko prizadevnostjo prosvetnih in
V sredo je v Murski Soboti potekalo občinsko srečanje lutkovnih skupin, ki ga je organiziral odbor za lutkovno dejavnost pri občinski zvezi kulturnih organizacij, nastopilo pa je osem skupin. Ker do konca redakcije (v ponedeljek) obširnejših podatkov nimamo, pa tudi predstav si še nismo uspeli ogledati, več o srečanju lutkarjev drugič, tokrat pa za ilustracijo posnetek žene prejšnjih lutkovnih igric, bb
Kmečki oktet praznuje
Začelo se je pred desetimi leti. Za praznik — dan žena je bilo potrebno zapeti nekaj narodnih pesmi. Zbrali so se moški, ki so imeli primeren glas, veselje do petja in pred nastopom nekajkrat vadili. Prvi nastop je bil uspešen. Ohrabreni so se dogovorili, da bodo poslej redno vadili, dobili pašo tudipevovodjo. Večina osmih pevcev je bila kmetov, zato se jih je prijelo ime Kmečki oktet.
Velikokrat so nastopali v domačem kraju, kmalu pa so jih vabili tudi drugam. Radi so nastopali v delovnih organizacijah ob raznih priložnostih, proslavah v lendavski občini in na drugih kulturno zabavnih prireditvah. Oktet z manjšimi zamenjavami nastopa še danes. Vsi pevci pa sodelujejo v mešanem pevskem zboru Miško Kranjec.
5. marca se bo Kmečki oktet občanom Velike Polane predstavil v počastitev praznika žena in ob svoji 10-letnici delovanja.
--OBISK PRI MKUD LIPA-*---------
VELIKO ZANIMANJE KRAJANOV ZA KULTURNE PRIREDITVE
Pred leti so na podeželju aktivno delovala številna kulturno-prosvetna društva, ki so skrbela za kulturno življenje krajanov. Ta so se zlasti ukvarjala z dramsko dejavnostjo ter vsako leto pripravila vsajeno celovečerno prireditev. Zal pa so mnoga že pred leti zamrla. Med tistimi. ki so se ohranila do danes. je vsekakor kultumo-umetniško društvo v Lipi, ki deluje že 38 let. Razen manjših kriznih obdobij je društvo vsako leto pripravilo vsaj eno dramsko delo, s katerim so se predstavili ne le v domačem kraju, temveč so gostovali tudi v okoliških krajih ter tako zaslužili denar za najnujnejše potrte be.
V galeriji soboškega kulturnega centra je od slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja dalje na ogled razstava del akademskega slikarja Franca Vozlja iz Kranja. Umetnik je eden mlajših likovnih ustvarjalcev na Gorenjskem, diplomant Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani ih udeleženec številnih razstav tako doma kot na tujem. Na pričujoči razstavi v Murski Soboti prevladujejo predvsem skeletne konstrukcije — okostja, ki jih na posameznih mestih prerašča meso, »kar povečuje slikarjeve perspektive vnašanja novih variant v oblikovanje telesnosti«, je na zloženki, ki je izšla ob odprtju razstave zapisal Cene Avguštin.
Razstava bo na ogled do konca tega meseca, bb
kulturnih delavcev.To so med drugim ugotovili na razgovoru o problemih lutkarstva, ki so ga pripravili po dvodnevnih uspešnih nastopih. Malo je kadrov, ki bi še bolj razvili to dejavnost, kije pomembna zlasti za vsestranski razvoj najmlajših, zato bo potrebno tem nameniti več pozornosti.
•	Jani D.
Kulturno umetniško društvo Lipa je tudi za letošnjo sezono naštudiralo celovečerno igro francoskega dramatika Noela Cowarda Komedija ljubezni. Z igro so se predstavili domačemu občinstvu. gostovali pa so tudi v Bakovcih in Dokležovju, predvidomh pa se bodo predstavili še krajanom Turnišča. Za izbor te drame so se odločili na priporočilo Zveze kultumo-prosvetnih organizacij v Murski Soboti, čeprav bi' rajši naštudirali domače delo, vendar niso našli nič primernega. Igro je režiral domačin Ivan Zver, kmet, ki se z režijo ukvarja nad trideset let. Kostno gaobiskali,nam je povedal, da ima izredno ve-
Kulturni koledar
SOBOTA, 26. FEBRUARJA RADENCt - V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 17. uri koncert mešanega pevskega zbora Lubnik iz Škofje Loke. Dirigent je Tomaž Tozon.
Koncertu bo sledil otvoritveni ogled razstave ročnih del Katarine Vervegove iz Murske Sobote, ki bo na ogled v razstavnem salonu hotela Radin.
Na sliki je tapiserija akademske slikarke Marike Danč-Roth, lendavske rojakinje, ki bo v kratkem imela samostojno razstavo v galeriji Lendava.
razstave
MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega kulturnega centra je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Franca Vozla, v okviru likovne izmenjave z Gorenjsko.
V Pokrajinski in študijski knjižnici bodo do 26. tega meseca razstavljena dela ob 50-Ietnici umetniškega ustvarjanja in 70-letnici znanega slovenskega pisatelja in dramatika Ivana Potrča.
LENDAVA — V galeriji Lendava so na ogled gvaši umrlega akademskega slikarja Maksa Kavčiča, ki jih kot del velike retrospektive posreduje umetnostna galerija iz Maribora.
LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja svoja dela likovni ljubitelj Silvo Prelog.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Franc Laišček — Feri: PE-RONARJI (Pomurska založba), Berta Golob: SRCE USTVARJA, ROKA PIŠE (Mladinska knjiga) in Leopold Suhadolčan PISATELJ, POVEJ MI (Mladinska knjiga).
selje do režiranja, za kar seje usposobil na tečaju, in da zelo rad dela z mladino. Se naprej je pripravljen pomagati mladim. če bodo rabili njegovo pomoč. Zelo pa si želi, da bi v kratkem zopet naštudirali kakšno domačo dramsko delo. Po vsej verjetnosti* se bodo tega zopet lotili v poletnih mesecih, ko so doma tudi dijaki in študentje. Denar, ki ga bodo zaslužili z nastopanjem, pa bodo namenili za ureditev odra, kije že dotrajal, in za nakup novih zaves. Sicer pa velja povedati, da vlada med krajani Lipe veliko zanimanje za kulturne priredit-• ve in da so zlasti veseli, če se jim predstavijo domačini.
F. Maučec
STRAN 7
kmetijska panorama
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
PREDSTAVLJAMO STROJNE SKUPNOSTI
Pomen številk pri hibridni koruzi
KOMBAJN ZA VSE
Pojem hibridna koruza seje prvič pojavil leta 1914, ko ga je omenjal ameriški znanstvenik Sčhell. Tudi nadaljnja selekcija koruznih hibridov ima osnovo in širši obseg v Ameriki, ki se je pozneje razširila v posamezne centre za žlahtnenie v Evropi. Zaradi manjšega števila hibridov so bili ti po ranosti razvrščeni kot rani, srednje rani pa do zelo pozni. Hitro seje pokazalo, da pojmi »rani«, »pozni« ipd. povedo izredno malo, ker se pomen »rani« ne more prenašati na druga področja.
Ker se za južnejše in ugodno locirane države označuje z »rani«, pomeni za ZR Nemčijo kot »srednje pozni« in morda za Dansko kot »zelo rani« material.
Tako so morali za Evropo narediti enotno klasifikacijo na osnovi zrelostnih skupin ali razredov. Leta 1954 je na VII. kongresu o hibridni koruzi, ki je bil organiziran pod pokroviteljstvom FAO v Beogradu, posredovano navodilo vsem udeležencem. da se uvede enotna klasifikacija po grupah zorenja.
Osnova je bil ameriški sistem z 9 zrelostnimi razredi. Vsaka od 9 zrelostnih skupin se označuje s trištevilčnim številom. Prva in najranejša skupina se žačne s 100 do 199, druga od 200 do 299 itd. do 9. in s tem najkasnejše skupine dozorevanja.
— Prva številka v trištevilčnern številu označuje dogovarjajočo skupino dozorevanja
— Druga številka označuje rang znotraj te skupine dozorevanja (tako npr. številka 210 pomeni, daje hibrid na začetku, številka 290 pomeni, da je hibrid na koncu zrelostne skupine 200)
— Tretja številka bi morala označevati barvo zrna. Pri nekaterih hibridih (Nemčija) se to ne označuje posebej, pač pa se samo označi z 0. To trištevilčno število je tako imenovano FAO število. Po vsem tem to število ne označuje števila dni vegetacije, temveč predstavlja na mednarodnem nivoju merilo za razporeditev vsakega hibrida v neko skupino dozorevanja.
Za določanje števila FAO pri novih hibridih so v okviru vsake skupine dozorevanja na splošno poznane in v pogledu števila FAO določene primerjalne sorte. Čim imamo s pomočjo teh primerjalnih hibridov zadostno število lokalnih hibridov (novih), lahko ti hibridi prevzemajo vlogo primerjalnih.
Določanje števila FAO pri novih hibridih se opravlja prek razmerja vsebnosti suhe snovi v storžu (silažna zrelost) odnosno v zrnju (polna zrelost).
Težje je tolmačenje na primeru
Debela snežna odeja, ki je pokrila tudi pokrajino ob Muri, odplačati najmanj 190.000 gotovo še najbolj ustreza kmetovalcem. Pod njo se bo zemlja dinarjev. To pa ni malo, kaj-odpočila, prav tako pa tudi pridne roke kmetov, ki jo obdelujejo ne.” že od nekdaj. Zimski čas je za njih kajpada priložnost, da se Prav gotovo ne, vendar ne ozrejo na lanske dosežke in kujejo načrte za naprej. Mi smo ta bo nepremostljive prepreke, čas izkoristili za obisk ene izmed strojnih skupnosti kmetov, in da se strojni park v tej strojni sicer konjiške, ki so jo ustanovili leta 1978, v njej pa je združenih skupnosti ne bi širil dalje, devet kmetovalcev.
Apaška dolina je žitnica radgonske občine. Zatorej tudi na konjiških poljih zavzemajo največ zasejanih njivskih površin polja, ki vsako leto bogato obrodijo pšenico in koruzo.
,,To dejstvo,” pravi Stefan Gerič, eden izmed devetih kmetov, ki so se pred petimi leti odločili, da združijo sredstva za nakup kombajna za pšenico, ,,nas je pravzaprav skoraj prisililo, da smo se odločili za nakup tega prepotrebnega stroja. Prej smo bili venomer odvisni od drugih, čakali na to, kdaj bodo prišla na vrsto naša polja. Ker je bila za enega izmed nas to prevelika naložba, smo uvideli, da je edina možnost v združitvi sredstev. Ta kombajn, ki ga uporabljamo, nas je takrat veljal 350.000 dinarjev, vsi smo prispevali enak delež, nekaj
pa smo dobili še kreditov od hranilno kreditne službe pri radgonski kmetijski zadrugi-”
Člani strojne skupnosti tako složno pospravljajo pšenico s svojih polj, in to s precejšnjih površin: Geričevi imajo pšenice na 3,5 hektarjih, ostali pa na enem do dveh. Ob tem pa pospravijo še pšenico ostalim kmetom v stogovški krajevni skupnosti. Lani so za njih opravili 145 strojnih ur.
Ker so s sodelovanjem zadovoljni, ga še povečujejo. Lani so kupili že drugi kombajn, ki bo prve pšenične snope požel to poletje.
,,Ja, novi nas je veljal seveda precej več, okrog milijon dinarjev. Vendar,” je nekoliko zaskrbljen Stefan Gerič, ,,nas bodo precej dajale visoke obrestne mere. Mi za te. ko smo se odločali
za nakup, nismo vedeli. Računamo, da bomo na račun obresti letni morali
Gerič — Dosedanje izkušnje so dobre.
Člani namreč že razmišljajo o novi pridobitvi — ugotavljajo, da bi potrebovali še ,,adapter” (op. p. to je stroj za obiranje koruze). Pri dosedanjem nakupu so imeli,
Zanimalo nas je, če njiho-vi rezultati spodbujajo osta-I le kmete, da bi se pridružili I strojni skupnosti?
...Ja.” razmišlja tovariš Gerič. ,,Seveda bi se mar-1 sikdo želel vključiti, vendar j nihče ne želi, da bi prispeval del za kombajna, ki ju že g imamo. Sicer pa v glavnem I imajo vsi kmetje na našem | koncu dovolj mehanizacije-Vsaj po en traktor in ostale g priključke. Večji stroji pa ne I bi bili smotrno izrabljeni.” J
Ob koncu pa razgrnimo še letošnje načrte konjiške -strojne skupnosti. Menijo sr I cer, da bodo to poletje želi | nekoliko manj pšenice, saj Je na nekaterih površinah nis° g posejali toliko kot sicer I zaradi melioracijskih del. J Zato pa pričakujejo bolpi pridelek. Menijo namreč, da । je možnost zamenjave pše' I nice za koruzo močno g spodbudila kmete za setev pšenice.	_ g
Pa še to: morda bodo Še I letos bogatejši za pnevmad' | čno sejalnico koruze ...
V. Pave° 1
PREDSTAVLJAMO TEMELJNE ZADRUŽNE ORGANIZACIJE
hibrid
A
B
C — novi hibrid
število FAO
210
240
določena suha snov v zrnu 66,1 % razlika 5,7 % 60,4 % razlika 3,8 %
64,2 %
TZO APACE: proizvodnja mesa se povečuj6
— razlika 5,7 % v suhi snovi med hibridom A in B daje razliko v številu FAO za 30 (240 — 210 = 30)
— razlika 3,8 % v suhi snovi med hibridom B in C daje razliko x.
30	, o 114
x--x3-8’-
= 20
— število FAO za hibrid C = 240 — 20 = 220. Torej bo novi hibrid označen s FAO številom 220.
Tako bi za naše razmere veljala naslednja razdelitev:
Skupina	Primer hibrida	Ranost
100—199	BC 188	zelo rana
200 - 299	BC 264	
300 — 399	BC384	rana
400 - 499	BC462	
500 — 599	ZPSK 59 C	srednje rana
600-699	NSSC 606	
700 — 799		srednje pozna
800 — 899		pozna
900 — 999		zelo pozna
Za ožja območja se izbirajo hibridi, ki tam zagotovo dozorevajo. Tako je npr. za področje Pomurja primerna FAO skupina 100 — 300 (zrno) oziroma do 400 (silaža).
Geza Džuban, kmet. ing.
IVAN ŠPILAK IZ TURNIŠČA
Letos soja na 3 hektarjih
Poznate sojo. Soja je stara rastlina iz družine metuljnic; v semenu ima 35 odstotkov beljakovin, 17 odstotkov maščob in poisušečega olja, lecitin, nekaj vitaminov in drugo. Sojo gojijo predvsem v Severni Aziji, raste pa tudi v Južni Evropi in v Jugoslaviji. Sojino seme, njeno olje in beljakovine so v vedno večji meri surovina za hranila (npr, sojina moka za pripravke, podobne mesu). Ostanki pri pridobivanju olja (sojine tropine, pogače) dajejo močno krmilo.
Toliko je o soji zapisano v leksikonu. No, Ivan Špilak iz Turnišča pa ve predvsem, da je soja izredno pomembna beljakovinska hrana za njegovo živino. Obdeluje kar 30 hektarjev zemlje. V hlevu ima 50 glav goveje živine, v
svinjakih pa 220 bekonov. Živalim poklada predvsem domačo hrano, torej tisto, ki jo pridela na polju, seveda pa ji dodaja beljakovine, kot je mesna moka, soja, razni vitaminski dodatki.
Pridelati čim več doma, to je geslo naprednega kmetovalca iz Turnišča. Lani je na enem hektarju prideloval tudi sojo. Bilo je je 2690 kilogramov. To pa je menda pridelek, ki je enak vojvodinskemu poprečju ali pa še celo nekoliko višji.' Povedal nam je. da sojo z lastne njive poklada živini kot beljakovinski dodatek h krmi, kar se seveda zelo pozna pri reji. Torej je čas pitanja veliko krajši kot nrei.
Ivan Špilak bo letos sejal sojo na površini 3 hektarjev.
Nekoliko hladnejše vreme je bilo najbrž vzrok, da so rejci pretekli četrtek (17. febr.) pripeljali na sejmišče v Turnišču samo 15 pujskov. Prodali so jih vse, cene pa so se gibale od 5.000,00 do 5.500,00 dinarjev za par pujskov.
V okviru Kmetijske zadruge Gornja Radgona delujejo tri temeljne zadružne organizacije kooperantov. Tokrat želimo nekaj več zapisati o TZO Apače. Direktor inž. agr. Janez Horvat nam je nekako takole predstavil to kmetijsko organizacijo:
,,TZO Apače v sedanji organizacijski obliki deluje od L januarja 1979. leta. Rezultati kažejo, da je taka organizacija upravičena, saj je večina združenih kmetov tesno povezana s to osnovno kmetijsko enoto in v njej uresničuje svoje interese za izboljšale kmetijske proizvodnje, s tem pa tudi svojega standarda. TZO Apače obsega Apaško dolino, obrobne hribe oziroma vzpetine Slovenskih goric (veriga Novi vrh, Vratji vrh, Pogled, Grabe, Janhova, Nasova, Lešane, Plitvički vrh) na jugu in Tratami na zahodu ter Gornjo Radgono na vzhodu. Na tem območju je 24 vasi. V zadrugo je včlanjenih 280 kmečkih gospodarstev, vseh članov pa imamo 450. Zadruga seveda posluje tudi s tako imenovanimi polkmeti in manjšimi kmetijskimi proizvajalci, kj jih je okrog 320, tako da naša TZO sodeluje pravzaprav s 600 kmečkimi gospodarstvi. Glede na število kmetijskih strokovnjakov v naši TZO (3) je povsem razumljivo, da pospeševalna služba ne more biti tako učinkovita kot bi sicer morala biti. Precej moči nam vzame tudi administriranje, na primer delo z boni, izdajanje zadolžnic za mineralna gnojila ...”
mov suhega zrnja na hektar. Najnižji pridelek pa je bil 6.400 kilogramov. Okrog 6.000 kilogramov naj bi bil poprečen pridelek na hektar. Poraba gnojil na teh površinah je bila izdatna: okrog 800 kilogramov na hektar.
Kmetje z območja TZO Apače so lani pšenico sejali na površini približno 200 hektarjev, od tega je bila pogodbena proizvodnja na 138 hektarjih. Največ so posejali sorte super zlata (70 odstotkov), opravili so predsetveno gnojenje ter spomladansko dognojevanje. Vse površine so bile zaščitene pred plevelom, in zato so bili pridelki še kar ugodni- — v
ko dodamo, da takega uspeha nc bi bilo, če ne bi bili v času žetve še posebej aktivni pospeševalci TZO, ki so si resnično prizadevali za čimvečji odkup.
VEČJA PROIZVODNJA MESA f
Na območju TZO Apače je seveda ,,doma” tudi sladkorna pesa, vendar priznavajo, da ne morejo doseči postavljenega plana (lani 40 hektarjev). Problematična naj bi bila tehnologija pridelovanja, kajti tudi na apaškem območju imajo mnogo majhnih parcel. Lani
glav goveda (348.360 k'10^ mov), 1.088 prašičev (125-«’ kilogramov), 998 Pu^„ (24.321 kilogramov), prav ta je pomembna količina odkar Ijenega mleka: 1.038.670 litr0’’ Poleg tega sta dva kooperan vzredila še 400 prašičev, P" tako dva člana TZO Pa 5 proizvedla kar 571.650 kiM' mov piščancev-brojlerjev. -
Nedvomno lepi rezul,a '
TEKMOVANJE V PRIDELOVANJU KORUZE
Na območju TZO Apače je zelo razvito pridelovanje koruze. Lani so jo kmetje sejali na površini 450 hektarjev. Približno eno četrtino pridelka so-silirali. Da bi spodbudili še večjo proizvodnjo, so lani organizirali tekmovanje, v katerega se je vključilo 100 zasebnih proizvajalcev s površino 180 hektarjev. Pridelek so ugotavljali pri 54 tekmovalcih (pri ostalih ni bil dosežen zadovoljiv sklop), in sicer s štetjem storžev in zrn. Trije tekmovalci so dosegli pridelek, ki je krepko čez 10.000 kilogra-
IZOBRAŽEVANJE — Kmetje z območja TZO Apače radi prisluhnejo strokovnim predavanjem. Naš posnetek je nastal, ko so poslušali nasvete strokovnjaka Živinorejsko-veterinarskega zavoda iz Murske Sobote mag. Ernesta Omarja o mlekarstvu. Sicer pa je bilo še več izobraževalnih tem: pridelovanje koruze in sladkorne pese, predavanje za vinogradnike in ne nazadnje tudi posvet o opravljenih melioracijah in arondaciji kmetijskih zemljišč na melioriranih območjih Plitvice, Lešane-Nasova in Črnci-Mahovci. Foto: Š. Sobočan
poprečju 4300 kilogramov na hektar. Tudi tej TZO je lani
uspelo,
da je odkupila toliko
pšenice kot še nikoli dotlej:
479.000
kilogramov. V TZO
pravijo, da sta k tako dobremu odkupu pripomogli cena pšenice in ugodna možnost zamenjave za koruzo. Mi pa k temu lah-
čimvečjo proizvodnjo peso. Plan: 50 hektarjev so doslej izpolnili (sklenili pogodbe) že več kot 50-odstotno.
Zelo pa je na apaškem območju razvita živinoreja. Lani je bil odkup veliko večji kot leto prej. TZO je odkupila 408 telet (42.990 kilogramov), 707
Direktor TZO pravi:
,,Za še večji dvig trgati mleka bo treba izb&i krmljenje, zato bomo P05^-zagotoviti beljakovinska 0 la, pri siliranju pa doseči, večina kmetov v silažo d0^-ureo ali bernol. Poudarek . mo dali tudi kmetijam z vi* jj tremi kravami in čimvec j zajeli v kontrolo A. dobrih krav bomo ob pustili za pleme. Pospese* služba si bo prizadeval’ izgradnjo ene mini farn1 okrog 20 molznic. . 5lji0
Za razvoj prašičereje veliko naredili. Imamo 100 plemenskih svinj * s( rejah. V to proizvodnimi vključuje tudi hlev v Na5®/" je rezultat skupnega vlaga a 8^'
MELIORACIJE IN A DACIJE	e|iKa
v TZO Apače si . obetajo od melioracij, tekajo na površini 300 jjc. jev družbene in zasebne^ Upajo, da bodo z ja b’ razdeljena do 1. apnla’ tako na njih praV setev opravili spomladansko Proizvodnja bo potlej3^ vid" še večja. Sicer pa naj n jj j letu zagotovili tudi sredstva za nadaljnjo f oziroma nove 8fa ^pak1" spodarskih poslopij, z“ JfdF močnejših traktorjev 1 ja J naložbe. Res je sicer’ $ poslej finančna sre ds J^t dobiti, pa tudi obrest1 vendar to ne bi sm^1 r, « vlaganj. Lani, na Pr' e£jita
d.
gradnjo hlevov, D . v) ( (5.440.000,00	dinarJ	m
kmetijsko mehanizacij kreditov za obnovo , (610.000,00 dmade^ppCA
VESTNIK, 24. FEBRUA*^^
odobrili (3.850.000,00
STRAN 8
kmetijska panorama
Pomurski skladi za pospeševanje kmetijstva
Prispevki delavcev
kmetijstvu
Januarja je minilo leto dni odkar smo * ^^rane. Občine, tako zagotavljanju sredstev za intervencije v p “ skupnosti, pa so sprejele seveda tudi vse štiri pomurske družbenopolitične P da plačujejo Se svoje odloke, s katerimi so obvezale vse zapos.
določen odstotek »d osebnih dohodkov.	živinorejski
D«	.»1»	« *• ""
smo lani v občinske sklade prispevali 24.498.357,60 dinarjev. K tej vsoti je treba prišteti še L 163.533,00 dinarjev, kar predstavlja saldo iz leta 1981, prispevki iz občinskih proračunov so znašali 1-963.738,00 dinarjev, sredstva na temelju sporazumov OZD 1-450.928,50 dinarjev, skupaj 30.076.557,10 dinarjev. V letošnje leto je bilo prenešeno 4.188.923,85 dinarjev, torej so štirje občinski skladi za pospeševanje proizvodnje hrane imeli v lanskem letu 25.887.633,25 dinarjev , »občinskih” sredstev. Povedati pa mora-
da smo v Pomurju za spodbujanje kmetijske proizvodnje dali veliko več nepovratnih sredstev, saj smo dobili tudi denar od »> republike”.
Hot davkoplačevalce nas seveda zanima trošenje teh sredstev. Za Ptemiiranje povečanja staleža krav Je bilo porabljeno 2.350.000,00 dinarjev, za nadomestilo za proiz-v«dnjo mleka 624.641,00 dinarjev, regres za semensko koruzo in pše-mco (občina M. Sobota in Radgo-n») 4.484.829,00 dinarjev, sofi-"’briranje pospeševalne službe •054.250,85 dinarjev, za tako '®eaovani Program B pa •863.516,15 dinarjev (štipendirale kmečke mladine, izobraževanje metov, sofinanciranje regijske Pospeševalne službe, zatiranje ftaslitisa itd).
owt0^ .* bo v štirih pomurskih 7hJ?Sk'b skladih predvidoma
’»'o 53.358.757,85 dinarjev. Vi-•lanski saldo 4.188.923,85 dinar-odst^?Seben občinski davek (0,5 ' 44111^« 0<1 osebnih dohodkov) skesa dinarjev, iz občin-dinari ’"^una 1.500.000,00
sreds‘va OZD skladovi,’ °? x.dinarjev- sredstva trov 1 sin potrošniških cen-7nV1-5J°.OOO,00 dinarjev, razpok S° v finskih skladih Vsot« Predvidena sredstva? najviši« ^^-IHb.OO dinarjev ni dar in ^^ka odhodkov, ven-Tolik« dajemo na prvo mesto, regresiran^ bXbUo porabljeno za korminv?1' 215 ton koruze viso-temu J eno3nib hibridov. Kljub binoao ki V PomurJu pridelamo nam U u° toBko kon“e’ da drugje ne 'treba več kupovati kravja k obstoječemu staležu kX ^io eno, dve ali več «nariev ™ vsako M-000’00 b' letos premile- v Pomurju naj občinski Za povečan stalež krav 3.180.000 00 ’a’41 pr'spevali vsako kJ00 d'narjev, torej za ostalo nIaV°. dinarjev, sklad M	republiški
"oreiska °0’00 dinarjev), živi-^•500 on Poslovna skupnost (1.000 no a- '“narjev), mlekarne V dinarjev).
rasebn^m'^ bo.mo v Pomurju v vidoma d<Tkt?r3u Proizvedli prediv mleko md,j°nov 470 tisoč lit-milijon 191	sektor pa 1
46 milil { “rov’ skupai ‘°’
Tudi za mAonov 667 <isoč litrov, mleko so uvedene premije.
7.863.575,00 dinarjev, od tam pa bo pomursko kmetijstvo dobilo kar 25.368.400,00 dinarjev.
Z ozirom na predvideno porabo mesa v posameznih pomurskih občinah (988 ton), se bo v občinskih skladih zbralo 15.883.117,00 dinarjev. Ta denar bo omogočil, da bomo s premijami spodbudili vključitev v pogodbeno proizvod-ijo vsa teleta.
Nenazadnje je tu š«1 znesek 4.790.000,00 dinarjev, ki ga nameravajo porabiti za osnovno mrežo kmetijskih pospeševalcev.
PRIPRAVE NA SPOMLADANSKO SETEV V SOBOŠKI OBČINI
Naj večji problem so rezervni deli
Čeprav plan jesenske setve na območju murskosoboške občine ni bil v celoti izpolnjen, predvsem zaradi manj ugodnih vremenskih razmer, pa to ne predstavlja kakih večjih problemov. Kmetijskim proizvajalcem je šlo na roko vreme v obdobju od lanskega novembra do letošnjega januarja, kar je omogočilo uspešne priprave na spomladansko setev. Ocenjujejo, da je z globokim oranjem pripravljeno več kot 80 odstotkov njivskih površin, ki so namenjene za setev sladkorne pese, koruze, krompirja in drugih jarin. Plan spomladanske setve zajema 16 tisoč hektarov površin; od tega 12 tisoč ha za koruzo, 2 tisoč ha za krompir in 1040 ha za sladkorno peso. Večje planske obveznosti se zlasti pri slednji kmetijski kulturi, pri čemer bi naj kmetijska zadruga Panonka zasejala s sladkorno peso 600 hektarov površin. V zasebni proizvodnji pa je doslej sklenjenih približno 60 odstotkov pogodb.
Vse je pripravljeno tudi glede pridelovanja koruze, predvsem kar zadeva sortni izbor, pa tudi semena bo dovolj. Z ustanovitvijo proizvodne skupnosti za krompir in izgradnjo skladišča pa se vse .bolj uveljavlja v tržno-blagovni proizvodnji tudi ta poljščina. Računajo, da bo zasejanih okrog 2 tisoč hektarov krompirja, pretežno na območju temeljne zadružne organizacije Beltinci, s čimer bi naj zagotovili odkup do 7 tisoč ton merkantilnega krompirja. Veliko naporov pa vlagajo v murskosoboški občini tudi v obnovo travnikov in pašnikov, kjer bi lahko dosegali boljše rezultate, kar je ogromnega pomena za rast živalske proizvodnje. Predvsem uvajanje soje v kolobar, o čemer so v kmetijski zadrugi skupno s Kmetijskim šolskim centrom v Rakičanu lani že opravili poizkusno pridelovanje, pa bo postopno nadomestilo pomanjkanje beljakovinskih dodatkov v pripravi krmil za živinorejo. V letu 1982 pa so začeli tudi z intenzivnejšo rabo travinja, zato predvidevajo, da bi v prihodnje obseg intenziviranja zajel okrog 4 tisoč hektarov travnikov.
'In kakšne so dejanske možnosti za uresničitev plana? Kot zatrjujejo, ni pričakovati problemov glede zagotavljanja zadostnih količin gnonil in zaščitnih sredstev, saj je veliko zalog še pri kmetih samih. Kmetijska zadruga Panonka ima dogovorjeno za prvo polletje letošnjega leta dobavo 7235 ton
Po PODRAŽITVI
1983
J^RAžrrvmo

Pričakujemo lahko, da bo poslej tega strokovnega kadra več in rezultati njihovega dela še večji.
Direktor Živinorejsko-veterinar-skega zavoda v Murski Soboti dr. Lojze Slavič nam je še povedal, da So predvidena tudi sredstva za prašičerejo, in sicer kar 45.385.000,00 dinarjev. V celoti jih bo zagotovila republiška živinorejska poslovna skupnost; porabljena pa bodo za sofinanciranje nabave plemenskih prašičev, za testiranje merjascev, akcijske naloge na področju načrta razvoja prašičereje itd.
V našem zapisu nismo omenjali denarnih spodbud za proizvodnjo sladkorne pese, prav tako tudi ne za proizvodnjo pšenice, saj za ti dve poljščini proizvajalci dobivajo regres za semena (pšenica) oziroma premijo (sladkorna pesa) iz republiških skladov.
S. SOBOČAN
gnojil, kar pomeni za 10 odstotkov več kot v lanskem letu. Večji problem bo očitno s pomanjkanjem rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo. Oskrbovanje z rezervnimi deli bo oteženo tudi zaradi omejitvenih mejnih ukrepov. Letos KZ Panonka ukinja konsignacijsko skladišče rezervnih delov domačega proizvajalca, vlogo oskrbovalca pa prevzema Agro-servis v Murski Soboti. Tej delovni organizaciji pa bo potrebno zagotoviti nujna obratna sredstva, če bi naj zadovoljili vse potrebe kmetijskih proizvajalcev. Ključnega pomena za nemoteno izvedbo opravil v rastlinski proizvodnji pa je nedvomno redna oskrba z dizelskim gorivom, kjer se je že doslej močno angažirala pospeševalna služba.
Da bi dela v zvezi s spomladansko setvijo potekala dobro, je sprejel nekaj pomembnih sklepov tudi murskosoboški izvršni svet. Tako je določil koordinacijski odbor za rastlinsko proizvodnjo, da skupno s kmetijskimi organizacijami izdela akcijski program za izpolnitev plana spomladanske setve in žetve. Ta bi naj v sodelovanju s svetom za kmetijstvo pri OK SZDL tudi predvidel obseg družbene akcije, sklicati pa bo treba tudi predsednike svetov krajev-nili skupnosti^ki jih bodo informirali o poteku same akcije. Tudi kmetijska pospeševalna služba bi naj pripravila podrobnejši program in se posebej angažirala pri spomladanski setvi. Za izpolnitev plana, zlasti odkupa, pa se morajo javno vključiti tudi lokalna sredstva javnega obveščanja. Kmetijsko zemljiško skupnost in zadrugo pa so določili, da evidentira vse tiste kmetijske površine, ki so neobdelane. Na kmetijskem gospodarstvu bi naj vse nekomasi-rane in nearondirane površine prepustili tistim kmetom, ki izpolnjujejo obveznosti. Posebna pozornost pa naj velja tudi žetvi na območju TZO Gornji Petrovci, ki mora biti pravočasno opravljena. K temu je treba zato pritegniti vse lastnike kombajnov na tem območju, hkrati pa jim zagotoviti ustrezne količine goriva. Prav na problematiko oskrbe z gorivi namerava murskosoboški izvršni svet opozoriti na regijski konferenci, kjer bodo navzoči tudi predstavniki ljubljanskega Petrola in odgovorni delavci republiških organov.
Milan Jerše
Za organizirano pridelavo jagodičevja
Na obmejnem območju Slovenskih goric je bilo v zadnjem desetletju obnovljenih precej nasadov ribeza, zlasti črnega, ki je dosegal sorazmerno ugodne cene, čeprav je bila proizvodnja z ozirom na podražitve reprodukcijskega materiala, kot so mineralna gnojila in zaščitna sredstva, sorazmerno draga. Nekaj let zapored so imeli pridelovalci škodo zaradi pozebe, dokler niso začeli pridelkov zavarovati. Te in podobne ugotovitve so bile predmet razprav na nedavnem letnem zboru Proizvodnje ribezove skupnosti Trate, ki stopa v sedmo leto svojega obstoja in združuje 60 članov proizvajalcev ribeza z območja Trat, Zg. Velke, Zg. Ščavnice in ostalih okoliških krajev. Pred tremi leti so pričeli posamezni pridelovalci ribeza s poskusno proizvodnjo robid, ki so odporne proti pozebam zaradi pozne spomladanske vegetacije. Na območju lenarške zadruge so jih v minulem letu posadili prek 15 ha pri zasebnikih. Soinvestitor za tovrstne nasade je postala domača predelovalna industrija FRUCTAL iz Ajdovščine, da bi lako zagotovila surovine za lastno proizvodnjo sokov. Letos nameravajo zasaditi še 5 hektarjev robid in prav toliko ribeza, ki bi ga tako v okviru skupnosti pridelovali na 30 hektarjih. Osnovna dejavnost skupnosti je bila vsa pretekla leta namenjena strokovnemu izobraževanju članov na strokovnih predavanjih in strokovnih ekskurzijah širom ožje domovine in v sosednji Avstriji. Večina pridelovalcev ribeza, ki kooperacijsko sodelujejo tudi v ostalih panogah kmetijstva, kot intenzivna živinoreja, mlečna proizvodnja, reja pitancev govedi, bekonov v svinjereji, brojlerjev v perutninarstvu in v poljedelstvu v pridelovanju žitaric in sladkorne pese, je na zboru redne letne skupščine sprejela koristne napotke, kako s skupnimi rimočmi prispevati k premostitvi obstoječih težav za izboljšanje gospodarske situacije.
J. Rajh
TEREZIJA KOVAČ IZ ŽEPOVEC PRAVI
Kmečke žene še niso enakopravne
l isti hip, ko sem se oglasil pri 63-letni Tereziji J Kovač iz Žepovec, je nisem našel pri težkem delu, saj je pazila na vnukinjo, zagotovo pa vem, da je delo kmečke žene še vedno naporno, poleg tega nima vseh socialnih pravic kot jih sicer imajo ženske, ki delajo v drugih dejavnostih.
Življenje Terezije ni bilo lahko, saj je pretežni del prebila z materjo na 4-hektarski kmetiji. Imela je sicer dva otroka, toda poročila se ni. Velikokrat je imela težke dni, saj ni bilo lahko delati na posestvu in skrbeti za vzgojo otrok. Zdaj, ko je, kot sama pravi, stara, ji je končno nekoliko lažje. Ali pa ne! Upala je, da bo hčerka ostala doma na kmetiji, pa se ji želja ni uresničila; dekle se je zaposlilo v Elradu. Tudi sin ni pokazal zanimanja za zemljo in je odšel v Nemčijo. Tako je-Terezija spet ostala takore-kočsama na svoji zemlji. Redi 4 glave goveje živine, 8 svinj, nekaj kur...
»Življenje kmečke žene, posebno starejše, je težko. Triinšestdeset jih imam let
Posevke zavarovati
že pred setvijo
Pomurska območna skupnost Zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti je v letu 1982 uspela zavarovati največ hektarjev obdelovalnih površin v Sloveniji. Organiziran pristop je omogočil da združene kmete zavarovanje ni veljalo več kot družbeni sektor. Združeni kmetje so namreč njive zavarovali skupinsko prek svojih temeljnih zadružnih organizacij. Tako jih je zavarovanje veljalo manj, kot sicer plačuje zasebni sektor kmetijstvu. Enak tretma z družbenim sekto-• ;*m pomeni nižje akvizicijske stroške, ki pri združenih kmetih, zavarovanih prek TZO, znesejo le 6,3 odstotke od celotne bruto premije. Slednje si delita zadruga in območna skupnost za pokrivanje stroškov sklepanja zavarovanj in za stroške likvidacije škod. Da uspeh ni izostal, gre zasluga veliki vnemi vseh, tako delavcev zavarovalnice kot kmetov. Prav delavci pomurske območne skupnosti so akcijo začeli na lastno pobudo ob pomoči družbenopolitičnih organizacij in MGZ. Seveda je odziv na različnih območjih različen. Vsekakor pa velja omeniti, da bi ob še večjem odstotku zavarovanih površin zavarovalna premija bila še nižja. Zavarovanje proizvodnje ob dobrem sodelovanju s SJS za obrambo
Sektor	Štev. zav.	TP ha	din	Štev, poškodb ha	Odškodnina din	Škodni %'
Družbeni sektor Zasebni sektor	12.616 ha 34,661.000 885 ha 1.536.000	2.349 ha 101 ha	42,220.000,- 1,619.000,-	122 % 105%
Skupaj:	13.501 ha 36.197.000	2.450 ha	43.839.000,-	121 %
Izpad v zavarovanju posevkov so solidarnostno pokrili v okviru Zavarovalne skupnosti Triglav. Že omenjena katastrofa leta 1978 je spodbudila k akciji.		katere uspehi in prizadevanja vseh subjektivnih sil niso izostala, tako so po letih v Pomurju zajeli v zavarovanje naslednje površine kooperacijske proizvodnje:		
Leta:	1979	1980	1981	1982
Zav. površin	2.997 ha 3. Slad, pese	401 ha		118ha 359 ha	4.118 ha 737 ha	4.324 ha 715 ha
Skupaj:	3.398 ha 3.477 ha		4.855 ha	5.039 ha
Sladkorna pesa v kooper. proizvodnji v Pomurju je bila večinoma zavarovana, le TZO Beltinci v letu 1982 na svojem območju ni imela zavarovane sladkorne pese.
Iz rezultatov je razvidno, aa se tovrstno zavarovanje prepočasi širi. Na nekaterih področjih se pač ne more uveljaviti, in to predvsem na območju KZ Lendava, KZ Panonka, TZO Martjanci in TZO Beltinci, le delno pa so zavarovane njive kmetov na območju občin Ljutomer in Radgona.
V vsakoletno akcijo se vključujejo tudi kooperanti TZO, ki popisujejo zasejane površine. Tudi pri ocenitvi škode sodelujejo predstavniki kooperantov sku-
namreč, za delo sem skorajda nezmožna, vendar je glavno breme še vedno na meni. Tudi penzije najbrž ne bom nikoli dobila, čeravno plačujem prispevke. Kdo ve, kaj se bo zgodilo v teh sedmih letih, ki jih moram še preživeti, da bi
Terezija Kovač iz Žepovec velikokrat potoži čez težko življenje ženske na kmetih, priznava pa vendarle, da obstoje tudi lepi trenutki; zanjo je najlepše, ko pazi na vnukinjo. Foto: Š. S.
prejemala to »miloščino«. Zdi se mi, da bi morali kmečki ljudje dobivati starostno pokojnino mnogo prej, kot pa jo
pred točo za SV Slovenijo in Območno zavarovalno skupnostjo v M. Soboti pa je še kako pomembno, saj se praktično vsa kmetijska proizvodnja odvija na prostem, pri čemer so vsakoletne škode zaradi pozebe, toče in neurij z vihatji reden pojav, dokaj pogoste pa so tudi take s katastrofalnimi posledicami. Zavarovalna skupnost pa kmetom ne jamči le večje ekonomske varnosti z izplačilom nastalih škod, temveč se vključuje tudi v preprečevanje naravnih katastrof, saj iz sredstev preventivnega sklada sofinansira nabavo raket zoper točo.
Kot prelomno leto, ki je odločilno vplivalo na zavest o potrebnosti zavarovanja kmetijske proizvodnje v Po-mutju, beležijo leto 1978, kije za pomursko kmetijstvo bilo katastrofalno Leta 1979je'bilb nekoliko manjtkode, leto 1980 pa je bilo za pomursko kmetijstvo ponovno katastrofalno.
Po nekajletnih velikih in dveh kata-strotalnih škodah zaradi toče je Območna zavarovalna skupnost leto 1981 sklenila s pozitivnim rezultatom.
Leto. 1982 je bilo ponovno zelo slabo, saj je v tem letu na različnih območjih' toča podala kar dvanajstkrat. Tako je skupnost tudi leto 1982 sklenila z negativnim rezultatom.
paj z pospeševalci in cenilci. S tako delitvijo dela so doseženi nižja cena za zavarovanje in tudi nižji akvizicijski stroški, ob taki delitvi dela pa ostane več sredstev za pokrivanje škod.
Tako tudi pri združenih kmetih uporabljajo premijske tarife družbenega sektorja, sai gre za družbenpor-ganizirano proizvodnjo. Akvizicijske stroške pa delijo med TZO in pomursko območno skupnostjo 50 : 50 odstotkov. Slednje priča, da je tako med združene kmete kot območno zavarovalno skupnost prodrlo spoznanje, da je proizvodnja hrane prioritetna naloga, zato zavarovalna zaščita kmetijske proizvodnje postaja sestavni del naloge vsakega kmetijca kot tudi širše družbe. V akcijo pa bi se vsekakor morali v še večji meri vključiti vsi zainteresirani od proizvajalcev do potrošnikov.	Boris Hegeduš
zdaj, saj kmečki človek dnevno ne dela le osem ur, kot to počno v podjetjih, ampak po deset, dvanajst in več ur.«
Tako je pripovedovala Terezija Kovač iz Žepovec, ki je v tem delu Pomurja sicer že od samega rojstva, vendar ne le
priimek, ampak tuai njen naglas izdajata, da so njene korenine nekje iz Prekmurja.
Š. SOBOČAN
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Skrivališče mamil
v želodcu
Belgijska policija je kar se da budna, odkar se je izvedelo, da so glavne tihotapske zveze z mamili prestavljene iz Italije in Nizozemske na njena tla. A kljub temu je pretrgala najnovejšo pot mamil iz Kolumbije v Evropo čisto po naključju, namreč ker je enemu od Kolumbijcev v letalu na poti v Bruselj postalo čudno slabo in je izbruhal prav nenavadne reči: plastične kroglice s kokainom. Na letališču so aretirali dvanajst ljudi in v njihovih ž.elodcih odkrili pravo skladišče kokaina: eden izmed njih jih je požrl kar 200. Zaplenili so 6,5 kilograma najčistejšega kokaina, vrednega 100 milijonov belgijskih frankov (15 milijard din).
V vsaki kapsuli je bilo 2,5 grama kokaina, želodčni sok plastičnega ovbja ne raztaplja, tako da velika količina mamila, ki bi sicer povzročila gotovo smrt, uživalcu ne škodi. Očitno pa vsi niso imeli konjskih želodcev, in slabost enega je izdala vse.
To ni prvi primer takšnega načina tihotapljenja mamil v zgodovini. Podobno je skušala prpd tremi leti tihotapiti mamila tako imenovana »tajska podružnica«. Takrat so prijeli 25 ljudi in vsem skupaj naložili za kazen 90 let ječe.
V Belgiji so prav te dni obsodili na 15 let zapora »maroško trojico«, krivo za smrt nekega narkomana. ki je vzel preveliko dozo mamil.
TEŽAVE S PREDOROM POD
NE BO ZAMERIL
— Napredno kmetijo ima, stroje, strokovno literaturo, dober računar je . . .
— Dober kmetovalec, ni kajl
— Že, samo do dela mu ni.
Ko so japonski graditelji povezali najdaljši predor pod morjem — neverjetni predor Seikan, ki povezuje japonska otoka Honšu in Hokaido 260 metrov pod morsko gladino, so nastale nove mednarodne težave.
Predor, dolg 54 kilometrov, sega namreč 12,188 metrov pod mednarodne vode oziroma 100 metrov pod ožino Tsgaru, ki je mednarodna plovna pot. Del morja ob obali Honšua in Hokaida sodi med teritorialne vode Japonske, toda dobrih 12 kilometrov v sredi te ožine so mednarodne vode, za katere ne velja jurisdikcija nobene države.
Mednarodno pravo je doslej uredilo težave, ki so nastale pri jurisdikciji ladij, letal in celo vesoljskih ladij, potujočih po mednarodnih vodah ali nad njimi. Toda nikoli se ni nihče ukvarjal s tem, kakšne pravice veljajo za predore, speljane pod mednarodnimi vodami, preprosto zaradi tega ne, ker jih doslej ni bilo. Predor pod La Manchom je zgolj še načrt, novi predor Seikan, eno od svetovnih čud, pa je prvi na svetu in bo še dolgo edini, speljan pod mednarodnimi vodami. To pa seveda ne. pomeni, da težav z njim ne bo.
Ko bodo leta 1985 ali 1986 jeli skozi predor voziti vlaki, bi se tam lahko teoretično zgodil zločin. Japonske zakone bi morda lahko uporabili tudi za take primere, toda kaj se bo zgodilo, če bo kak spreten odvetnik izpodbil njihovo pravnomočnost?
Že danes bi se lahko zgodil kak zločin, saj delavci žive in delajo v predoru pod mednarodnim morjem. V mednarodnem pravu je zazevala praznina, to pa še malo ni prijetno, menijo na Japonskem. Prvi problem, ki ga bo morala Japonska urediti, je že povzročil precej preglavic. Ne vedo, kje se v tunelu neha prva in kje začne druga prefektura. Japonske teritorialne enote zelo skrbno razmejujejo 'svoje ozemlje. Toda nimajo pravice, da bi segle pod mednarodno vodovje. To pomeni,- da bodo težave tudi z vzdrževanjem predora, dolgega kar dvanajst kilometrov.
MORJEM
Japonsko zunanje ministrstvo zatrjuje, da težav ne bo, enako pa trdi tudi japonsko notranje ministrstvo. Vse to bi bilo lepo in prav, če se ne bi v predoru ,,nič zgodilo”. Če pa bo prišlo do kakih nenavadnih okoliščin, ko bi se
morala vlada odločiti, da javno in pismeno potrdi svojo suverenost nad posameznim delom mednarodnega ozemlja, bi to utegnilo postati zelo nevarno. Čeprav je o predoru na ,,nikogaršnjem ozemlju” že tekla beseda v parlamentu, nihče na Japonskem ne ve, kaj naj bi storili. Čakajo na izhod — mednarodno pravo za predore.
NAJLEPŠA
—	Manci, ponoči se mi je sanjalo, da sem se poročil z najlepšo v mestu.
— Sva bila srečna?
—	Seveda, vendar je potem vse skalila prekleta budilka.
PRIZNANJE
— Obtoženi, a priznate, da ste udarili miličnika z dežnikom?
— Sem.
— Pri zavesti?
— Joj, tega pa se več ne spomnim . . .
PASJE DIRKE
Dirka pasjih vpreg v Schwarzwaldu v ZR Nemčiji J® gotovo najdaljša dirka na svetu. Letos je na dirki sodeloval° 181 posadk z 800 psi, ki so morali preteči 24 kilometrov dolg® progo. Leta 1968 so ljubitelji pasjih dirk v ZR Nemčij1 ustanovili klub, ki šteje danes že 1500 članov in 2800 ps®v-Med letom psi trenirajo z vprego na dve kolesi (z zračnicama)' in kot pravijo lastniki, pri tem zelo uživajo.
Fotografija leta 1982
Najlepše dekle, ki se je v preteklem letu pojavilo v ,,Playboyu”, je na svojstven način posnel stari mojster fotografije George Hurrell. Ta oseminsedemdesetletni umetnik je doslej fotografiral vse znane hollywoodske zvezde. Za Jean Harlow, Bette Davis in Marie Montez je zd; j prišla na vrsto še Shannon Tweed (na fotografiji).
ŽRTVE KARNEVALSKIH DNI
Po podatkih zdrav stvene službe Ria de Janeira so zahtevale »carioce«, razposajene množice, ki vse leto živijo in delajo le za štiri karnevalske dni (letos so bili to petek, sobota, nedelja in ponedeljek), tokrat najmanj 48 smrtnih žrtev. Samo v soboto in nedeljo so v bolnišnice prepeljali 6700 ljudi, poškodovanih v pretepih, pomendranih v strašni gneči na aveniji predsednika Yargasa, do nezavesti pijanih ...
V času karnevala se je temperatura v Riu de Janeiru povzpela na 40 stopinj v senci. Vendar pa, kot kaže, to ne moti številnih udeležencev, pa tudi plesalk samba ne. Nasprotno, te še dvignejo temperaturo za kakšno stopinjo. *
Kitajski strokovnjaki proučujejo nenavadno žival, ki jo je v centralnj Kitajski našel nek kmet. Žival ima glavo kot vol, noge in rep pa kot koza in je ženskega spola. Težka je 300 kilogramov in se hrani z bambusom. Ujeli so jo v provinci Hubei, kjer živi planinsko bitje podobno ,,himalajskemu človeku”.
Na tržnici v Firencah se je pojavil pravi pravcati beli medved visok 2,5 metra. Spravil seje nad stojnice s sadjem in povzročil nenavadno zmedo med prodajalci in kupci, ki so v trenutku pobegnili pred nenavadnim obiskovalcem. Takoj za tem pa je že prišel krotilec iz cirkusa ,,Tribertis” in ga mirno odgnal nazaj tja, od koder je pobegnil. Ni pa jasno, kako je medved neopazno prišel iz predmestja, kjer je bil cirkus, v središče Firenc.
Anglež Bile Neal se pripravlja, da bo s kopalno kadjo v šestih tednih preplul tisoč milj dolgo pot od Londona do Leningrada. Med potjo bo zbiral prostovoljne prispevke, ki jih bo namenil za financiranje raziskav za boj proti raku, Ta Anglež je pred časom s kopalno kadjo že preplul La Manche, na pot za Leningrad pa bo odrinil, čim dobi sovjetsko vizo.
TUDI PROSVETARJEM NI LAHKO
Učitelj je materi enega od učencev prav na kratko in spoštljivo napisal:
„Vaš sin je zelo nadarjen, le obnaša se tako, da včasih ne vem, kako naj ravnam."
„Vi ste učitelj. Ravnajte kakor veste in znate. Jaz imam dovolj problemov s sorodstvom . . .
ZLATA JAMA ZA
GOLJUFE
Uslužbenci stockholmske mestne uprave za parkirne ure. ki so bili obtoženi, da so v štirih letih nakradili za 50 ton drobiža, bodo morali odsedeti , v zaporu od 6 do 20 mesecev. Sodišče je ugotovilo, daje 47 prebrisancev sodelovalo pri delitvi nenavadnega plena — menda gre za 7.2 milijona’ kron (to znaša v protivrednosti okrog milijon dolarjev).
Uslužbenci so spravljali denar v svoje žepe, namesto da bi ga_ nosili v blagajno uprave. Česa podobnega na Švedskem še ne pomnijo. Seje goljufija splačala?
— Pomurci smo boga" tejši za še. en sinonim. P®' slej je bila Mura (za dobr® delo), poslej pa je Blisk " za kilavo delo.
— Boni in depoziti P_ra'-vzaprav niso nikak^na »šiba božja«, saj so si p®"-nekod nabrali bogate ’z' k usnje z naročilnicami.
— Gospodarstvo —-nd® pomursko — se mi cest® kaže kol hudo koščen® kravše. ki ga vsi pomale®1 molzejo: sisi, »budžetb-davki, obresti, dolgovi.  •
— Kaže, daje kritikam-da ni dovolj denarja za pomurske- inovatorje >n raziskovalce, odzvonil®-Zdaj denar namreč je. *e listih, ki bi ga dvignili- n\
— Zadnjič je nekdo na nekem sestanku neuradn® potožil: dandanes veljak dve kili kave več kot pa r®' cimo priporočilo kakšneg® vplivnega organa, na Prl' mer gospodarske zbornic®-
— Klici iz tovarn: naj® lahko kdo pomaga. ® bomo v poplavi sam® upravnih sporaz®11®-lahko plavali proti t®^.
dlak
PES - SVETOVNI REKORDER
Še zelo mlad ,,Benedictine jr.”, bernardinec Irwina, bo po predvidevanjih strokovnjakov dosegel to težo 140 kilogramov in bo tako največji pes na s|ov® Namesto svojega očeta ,,Benedictine sr.” bo tako zag01 prišel v Guinnessovo knjigo rekordov

STRAN 10

VESTNIK, 24. FEBRUAR^
zg vsakogar nekaj
dom in družino
Tkanina iz naravnih vlaken
B°mhažna tkanina. Bombažne tKanint so lahko tanke, lahke,. ? e'ane za poletna oblačila ali pa osmatene, tople za zimska oblačila.
te bombaž zažgemo, gori hitro, s svetlim plamenom. Diši kiselka-
0 Po zažganem papirju. V obeh n celul°za- Pepel je lahek n Pn dotiku razpade.
' z... b°mbaža izdelujejo naj-musHn^h VrSte tkanin: P°Plin’ musin batist, perkal, satinet, da-tir ’ S1^’- k'ot’ tetro- keper, fro-barhant ‘in’ Žamet’ flane'°’ Bombažna tkanina je trdna in se ° ro pere, ker je odporna proti
Prenese visoko tempera-ro- Lahko jo tudi kuhamo. Pri mečla se uskoči, zelo se tudi sa, toda z likanjem ji povrne-0 eP videz. Likamo jo pri tem-^ un 200 stopinj Celzija.
n: °1 faktična je bombažna tka-i»Ari .° v tovarni oplemenitijo Preti krčenju in mečkanju.
up °Tbrž dobro vP'ia vlago, saj so 20 7"’ da sPrejme iz zraka do sev^dStO^ov vla8c- Dobro vP'ja bomba-tudi telesno vlago, zato je vrsl l^anina primerna za vse perila in za športna oblačila.
je Protin Lanena tkanina krat im?,^"a in trda> mnogo-sta. P?i ZnaCb,ln° odebeljena me-ugotovimo d»UJU Zi 'z®orevanjem bombaž ’ a gori an enak° kot
— >z pražnn'1' ?ajb°ljše kakovosti 'anene tkani?’ ?"? izdelujej° fine kakovosti 1 niti slab’
Pa srednje fin zhodn'cnega lanu ki ie tudi °,a' grobo P'atno, 'anenih tkan'Ze ° trPežno- Vrste doma če m S0: laneno P1«™, 'za?'"-’ ^P’revina™351’ kanafas’ "tanina' ne8'?	 vlaken lanena
r° vPija vlap!drZUie toPl°te. Dob-v mokrem? ’ -Je zel° trdna, zlasti ^Peraty J^nju. Prenese visoko 1ahko tnencarno10 K’ ?ri Pranju lanena tkani °-'n tud’ kuhamo.
v Ze'° mečka"3! ? mal° Pr°žna in t ,Ampera.,,lkamo jo pri viso-dob° k°l bom?b stop'ni Celzija-ne ° pr«naša ^az tudi la" zelo ” ' ,	’ lu«e in slabo kisli-
,z laneneBa ,
Ta .Poznamo b°mbažnega vlak-trdnK ^^kejša^L-"6"0 tkanino-
-a od la„ ’ lazja ln tudi manj P^H^ša od bomb’ ?endar Pa tr-
Vol"ena .Llmbazne tkanine.
.ni"a 'Pta lahk?,na\ Volnena tka’ iCSk' To je odv?^6' ali pa izrazit p °P'emeni4jaSn° °d vrste volne ?*><> elastična' ,mehka in toP‘ ^ePo pade. ’ Zal° se ne mečka ,”ri Počasi	oPazimo, da
Jeanih laseh na Ugaša- D«i po
' Zdr°bljiv Ch- Ostanek je črn in Iz Česan
!kattine za kostim lzdetuiejo tople PiaŠČe tu  e’ obleke in lah-a,e >ane* "dgovlak-
Uam^)50 V™" 'd> melton in rn L gabarden, vob?1”6 ^"eluj????80' lz mika-‘kanine MSate ,n m°™e n^Ptatijo Navadno jih še t^J^ujejo lod° tak° tople’ lz ^id, huber-
Volna zelo dobro vpija vlago (do 40 odstotkov 'iz zraka), ki jo nato enakomerno oddaja v zrak. Volneno perilo in obleka sta zato zelo prijetna in zdrava.
Volna ne prenese visokih temperatur, ne v suhem, še manj pa v mokrem stanju. Peremo jo pri temperaturi 30-40 stopinj Celzija in je nikakor ne mencamo, saj se v lužinah zelo rada spolsti. Odpornejša je proti kislinam. Volno zelo radi napadajo molji, zato je dobro, da volnene tkanine že proizvajalci zaščitijo zoper insekte.
Svilena tkanina. Svilena tkanina ima lep, plemenit lesk. Pod prsti je mehka, voljna in šumeča. Skorajda se ne mečka, ker je zelo elastična. Ko svilo zažgemo, gori s temnim plamenom in lahko diši po
zažganih laseh. Surova svila se le malo uporablja, ker je hrapava. Zato ji najprej odstranijo vmesno lepljivo snov in jo nato obtežijo s posebnimi snovmi. Obtežena svila je bolj kakovostna in nerada gori.
Iz svile izdelujejo fine ženske obleke, perilo, kravate. Svilene tkanine za obleke in bluze so taft, rips, saten, brokat.
Kljub temu da je to tanka tkanina, je topla. Tako kot volno tudi svilo radi napadejo molji. Previdno jo moramo prati in likati, ker ne prenese visokih temperatur. Peremo jo v vodi s temperaturo 30 do 40 stopinj Celzija, likamo pa pri temperaturi 140 stopinj Celzija, Tudi močnih pralnih praškov ne prenese, ker ni odporna proti lugom.
MALI KADILEC
— Tako majhen si, pa že kadiš. Bom že povedal tovarišici!
— Lahko, samo morali boste počakati še eno leto, ker še ne hodim v šolo!
TUDI TAKO
— A je zdravnik še tu?
— Je, samo ne sprejema več.
— Saj mu nisem nič prinesel . . .
Gramofonske plošče
Gramofonske plošče nam omogočajo pravi glasbeni užitek samo v primeru, če so pravilno shranjene in negovane. Plošče so primerno shranjene, če stojijo navpično in v vrečkah. Ne dotikajmo se zarez na plošči z rokami. ker jih s'tem zamastimo oziroma zamažemo. Preden ploščo zavrtimo, jo zbrišemo s posebno krpico, da odstranimo prah s plošče. Tudi na igli se Sčasoma nabere prah, zato jo večkrat očistimo s posebno krtačko. Poškodovane igle . ploščo pokvarijo. Po uporabi ploščo takoj spravimo v vrečko. Plošč ne iz postavljamo vročini grelnih teles, niti ne, sončni toploti.
DOBRO JE VEDETI  JEDI IZ SVININE
Svinjsko meso je posebno primerno za kon-serviranje v razsolu, za prekajevanje in za izdelavo raznih mesnih izdelkov. Izdelkov iz prekajene slanine se porabi skoraj več kot pa sveže svinine, ker se v kuhinjah na debelo uporabljajo.
Od sveže svinine se največ pripravljajo kare, svinjska pečenka, zarebrnice in stegno. Večje kose sveže svinine pečemo zmerom v pečici.-Medtem ko so druge vrste mesa najokusnejše, če so pečene na žaru, je svinina najboljša, če se peče v pečici v lastnem soku in lastni maščobi. Svinina je že sama dovolj
mastna, zato ji ne dodajamo čisto nič maščobe. Med pečenjem jo polivamo z lastnim sokom.
Hrbet pečemo lahko z rebri vred, vendar je bolje, da hrbtenico in rebra izluščimo iz mesa, da lahko razne sestavine in začimbe bolj neovirano učinkujejo na meso in da ga lahko pozneje ko se speče, lepo zrežemo.
Svinina mora biti dobro začinjena, zato jo moramo dati čez noč v kako marinado ali jo nekaj ur pred uporabo nadrgniti s suhimi začimbami.
Svinino moramo .dobro speči, ker je drugače težko prebavljiva.
V NOČNI URI	- Sosed, malo pozna sva. A tudi vi greste?
V BLOKU	— Grem, samo ne vem, če moram gor ali dol.
MODNI UTRINEK IZ PARIZA
Naj živi ženska! Pa naj bo zapeljivo sexy ali kasično elegantna, mladostno razigrana in udobno športna. Ta ženska se oblači v črno ali belo, rada si nadene eteričen videz s pastelnimi toni ali je predrzna s šokantnimi barvami (rdeča, zelena, rumena, modra, vijoličasta). Najraje ima volnene tkanine (gabarden, ft-lanela. jersey). Navdušuje se nad lanenim platnom in čistim bombažem. Nadvse ji spet ugajajo obleke z ozkimi životci in širokimi krili, pa srajčne obleke in obleke v trapez kroju, pa klasične obleke in dvodelne obleke, ki imajo zgornji del bluzo-nast. krilo je ozko; navdušuje se nad asimetrijo in geometrijo, ob straneh ima rada razporke in zelo ji ugajajo obleke z zalikanimi gubami. Tudi glede dolžine se odloča po razpoloženju: od mini do sredine meč. najbolj pa ji ugaja, če pokrije kolena. Rada se oblači v nekoliko prekratke hlače in kratke jopice, pa udobna športna oblačila, ki že spominjajo na poletne počitnice.
Modne zapovedi Pariza in Italije so naši modni kreatorji tudi za letošnje leto odlično prikrojili za naš okus.' Na nedavnem modnem sejmu smo videli dopadljivo modno konfekcijo in metrsko blago. Kpnfekcijski modeli se prav tako spogledujejo z najnovejšimi modnimi smernicami. . (po Naši ženi)
Značilne za poletje ‘83 so ozke oprijete obleke, ki puščajo ramena gola. Iz volne sta spleteni svetlo zelena in oranžna obleka, ki ji je v Parizu predstavil kreatur Angel Tarlazzi.
VAŠ PRIPIS
č«Ska"‘3“X k’,ik“
Vaš pripis št. 5
MED POUKOM

Sem slišal, da vsak kilogram mesa prinaša izgubo. Zakaj bi potem delal izgubo z delom. (E. H., Nova Gorica)
Ni za prodajo. Rezervirano za izvozi (F. Š., Petanjci)
Je že navajen. Prej ni bilo mesa, zdaj pa ni kupcev. (M. P., Černelavci)
Kakšna neodgovornosti Čuva takšno dragocenost pa spi . . . I (Š. K., Dobrovnik)
Ali so se zdaj tudi mesarji izenačili z nekaterimi uslužbenci? (S. Š., Janžev vrh)
— Kaj imaš v ustih, Dini?
— Žvečilni gumi.
— Takoj ga vrži vstran!
— Ne smem, ker sem si ga sposodil ...
PRED ODLOČITVIJO
— Šanji, kaj boš takrat, ko boš velik?
— Najprej vojak, potem pa oficir.
— Ni to prenevarno? Lahko te kdo ubije.
- Kdo?
— Sovražnik.
— Potem pa bom sovražnik...
Zanimalo vas bo
NE PODCENJUJTE SPOSOBNOST
Ko se ljudje pogovarjajo o sposobnostih, je pogosto sHšati, da so sposobnosti nekaj, kar nosi človek v sebi in kar se mora pokazati neodvisno od okoliščin.
Pa vendar ni povsem tako. Mnogi med nami se obnašajo kot nesposobni zato, ker jih ljudje, s katerimi živijo, gledajo takšne. Zlasti stari ljudje so pogosto žrtve nezaupanja.
Nihče nima jasnih predstav o svojih sposobnostih, o tem, kaj zmore in česa ne. Te predstave nastajajo v vsaki situaciji znova. Ce se posameznik znajde v okolju, ki ga spoštuje in ima o njem dobro mnenje, bo sprejel tudi sam takšno gledanje na svoje sposobnosti. Ce pa drugi vidijo v njem manj sposobnega človeka, je verjetno, da bo sprejel tudi takšno gledanje nase.
J. Langer in A. Benevento s harvardske univerze menita, da je mogoče posameznikov odnos do lastnih sposobnosti spreminjati z družbenimi etiketami. Delala sta eksperimente, v katerih so poskusne osebe opravljale naloge. Z žrebom (torej slučajno) sta določala, kdo bo med poskusom šef in kdo delavec. Čeprav je bil šef samo naslov, ki ni vplival na potek eksperimentiranja, se je izkazalo, da so bili v poprečju ,,šefi” uspešnejši, da so torej pokazali večje
sposobnosti. Uspešnost ,,delavcev” pa se je zmanjšala. ,,
Strokovnjaka sklepata, da se podobno dogaja tudi v vsakdanjem življenju. Pri starih ljudeh je opaziti vpliv etikete „star”. Sam zlog ,,star” zadostuje, da opustijo aktivnosti, ki več ne ustrezajo staremu človeku, čeprav bi sicer zmogli še naprej opravljati isto delo. Umaknejo se na rob družbe, podcenjujejo svoje sposobnosti in možnosti.
Zelo pomembne so etikete, ki jih dajejo starši in učitelji otrokom. Otrok je v oceni svojih sposobnosti zelo odvisen od staršev. Ce mora pogosto poslušati, ,,da ni za šolo”, ,,da ni sposoben za ročno delo,” ,,za šport”, ,,za družbo”, bo verjetno prevzel takšno vrednotenje in bo dejansko neuspešen na vseh teh področjih.
Mnogi življenjsko uspešni ljudje priznavajo, da so prišli do uspeha, ker je nekdo imel vero vanje, vero v njihovo sposobnost, da premagajo žrtve. Takšno oporo si lahko nudita zakonca drug drugemu, tako si lahko pomagajo prijatelji, tako kujejo življenjsko srečo starši svojim otrokom.
VOZNIK V STISKI
— Mojster, avto se je ustavil. Prosim, poglejte. Po moje je prišla voda v uplinjač.
— Kje pa imate avto?
— Tam spodaj. Približno pet metrov od kopnega ...
SESTAVIL MARKO NAPAST	NAPOVEDOVANJE PRIHODNOSTI	RIMSKI MUZEJ IN KATEDRALA	ZNANA TOVARNA ŠPORTNE OBUTVE	STRUJA	TRSKA	NALAGANJE TOVORA	ČRNOMORSKO LETOVIŠČE
ŽLAHTNA KOVINA							
GODEC V FINŽGAR-JEVEM ROMANU							
LISTEK Z NAPISOM. NALEPKA							
UREJENOST				NASILNA TATVINA LESKOVAC			
POVRŠINSKA MERA ZA ZEMLJIŠČA					VALJEVO MOŠTVO. DELOVNA SKUPINA		
OHIŠJE ZA MAGNETOFONSKE TRAKOVE							NEMŠKA ZNAMKA PUDINGOV
OSEBNI ZAIMEK			DOMAČA MOLZNA ŽIVAL	HERCEGOVEC OKENSKA NAVOJNICA			
VZHOD		TATVINE ANGL. GLEO. IGRALEC (EDMUND)					
AKROMA-TIČEN OBJEKTIV							
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (PATRICIA)					NIKŠIČ OZEK KONEC POLOTOKA		
JAVOROV GOZO							
GLAVNI ŠTEVNIK				DRUGO IME ZA KATRAN			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Kliukec Niagara, jonatan, in, Nara.ž, iks, negativ, Ivo, emu, če, Erik, Aral,’ SO. relativ, Ksenija, ata, par.
IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA
M. FEBRUARJR 1983
STRAN 11
dopisniki so zabeležili
SEBEBORCI
MLADI KRITIČNI DO SVOJEGA DELA
Mladi v OO ZSMS Sebeborci so na sestanku pregledali svoje delo do sedaj. Ugotovili so, da so bili najbolj delavni v mesecih od julija do novembra 1982. V tem obdobju so bili delavni na kulturnem in športnem področju in so vedno obravnavali gradiva, ki so jih dobivali z OK ZSMS M. Sobota. Organizirali so tudi nekaj delovnih akcij v vasi in pa še 2-krat udeležili delovne akcije v Krncih. Ugotovili so, da se je zmanjšala udeležba mladih na sestankih, saj se jih sedaj udeležuje okrog 10. Delo v njihovi mladinski organizaciji pa le ni čisto zamrlo, saj pripravljajo proslavo ob 8. marcu in kabaret.	Simona F.
30 let združenja dvolastnikov
Letos mineva 30 let od ustanovitve Združenja dvolastnikov občine Gornja Radgona, ki zajema mejno črto vzdolž Mure od Podgorja do Radenec. Člani imajo na avstrijskem ozemlju 95 hektarjev površin, od njiv, travnikov do gozdov. Pri združenju je še vaška skupnost Šratovci, vanj pa je vključenih 49 dvolastnikov. Vodi ga upravni odbor z dolgoletnim predsednikom Lojzetom Kotnikom. Skrbi za redno obveščanje o morebitnih carinskih spremembah, o zamenjavi članskih propustnic, skratka za vse, s čimer mora biti dvolastnik seznanjen.
Združenje, ki bo letos slavilo 30-letnico, bo za svoje člane pripravilo izlet na enega od dvolast-niških terenov na drugi strani meje.
Anton Domanjko
LJUTOMER
Kulturni dan na srednji šoli družbene usmeritve
V torek, 8. februarja, so učenci SŠDU v Ljutomeru pripravili kulturni dan. V kulturnem domu so se predstavili recitatorji z Borovo vizijo Šel je popotnik skozi atomski vek. Svoj nastop so s pomočjo ustrezne scene, glasbe in svetlobnih učinkov zelo dobro opravili in med dijaki in profesorji je vladalo veliko navdušenje. Nato .so lahko v šoli prisostvovali vsem dejavnostim KUD, ki na šoli uspešno deluje.
Program je bil lepo zastavljen in uspešno iz-pelian.	Lidija Kosi
POČAKATI BO TREBA
Kaj bo s cesto Pince—Benica—Petišovska kolonija? Gre namreč za 3 km občinske makadamske ceste, ki je dokaj zanemarjena. Največje težave so spomladi in jeseni, ko deževje razmoči cestišče. Vaščani krajevne skupnosti Orešje in Petišovci se upravičeno sprašujejo, kdo je dolžan vzdrževati omenjeno cesto. Bo morala cesta s svojimi luknjami počakati na prioriteto do leta 1985? Certus, TOZD Avtobusni promet iz Murske Sobote namreč grozi, da bodo ukinil avtobusne proge, če cesta ne bo redno vzdrževana.
Uporabniki ceste — vozniki tovornjakov, ki iz bližnje gramoznice vozijo gramoz, delavci gozdnega gospodarstva, delavci Pomurke, enota Benica, Avtobusni promet in obe krajevni skupnosti bi morali čimprej sesti za mizo in se temeljito dogovoriti ter nenazadpje najti vsaj začasno rešitev, pa čeprav samo z navozom gramoza. Jože Žerdin
STREHOVCI
Želja po kulturnem društvu
Strehovci so majhna vas, ki spada v KS Dobrovnik. Mladi zapuščajo domači kraj in si zaslužek iščejo drugje. Čeprav je ostalo v vasi malo mladih, želja po kulturnem življenju ni zamrla. Vaščani hočejo nadaljevati tradicijo kraja. Ohraniti želijo lepe narodne in druge običaje, zato se zbirajo ob dolgih zimskih večerih. Zaživelo je delo pevskega zbora, ki že nekaj let deluje, in to večinoma takrat, ko krajani nimajo toliko kmečkih opravil. Tudi recitatorji se pripravljajo na nastop. Tako bodo počastili mednarodni praznik — dan žena. Pri delu neumorno pomagata prosvetni delavki z osnovne šole Dobrovnik. Tako se je v vaški dom preselilo ^življenje. Zakaj bi ta stara zgradba propadla, ko pa so si jo po osvoboditvi zgradili sami — s prostovoljnim delom.
Želja vaščanov je, da ustanovijo kulturno društvo, ki naj bi bilo nosilec vseh aktivnosti.
Btelka Milinkovič
PUCONCI
PRIPRAVLJAJO GLASILO
Zimski čas je kot nalašč za branje, razmišljanje pa tudi za literarno snovanje. Tega se zavedajo tudi na puconski OŠ, kjer so začeli s pripravami na 2. številko glasila Mlada rast. Na sestanku uredniškega odbora so se dogovorili za koncept glasila, ki bo v prvi vrsti odsevalo življenje v novi, sodobni
Uspešna krvodajalska akcija v KS Mačkovci
Nedavne krvodajalske akcije v KS Mačkovci seje udeležilo 55 občanov, kar pomeni v primerjavi s prejšnjimi leti precejšen napredek. Seveda pa še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti za pridobivanje novih udeležencev te humanitarne akcije. Tu mislimo predvsem na pravočasno in učinkovito informi
šoli, tematsko pa bo še posebej posvečeno mednarodnemu dnevu žena — 8. marcu.
Zbiranje prispevkov bodo opravili razredni poverjeniki — člani uredniškega odbora, pa tudi večino tehničnih del bodo, pod vodstvom mento-ija, uresničili učenci sami.
Razen te, bo izšla »mlada rast« še ob dnevu mladosti.	J. K.
MURSKA SOBOTA
Pred izbiro poklica
Prejšnji petek so se učenci 8. razredov vseh treh soboških osnovnih šol zbrali in se po posameznih skupinah odpravili v delovneorganizacije in tovarne, kjerso si ogledali delo poklica, ki ga bodo v bodoče opravljali.
Največ zanimanja med učenci je bilo za delo v laboratorijih, bolnišnicah, v Pomurskem tisku in v tovarni Mura.
S tem so učenci dobiti nekoliko jasnejšo predstavo o bodočem poklicu; prav gotovo pa bo zdaj odločitev in izbira poklica nekoliko lažja.	D. C.
— ČERNELAVCI---------------------
PUCONSKI OSMOŠOLCI NA PROIZVODNEM DELU
Za nami so 3 tedni polletnih ali zimskih počitnic (ki so letos imele samo naziv zimske). Šolarjt so jih preživljali različno: na smučarskih tečajih, ob televizijskih sprejemnikih, ob knjigi’ nekateri pa tudi delovno. Tako je 69 učencev 8. razreda puconske osnovne šole en teden preživel0 na proizvodnem delu v Mesni industriji, TOZD Predelava. S to delovno organizacijo so že d” sedaj vzdrževali pristno, obojestransko koristno sodelovanje, v bodoče pa bo dobilo še nove kvalitete. Prisluhimo, kaj so nam povedali nekateri udeleženci te nadvse koristne akcije.
MAJDA BAG AR:
Takšna oblika se mi zdi nadvse koristna. Spoznali smo pomen in vrednost fizičnega dela. V začetku so nas precej bolele noge, ker smo delo (etiketiranje, lepljenje in pripravo na transport) opravljali stoje. Kot zanimivost lahko navedem, da nas je obiskal tudi sanitarni inšpektor. Ganjena sem bila predvsem z odnosom delavk do nas, saj so nam bile pripravljene pomagat z nasveti in izkušnjami.
ŠTEFAN RECEK:
Delo je bilo sorazmerno lahko in tudi zanimivo. Posebej mi je bila všeč dobra organizacija dela, ki prinaša tudi dobre rezultate. Menim, da bi tudi druge delovne organizacije lahko v okviru svojih možnosti vzpostavile podobne stike s šolami. Še posebej me veseli, da so nas delavci sprejeli medse kot sebi enake in nam pomagali prebroditi začetne težave.
LILJANA FARTELJ:
Teh 5 dni v TOZD Predelava je še prehitro minilo. Razen s proizvodnim procesom, v katerega smo bili direktno vključeni, smo se seznanili tudi z možnostmi za zaposlitev, poklici in štipendiranjem. Gotovo bomo od tega imeli materialno korist (zaslužek za izlet), ne gre pa zanemarjati tudi lepih trenutkov medsebojnega spoznavanja, igrive razposajenosti in zavesti, da sleherni izmed nas pripada kolektivu.
NI VEČ PROBLEMOV S PROSTOROM
Člani osnovne organizacije ZSMS v Černelavcih pri Murski Soboti so v domači krajevni skupnosti uspeli dobiti za svoje delo eno izmed sob v zadružnem domu. Takoj so se pridno spravili na delo in sobo kar sami prebelili, opleskali in očistili in uredili tako, da je sedaj v njej zagotovljeno prijetno vzdušje.
Sedaj se mladi zbirajo v svojih prostorih skoraj vsak večer in zatorej je malokateri v vasi, ki bi do svoje OO ZSMS kazal nezainteresiranost. Prihajajo mladi, ki so še osnovnošolci, pa tudi tisti, ki so že zaposleni.
Najbolj obiskan je bil pred kratkim turnir v namiznem tenisu in prvo mesto je osvojil Roman Gruškovnjak iz Cernelavec. Na kulturnem področju se že pripravljao na praznovanje 8. marca — dneva žena, pripravljajo pa tudi srečanje z različnimi ansambli in pevci ter večere ob gramofonskih ploščah. Nedavno so mladi pripravili zelo zanimivo srečanje z dr. Zonenšajnom iz Murske Sobote, ki se je z mladimi pogovarjal o pravilnih odnosih med mladimi, še posebno na področju spolnosti.
Občutek imam, da so mladi v krajevni skupnosti Černelavci zaživeli kot ena družina in pohvaliti je ob tem treba njihovo vodstvo osnovne organizacije ZSMS, ki mu predseduje Jože Hajdinjak, a njegova namestnica je Manuela Lovenjak. Naj bi se aktivnost v prihodnje še povečala, da bo delo mladih v KS Černelavci našlo svoj odmev med starejšimi v vasi, kakor tudi v občinskem merilu.
Vesna SMODIŠ
SILVA PREM:
Presenečena sem bila nad sorazmerno dobrimi pogoji dela (zajtrk, malica, delovne obleke). Delala sem na različnih mestih. Žal nismo mogli uresničiti obljubljenega ogleda nove klavnice, ker se je ravno takrat tam mudila delegacija slovenskega izvršnega sveta-Ko nas je obiskal tovariš razrednik, smo ga na dvorišču navdušeno obkrožili in ena od delavk je rekla: »Poglejte, kakor piščeta okrog koklje!« Ta izjava mi je ugajala, saj razodeva naš odnos do tistih, kijih imamo-radi.
ERVIN KUTOŠ:	. I
Fizično delo se mi zdi še posebej koristno po dolgotrajnem sedenju v šolskih klope*1’ Največ sem delal pri stroju za polnjenje mesnega narezka. Mislim, da pri počitnicah nismD' bili mnogo prikrajšani, skratka, bilo je zanimivo in včasih tudi veselo.
Toliko o svojih vtisih, doživljajih in zapažanjih puconski osmošolci. Kot vsi ostali so polni optimizma v drugo polletje, razmišljajoč o svoji poklicni usmeritvi, o koraku v življenju-. . njihovo prvo srečanje s proizvodnjo bodo ostali prijetni spomini, pozabljeno bo, da je bilo za »dela« bilo treba zjutraj kako urico prej vstati iz tople postelje. Spomini in izkušnje F ostajajo...
POD DROBNOGLEDOM
Pri preskrbi nič novega, le
..RDEČI NAGELJNI" V VORARLBERG!
... tu in tam še plane na dan potrošniška ihtavost, ki jo razvnemajo nekaj trgovci, nekaj potrošniški sveti, nekaj pa sami potrošniki. Če damo ves ta ,,začaran krog” pod drobnogled, nas izzove več vprašanj. Prvo je, kakšno usodo doživljajo novembrski sklepi svetov in konferenc potrošnikov? Koliko so zalegla množična sestankovanja in ali ljudje, samoupravno organizirani v svetih in konferencah potrošnikov, dovolj poznajo vsebino dela, ki jim je zaupana? Kako se na ,,ukrepe” organiziranih potrošnikov odzivajo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela? Slednjič pa še, kaj pomeni poskus soboške trgovske organizacije Potrošnik, ki skuša zdaj s statistiko ,.dokazati”, da je bila oskrba prebivalstva v pokrajini ob Muri takorekoč nemotena?
kaciji prodajaln ter o zagotavljanju sredstev za ta razvoj,
— izbiri, količini in kakovosti blaga, ki ga prodajajo,
— medsebojnih razmerjih glede določanja cen proizvodov,
— pogojih in načinu prodaje blaga,
— merilih, po katerih se izbira blago, ki _ga dajejo v prome^ in o
VARLJIVI	,,STATISTI^1
ARGUMENTI	žllje
Vsemu temu se zdaj P. <.tOj-ja dokaj tvegana poteza direk' pv soboške trgovske organizacij „ trošnik Jožeta Kovača, k' statistično ,.dokazati”, da F oskrba Pomurcev lani t®^0^-nemotena. Pri tem izvzema ® vo plina, z določenimi Pr . |73vt-še dobavo pralnih praškov mj
„Lani smo prodali za 3571 49 odstotkov več pralnih Pra^9, kot leto poprej, jedilnega olj® j ju margarine za 4, sladkorja za , premoga za 22 odstotkov ! leta 1981. Kave je šlo v prodaj^ ton, kar je za 13 ton manj 1981 in plina za 8 °d .ajiie manj,” predstavlja stat%jn kazalce Jože Kovač. Ali doP® sklepanje, kot ga že omeni Težko bi pritrdili. *
Vokalno-instrumentalni ansambel ,,Rdeči nageljni” je med našimi delavci na začasnem delu v Avstriji zelo priljubljen, saj je ansambel že velikokrat igral na raznih prireditvah, ki so jih organizirali klubi jugoslovanskih delavcev v Avstriji. Člani ansambla ,,Rdeči nageljni” se že spet pripravljajo za nastop na veliki slovesnosti, posvečeni prazniku dnevu žena, ki jo organizira SLOVENSKO KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO ,,Mura” iz Vorarlberga, ki ima svoj sedež v Rankweillu.
Ta velika slovesnost, ki bo 5. marca v Rankweillu, pa ni izključno namenjena počastitvi praznika dneva žena, ampak tudi poglabljanju stikov med našimi delavci na začasnem delu v tujini in matično domovino Jugoslavijo, saj so na slovesnost povabljeni poleg naših delavcev na začasnem delu v Avstriji tudi naši delavci iz Švice in ZR Nemčije ter predstavniki SZDL Lendava, ki je pokrovitelj te prireditve in SKPD ,,MURA”.
V kulturnem programu bodo sodelovali mladi z recitacijami in deklamacijami, nastopili pa bosta tudi. mladinska in otroška folklorna skupina društva ,,MURA”. Na koncu kulturnega programa pa bodo za veselo razpoloženje in ples poskrbeli člani VIA ,,Rdeči nageljni”, ki se tega gostovanja v Rankweillu zelo veselijo, saj pravijo, da je srečanje z našimi delavci na začasnem delu v tujini, tako dalč od domovine, enkratno doživetje z nepozabnimi vtisi in spomini.
Besedilo in slika: DRAGO JAKIČ
BOIJ KOT GAŠENJE POŽARA
Potrošniški sveti v šestih mestnih krajevnih skupnostih v Murski Soboti so lanj novembra sklenili, da mora trgovska delovna organizacija Potrošnik kot nosilec preskrbe s trajnim sporazumevanjem s primarno industrijo in - predelavo zagotoviti, da bo ta nemotena. Pri tem so jim vso. pomoč zagotovile krajevne skupnosti. Intesovemu tozdu Mlinopek so naložili, da poskrbi za stalno založenost s kruhom in Mesni industriji predlagali, naj v večji meri zagotavlja oskrbo s svežim mesom in mesnimi izdelki na ,,domačem območju”. Glede odpiralnega časa so bili potrošniški sveti mnenja, da bi ga naj delovni kolektivi uglasili s potrebami občanov, ki jim mora biti omogočena oskrba zunaj delovnega časa. Ustrezna priporočila so naslovili še na Petrol, občinsko skupščino in izvršni svet, družbenopolitične organizacije in center za socialno delo. Kaj se je v teh treh mesecih zgodilo?
,,Čutiti je, da se žarišča odpravljajo, čeprav bolj kratkoročno kot dolgoročno,” je prepričan tajnik mestnih krajevnih skupnosti v Murski Soboti Ludvik Filo. ,,Pristojni in odgovorni naša napotila v glavnem upoštevajo, o čemer dobivamo ali ustne ali pismene povratne informacije. ,,Posebej je omenil Petrol, ki jih sprotno obvešča o postopkih pri nabavi in prodaji nafte in naftnih derivatov. Vsemu navkljub pa se dozdeva, da organizirani potrošniki vendarle preskromno poznajo obseg, zlasti pa samo vsebino :vo-jih pravic, obveznosti in odgovornosti.
S’—“---------------------------------------------------------- "Zed”)'
Delovanje svetov in konferenc potrošnikov urejajo na predpisi: ustavi SFRJ in SRS, zakon o združenem delu, rej’ zakon o blagovnem prometu, zakon o obligacijskih jih, o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, o te,rOijU poslovanja	organizacij združenega	dela na P00 tP
blagovnega prometa in storitev  v blagovnem ProrneMp<l' o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spob^ vanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem podrOČjU’ kon o standardizaciji, o tržni inšpekciji in o zatiranju Ut konkurence in monopolnih sporazumov. Neposredna delovanje svetov potrošnikov pa šo prav gotovo statuti kr J j
ranje ter delo z maldimi.
Najbolj številni so bili krvodajalci izMoščanec: 14.
Po akciji je KO RK priredila za krvodajalce pogostitev, dogovorili pa so se tudi, da bodo v mesecu maju pripravili za krvodajalce enodnevni izlet.
KJE SO ŠE „BELE LISE”?
,,Republiški zakon o blagovnem, prometu v 4. poglavju podrobneje ureja medsebojna razmerja med organizacijami združenega dela in organiziranimi potrošniki, sodelovanje in dogovarjanje o:
— redni in kakovostni preskrbi s posameznimi proizvodi,
— razvoju trgovske mreže in lo-
— servisnem vzdrževanju prodanih proizvodov,
— nadomestilih ter programiranju, oblikovanju, financiranju in uporabi občinskih tržnih blagovnih rezerv.”
Tako je pregledno in nazorno zapisano v Informacijah štev. 8 informativne službe republiške konference SZDL, ki so izšle 14. decembra lani, kjer je razgrnjen Akcijski program ustanavljanja in usposabljanja potrošniških svetov. Kako ob tem komentirati dejstvo, da v nekaterih podeželskih krajevnih skupnostih sploh niso postavili na noge svetov potrošnikov in vprašanja preskrbe rešujejo, kakor pač nanese? Je občutek nemoči res tako zelo prevladujoč ali pa je posredi kaj drugega? Na to si naj odgovorijo kar sami.
--------------------------"
Sicer pa direktor bolj mimogrede in ko1 yjjif  navrže, da so denimo PrlP j d1' prodajo plina kar pet denčnih številk, da pa s01 (jpi^ ga izdali borih 700. J-vo,” ! primer, da je šlo za halj prepričan. In dodaja: bila oskrba s plinom oktobra in novembra P' J j6 i' kot ne, drži pa tudi, da a|a i«1.^ . cembra povsem normaliz® po^ se odtlej poraba zmaW^jfl tega imamo na zalogi f0pS»' briketov iz treh vzhodnO^^pjsUl dežel, tolikšno zalogo P3^^-'a mo mili zimi in visokim c Vri1’,,
Sploh si Potrošnik, 3 L oskrbuje soboško	m
tomersko občino — len radgonsko pa zalagata Univerzal sozda Mercat^ no kaj dosti ne žene k srC pa kov s konca lanskega 1(1% jih najbrž moral, kaj« °tUdi J, mora - hoče ali ne - ? prevzeti, kot jo PrevZ„dnje,%l rošniški sveti in nenazaa^e|i * potrošniki. Če jo bom® nor izkušnjo in v poduk, ton £
VESTNIK, 24. FEBRU
STRAN 12
šport
IZ STRELSKEGA ŠPORTA
| JUDO — DRŽAVNO PRVENSTVO	|
| Darij Šemen državni prvak, | 	Torni Mihalič vice prvak 
 V Novem Sadu je bilo državno prvenstvo v judu za starejše | mladince, na katerem so nastopili tudi štirje Pomurci in se odlično
(odrezali. To še posebej velja za 18-letnega Darija Šemna, dijaka — tretjega letnika srednješolskega centra v Murski Soboti in dana  soboškega Partizana, ki je v kategoriji do 86 kg osvojil prvo mesto £ in naslov državnega prvaka. Boril se je izredno, saj je premagal ve
I znanih tekmovalcev in prvakov iz prejšnjih let. Premagal je Fetica (Vojvodina), Kovačiča (Hrvatska), oba z 10:0, za vstop v fina e I Prvaka Srbije Strbaca 5:0, v finalu pa še odpravil prvaka BiH  Dandiča z 10:0. S svojimi nastopi je Semen navdušil strokovnjake  in si tako zagotovil mesto v državni mladinski reprezentanci, ki bo g marca sodelovala na balkanskem prvenstvu v Beogradu, Velik
I uspeh je dosegel tudi 18-letni Tomi Mihalič, prav tako dijak tretje- _ ga letnika srednješolskega centra in član soboškega Partizana.  kategoriji do 60 kg je osvojil drugo mesto in naslov vice prvaka  Jugoslavije. Čeprav je bil fizično slabši od drugih tekmovalcev, se *
IR izkazal z borbenostjo in tehniko. Premagal je Zgonjanina (Vojvodina), Stojilkoviča (Srbija) in Glavaša (Hrvatska), vse z I •0:0. V finalni borbi pa je tesno izgubil z državnim reprezentantom I m članom prve ekipe Impola Arbajterjem. Solidna pa sta bila tudi |
ILendavčan Dušan Varga, ki je v kategoriji do 95 kg zasedel peto mesto, vendar so ga sodniki močno oškodovali, ter Ljutomerčan I Jože Magdič, ki je v kat. do 71 kg zasedel šesto mesto. Ekipa  lovenije je zasedla drugo mesto.	9
I Dosežene uvrstitve pomurskih judoistov na državnem prven-?vu zopet kažejo, da v pomurskih klubih dobro in načrtno delajo. I «to bi bilo prav, da bi merodajni poskrbeli potrebna sredstva in g mogočih mladim pomurskih tekmovalcem sodelovanje na balkan-
। s em in evropskem prvenstvu.	O Š 8
Novi pomurski prvaki
Občinska strelska zveza Ljutomer je na strelišču v Murski Soboti organizirala pomursko prvenstvo v streljanju z zračno puško za mladince, mladinke, člane in članice. Nastopilo je 44 strelcev in 16 strelk. Normo za republiško prvenstvo je izpolnilo pet ekip in 17 posameznikov.
Rezultati — mladinci — ekipno: 1. SD Ljutomer 1069 krogov, 2. SD Cankova 1029 krogov; Posamično: 1. Ljubo Špindler 360, 2. Rajko Kapun 355 in 3. Dušan Špindler 354 krogov (vsi SD Ljutomer); Mladinke — ekipno: L SD Noršinci 1012 krogov, 2. SD Ljutomer 1007 krogov; Posamično: 1. Alenka Belšak (Noršinci) 354, 2. Milica Šinko (Skakovci) 346, 3. Marta Kosi (Ljutomer) 344 krogov. Člani — ekipno: 1. SD Mura, Murska Sobota 1073 krogov, 2. SD Noršinci 1043 krogov; Posamično: 1. Stanko Kapun (Ljutomer) 365, 2. Franc Štefanec (Kovinar MS) 364, 3. Branko Bukovec (Tišina) 361 krogov. Članice — ekipno: 1. SD Boris Kidrič Murska Sobota 1030 krogov; Posamično: 1. Dragica Vogrinčič (BK) 350, 2. Dragica Rumež (BK) 350, 3. Jožica Turner (BK) 330 krogov.
R. Kapun
Najboljši Sobočani
Na srednješolskem tekmovanju Pomurja v streljanju z zračno puško je nastopilo 7 moških in. 3 ženske ekipe s 30 tekmovalci. Največ uspeha so imeli tekmovalci in tekmovalke srednješolskega centra iz Murske Sobote, ki so zmagali v obeh konkurencah.
Rezultati — moški — ekipno: 1. SSC Murska Sobota I. 1034 krogov, 2. SSC Murska sobota IL 991
in 2. Ljutomer 926 krogov: Posamično: 1. Drago Pertoci(SSC MS) 352, 2. Janko Kuzma (SŠC MS) 351 in 3. Darko Vernik (Ljutomer) 349 krogov. Ženske — ekipno: 1. SŠC Murska Sobota 801,2. ZŠ Rakičan 680 in 3. KŠ Rakičan 523 krogov; Posamično: 1. Jožica Kodila (SŠC MS) 337, 2. Silva Kočar (ZŠ) 301 in 3. Alenka Ma-roša (SSC MS) 259 krogov.
KEGLJANJE-------------------------------
Na startu zmaga Radenske in Čarde
RadenfLVenk kolu tekmovanja slovenske kegljaške lige so kegljači istoimPaTCarde iz Murske Sobote gostovali v Celju m premagali Kova^ so« ekipo z rezultatom 5.277:5.201 podrti kegelj (M. Steržaj 924, ke»S ^8’ Horvat 819, Drvarič 851, H. Steržaj 869 in Smodiš 916 Konstrnk/- naslcdnjem kolu igra Radenska—Carda z mariborskim
Za 1». na kegljišču v Ljutomeru.
Posebni10 republiško prvenstvo se kegljači Radenska-Carde niso republ^^ra^jali, ker nimajo možnosti. Zato je njihova zelja obstati v PoteJi?,1 118,‘ Spodbudno za njihovo nadaljnje delo pa je, ker sta med svetZ„ Kandiati za sestavo državne kegljaške reprezentance za Sa’amL?rVcnstV0' ki bo prihodnje leto v Ljubljani, Stefan Smodiš iz zagnano? 'n Hari Steržaj iz Ljutomera. Smodiš zaradi marljivosti in v 'rhu ^njem obdobju dosega vrhunske rezultate in je ze dve leti kegljanja. Hari Steržaj pa se je že uvrstil v državno Preenstvu J^rezentanco, ki bo letos aprila sodelovala na svetovnem Prihodnje LP°refu, hkrati pa je tudi kandidat za svetovno prvenstvo ?Potnladi °’ Posebej velja omeniti, da bo KK Radenska-Carda letos Jubi|ejem» preziral večji kegljaški turnir posvečen pomembnima reprezentan^!ra Steržaja ob njegovem 25-letnem nastopanju v državni anc'50-letnem življenjskem jubileju.	F- Maucec
^lesarstvo-------------------------—----------
Panonija in Kovinar brez poraza
Po odigranem devetem kolu tekmovanja v prvi in drugi občinski strelski ligi Murska Sobota vodita še brez poraza SD Panonija in Kovinar, obe iz Murske Sobote.
I. liga SD Panonija	(12.467)	18
SD Mura	(12.552)	16
SD Noršinci	(12.446)	16
SD Tišina	(12.373)	14
SD Cankova	(12.013)	12
SD Grafičar	(12.161)	8
SD Boris Kidrič	(11.277)	8
SD ABC Pomurka	(9.989)	6
SD Križevci	(11.860)	4
SD Brezovci	(11.606)	4
SD Tišina 11.	(11.635)	2
SD Skakovci	(7.598)	0
II. liga SD Kovinar	(12.297)	18
SD Noršinci 11.	(11.972)	16
SD Cankova 11.	(11.890)	12
SD Gančani	(11.703)	12
SD Šalovci	(11.411)	12
SD Skakovci II.	(10.952)	12
SD Beltinci	(10.381), 10	
SD Gederovci	(11.358)	6
SD Mura II.	(10.420)	4
SD Šalovci II.	(10.501)	2
SD 25. maj MS	(9.586)	2
SD Kančevci >	(10.920)	0
NAMIZNI TENIS
Kamenščak
občinski prvak
Na zadnjem turnirju tekmovanja prve občinske namiznoteniške lige Ljutomer je bila najuspešnejša ekipa Kamenščaka, ki je premagala Oba tekmeca za prvo mesto in tako osvojila občinski naslov. Rezultati: Cven—Kamenščak 4:5, Partizan—Cežanjevci 5:3, Cezanjev-ci—Cven 5:1, Kamenščak—Grlava 5:0, Cven—Partizan 3:5, Grlava—Cežanjevci 0:5, Cezanjev-ci—Kamenščak 1:5, Partizan—Grlava 5:0, Kamenščak—Partizan 5:2
in Grlava—Cven 0:5.
Kamenščak	16
Partizan	16
Cežanjevci	16
Cven	15
Grlava	15
12 4 69:33 24
11 5 67:39 22
11 5 61:37 22
5 10 39:53 10
0 15 0:75 0
T. Ficko
, o Ceh deveti v državi
izredn^^aciji	.
član n° težki Pro 	,8 !n v sodelovanju s KZJ je bilo v Poreču na
NajC ^cd 160 telf' drzavno Prvenstvo v čiklo-krosu za mladince in nanJ^ncjši m<vi m2vaJm iz vse države so bili štirje pomurski kolesarji, stare -' na startu nj,m* je bil Ceh, ki je pri mlajših mladincih kljub ^muri *1 ^’udincih S^de’ so!'dno deveto mesto. Berden pa je bil 17. Pri vzdrž i na startu ^*tan kljub okvari na kolesu in veliki časovni sta na .Ročnega zasedeI sopdno 18. mesto, medtem ko Bertalanič ni bi]ePrv'o nastopnampa -n R P° krogih odstopil. Titan in Bertalanič trenjPraV gotovo h r- konkurenci. Uvrstitve pomurskih kolesarjev bi morai80V na Prostem° v ’ ne	slabega vremena prekinili
1 tekmovalci „ ’ kar se je zlasti poznalo na tistem delu proge, ko so 1 premagovati ovire.
' r°Koborba —	________________________
v P°d>esek v Bolgariji
Mui^L^Pem tekmeprezentanc* Jugoslavije, ki bo sodelovala na ttem-an ^‘bote Fr„ ^f^PJU v Bolgariji, je tudi član RK Pomurje iz tekn.„ n° svetovno C ”od'esek, ki bo nastopil v kat. do 68 kg. To je movatl'a*Cev iz ve? R^Pstvo, saj bo na njem nastopilo okrog 300 Bu<ji>Ja ?a sodelov i^av’ hkrati pa tudi rabilo kot kontrolno tek-plnPra ^k*1’ Podlesek  na evroPskem prvenstvu, ki bo aprila v a" ^Prezenta* dobro pripravljen, saj je sodeloval na vseh nce, zato lahko pričakujemo solidno uvrstitev.
B. D.
JUbo
p v Mmsk ’kacije na prvenstvo SRS
Omurj_ ' .‘.Soboij ie b;i
 marca ie velja] . .. prvi Pozivni turnir v judu za mlajše mladince Murski Sobot-' kOt kvalifikacija za republiško prvenstvo, ki bo B tezultatj —	'
do VL*8’.	2- Duh (S°). 3- Perš (So’ in
o.na (Litri. d° 57 kr t D,Juka (MS), 2. Kulčar (Le), 3. Lebar in nadlog0 62 kg’ 1' K^vx’ 2’ Jarni (Le)> 3’ Haid'nj;lk (Le) in 8kg: >• leaen Rr?Jac,č (M, 2. Meničanin (MS), 3. Šarkezi ---- ’ 2’ Horvat, 3. Muršič in Vučko (So).
WlmKA —
Maliju je blkl Šiftarja v Celju
S°botc Vtt^1 ^.^hntova^m ° ,ekrnovanje v dvorani, ki ga je pripravilo AD °Svojil nn,° S’ftar jn „ I )e nastopil tudi član AK Pomurje iz Murske 0 mesto. P0 odrezal. V teku na 60 m je z rezultatom 7,24 '$rnn->a - ______________________________________________
1983
Prvak tretja ekipa Ljutomera
V občinski strelski ligi Ljutomer je bilo odigrano zadnje kolo, s tem pa je bilo končano tudi prvenstvo. Naslov občinskega prvaka je osvojila tretja ekipa Ljutomera (S. Kapun, R. Kapun, L Kapun in B. Filipič). Med posamezniki so bili najuspešnejši strelci: člani — D. Špindler 1435 krogov; članice — L. Belec 1402 kroga in pionirji — L Kapun 1351 krogov.
SD Ljutomer C	(5.542) 53
SD Ljutomer B	(5.424) 46
SD Ljutomer A	(5.424) 45
SD Vesna	(4.148) 26
SD Rudar	(4.234) 22
SD Ljutomer D	(3.169) 15
SD Rudar A	(2.528) 10
R. Kapun
Družinska puščica Maučecu
Na družinskem tekmovanju v streljanju z zračno puško ,,za zlato puščico” SD Štefan Kovač Turnišče je sodelovalo 18 strelcev in strelk. Zmagal je Jože Maučec in osvojil ,,zlato puščico”. Normo za občinsko tekmovanje je izpolnilo kar devet strelcev.
Rezultati: L Jože Maučec 333,2. Koren 329, 3. Koroška 325, 4. Marta Maučec 325 in 5. Kuronja 324 krogov.	A. S.
Vodita Cigan in B. Kovač
Na klubskem prvenstvu Radenske v šahu v Murski Soboti sodeluje 12 šahistov. Udeležba ha prvenstvu je dokaj dobra, saj na njem nastopa kar 5 mojstrskih kandidatov. V II. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: B. Kovač—Kuhar 1:0, Cigan—S. Kovač 1:0, D. Hari—B. Hari, remi, Benko—Havaši E0, L Kos—A. Kos remi. V vodstvu sta B. Kovač in Cigan z dvema točkama, vrsta igralcev pa sledi za njimi z osvojeno eno točko. Šahisti igrajo srečanja ob sredah po 17. uri in ob nedaljah ob 9. uri.
tg
Prvenstvo ŠŠD
Na občinskem prvenstvu ŠSD v namiznem tenisu, ki je bilo v Gornji Radgoni, je nastopilo 30 pionirjev in 15 pionirk iz radgonske občine. Rezultati — ekipno — pionirji: 1. OŠ Radgona 1, 2. OŠ Radgona II, 3. OŠ Radenci; Posamično: 1. Vršič, 2. Drozdek, 3. Zajmi. Pionirke —ekipno: 1. OŠ Radgona I, 2. OŠ Radgona II, 3. OŠ Videm; posamično: 1. Mikolčič, 2. Drozdek, 3. Banfi. Dvojice — pionirji: 1. M. Kovačič—Zajmi, pionirke: Drozdek—Mikolčič.
—SMUČANJE-----------------
Občinsko prvenstvo ŠŠD
ŠŠD Pionir Kuzma je pripravilo občinsko prvenstvo SŠD skupaj z odborom za šolski šport v veleslalomu. Nastopilo je čez 70 tekmovalcev. Rezultati — Ml. pionirji: 1. Gider (Rog), 2. Šmidlehner (MS), 3. Kučan (Pet); St. pionirji: 1. Kovač (MS), 2. Mihalič (Bel), 3. Mekicar (MS).	J. R.
Pomurje-Dravograd 75:67
V prvenstvenem srečanju II. slovenske košarkarske lige—vzhod za moške so Pomurci po boljši igri v drugem delu zabeležili pomembno zmago. Najboljši strelci pri Pomurju: Rajbar 20, Juteršnik 13, Sakovič, Štihec in Sedonja po 12, pri Dravogradu je bil najbolj učinkovit Dolar, ki je dosegel 24 košev.
tg
Uspeh naftarjev
V Nagy Kanizsi na Madžarskem je bil prvi mednarodni turnir v malem nogometu »Pokal prijateljstva«, na katerem sta sodelovali tudi moštvi Nafte iz Lendave in Mure iz Murske Sobote. Najuspešnejši so bili Naftarji, ki so osvojili prvo mesto in prehodni pokal Rezultati: Nafta:KFV N. Ka-nizsa 9:1, Mura:DKG N. Kanizsa 2:1, Nafta:Mura 3:0, DKV:KFV 4:0, KFV:Mura 6:4 in Nafta:DKG 2:1,: : 1. Nafta 6, 2. DKG, 3. Mura in 4. KFV, vsi po 2 točki. F. Bobovec
Razpis
KS Bakovci razpisuje odprto prvenstvo v šahu za vse kategorije. Tekmovanje bo na 10 deskah, prijavijo pa se lahko vse ekipe, ki želijo tekmovati, na naslov: Franc Plej, trgovina Bakovci.
NAMIZNI TENIS — REP. EK. MLAD. PRVENSTVO
Sobočanom že osmi naslov
Na 36. republiškem mladinskem prvenstvu za ekipe, ki je bilo v Kranju, je nastopilo vseh 12 ekip, ki so si izboril^pravico do nastopa po predhodnih regijskih kvalifikacijah. Sobočani so kot edini nastopili z dvema ekipama, kar kaže na njihov velik kvalitetni mladinski potencial. Prva ekipa, za katero so igrali Dušan Kovač, Miran Močan, Jernej Zalaznik in Mirko Unger, je že pred tekmovanjem sodila v najožji krog favoritov in je to vlogo popolnoma opravičila ter zanesljivo osvojila republiški naslov; ki je že osmi v zgodovini kluba, zadnjič v sezoni 1978/79. Veliko in prijetno presenečenje pa je pripravila druga ekipa, za katero so poleg Vlada Verena igrali še trije pionirji Borut Benko, Robi Benkovič in Ivan Kuzma, ki je na koncu pristala na odličnem 4. mestu.
Prva ekipa je v svoji predtekmovalni skupini premagala Vesno iz Zaloga s 5:1, Izolo s 5:0, Kočevje s 5:2, Fužinar s 5:0 in v finalni skupini Triglav s 5:1, Soboto II s 5:3 ter v odločilnem srečanju za naslov prvaka Olimpijo s 5:1. Sobočani so se tudi kot edini predstavnik Slovenije uvrstili na državno prvenstvo, ki bo v Jajcu. Najboljši v ekipi je bil Kovač, ki je tokrat zares igral izvrstno in je bil s scorom 14:0 najuspešnejši igralec prvenstva, edini brez poraza. Nič slabši ni bil Močan s scorom 9:1, Zalaznik, ki nekaj časa zaradi bolezni ni mogel trenirati, je imel scor 10:4, Mirko Unger pa 2:3. Druga ekipa je bila največje presenečenje prvenstva, saj je v svoji predtekmovalni skupini osvojila 2. mesto in se uvrstila v finalno skupino četverice najboljših ekip. V predtekmovanju je po velikih borbah premagala Gorico s 5:4, Maribor s 5:3, Ljubljano s 5:4 in Savo iz Kranja s 5:4. V finalni skupini je izgubila z Olimpijo z 0:5 ter po veliki borbi za tretje mesto z ekipo Triglava s 3:5. Najboljša v ekipi sta bila Benko in Veren, najmlajša Kuzma in Benkovič pa sta se odlikovala v vseh srečanjih, ko sta prinašala odločilno točko za končno zmago. Igralci so imeli naslednje scorte: Benko 11:7, Veren 9:7, Benkovič 3:8 in Kuzma 3:8.
Dekleta so imela prvenstvo v Izoli, kjer mlada ekipa Sobočank — vse tri igralke so še pionirke — ni imela toliko uspeha kot moški, kar so tudi pričakovali. V konkurenci 10 ekip so dekleta osvojila 8. mesto in v ekipi je bila daleč najboljša Tanja Sinic z odličnim scorom 7:4, drugi dve igralki Nataša Vogrinc in Darja Trček pa sta bili preslabi za kakšno zmago. Rezultati: SOBOTA—Vrtojba 1:5, Olimpija 3:5, Ilirija 1:5, Semedela 1:5, Vesna 1:5.
M. U.
LETNE KONFERENCE
Uspehi na strokovnem in tekmovalnem področju
Na letni konferenci aero kluba Murska Sobota, v okviru katerega delujejo štiri sekcije: jadralna, motorna, padalska in modelarska, so nadvse ugodno ocenili delo v preteklem letu tako na strokovnem kot tekmovalnem področju. Posebej pa so izpostavili uspehe v jadralni sekciji, saj je njihov član Vlado Pfeifer osvojil naslov državnega prvaka v jadralnem letenju, kar je izredno velik uspeh. Tako v poročilu predsednika kluba Pavla Pongraca kakor tudi v razpravi so ugodno ocenili dosedanje sodelovanje z JLA, zlasti pa z vojaško gimnazijo maršal Tito iz Mostarja, ki vsako leto na letališču v Rakičanu šola svoje gojence. Velika pridobitev ža nadaljnji razvoj aero kluba pa je nova vzletno-pristajalna steza, ki so jo zgradili v lanskem letu. Uspehe pa so dosegli tudi na področju usposabljanja novih kadrov. Vsi ti uspehi pa ne bi bili takšni, če si člani kluba ne bi s proizvodno dejavnostjo ustvarjali potrebnih sredstev za nemoteno delo. Letalska dejavnost je namreč izredno draga, medtem ko so sredstva, ki jih prejemajo, minimalna. Na letni konferenci so sprejeli program dela za letošnje leto, v katerem predvidevajo še večjo aktivnost, zlasti pri šolanju mladih kadrov in na tekmovalnem področju. Izvolili so tudi nove samoupravne organe. Za novega predsednika kluba pa so predlagali Stanka Lebarja.
F. Maučec
Uspešno delo URŠI
Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota, ki vključuje 118 članov, od tega 40 žensk, sodi med najaktivnejše v Sloveniji. V preteklem letu so izvedli 77 srečanj ih tekmovanj, na katerih je sodelovalo 548 invalidov. Na področju športne rekreacije so razvili dejavnosti v devetih športnih panogah, v katerih tudi sodelujejo na tekmovanjih. Prav tako pa so uveljavili tudi nekatere spominske pohode. V lanskem letu so v svoje vrste pritegnili 28 novih članov, zlasti mladih. Ustanovili so aktiv v invalidskih delavnicah Solidarnost v Murski Soboti, medtem ko tak aktiv že uspešno dela v tovarni Mura-Tesno sodelujejo z društvom upokojencev Murska Sobota, s pobrateno občino Paračin in sorodnim društvom iz Szombathelya na Madžarskem. Sodeč po točkah, ki so jih osvojili tekmovalci, člani Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota, so na drugem mestu v Sloveniji. Na letni skupščini so sprejeli program dela za letos, ki je zelo pester. Zlasti pa so se zavzeli za boljše sodelovanje z društvom invalidov Murska Sobota kakor tudi z ostalimi pomurskimi društvi. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo ureditev kegljišča v Murski Soboti ter za pritegnitev novih članov.
F. M.
Zadovoljni z ustanovitvijo PNL
Na letnem občnem zboru nogometnega kluba Turnišče, kateremu je poleg članov in privržencev prisostvoval tudi predsednik TKS Lendava, so ugotovili, da so bili nogometaši predsednik TKS Lendava, so ugotovili, da so bili nogometaši Turnišča v lanskem letu zelo uspešni. V prejšnji tekmovalni sezoni so v občinski ligi Lendava osvojili prvo mesto, v novo ustanovljeni pomurski ligi pa so po prvem delu na drugem mestu, česar se niso nadejali. Poleg članske ekipe uspešno nastopa v pomurski ligi tudi mladinsko moštvo, ki je pri vrhu, nekoliko manj pa sta bili uspešni tretja in druga selekcija. Na občnem zboru so z zadovoljstvom ugotovili, da je ustanovitev pomurske lige, za katero so se toliko časa zavzemali, veliko prispevala, k popularizaciji nogometa v krajevni skupnosti in tudi k dvigu kvalitete. Zavzeli so se za boljše sodelovanje z nogometnima kluboma iz krajevnih skupnosti Renkovci in Nedelica, hkrati pa tudi za ustanovitev športnega društva, v okviru katerega bi delovale tudi druge sekcije. Sprejeli so program dela, posebno skrb pa bodo namenili usposabljanju strokovnih kadrov.	A g
----KOŠA RKA-------------------------------------—-----
Pomurje: Metka 88:53
V prvenstveni tekmi slovenske lige so košarkarice Pomurja v Murski Soboti brez večjih težav premagale ekipo Metke iz Celja. Koše za Pomurje so dosegle: Žitek 24, Koren 17, Kardoš 14, Skraban 12, Benko 8, Šiško 8 in Merklin 5. Sodila sta Tkavc in Verlič iz Maribora.
STRAN 13
naši kraji in ljudje
SPODNJE KONJIŠČE
KJE SI, ŽIVLJENJE?
Apaško dolino, bogato z rodovitnim poljem, tvorijo številni zaselki. Ob cesti, ki veže ta konec radgonske občine pri Tratah z lenarško in mariborsko, so zrasle vasi, še najbolj podobne panonskim. Ob cesti ozke in dolge hiše (seveda so že precej na gosto zrasle nove sodobnej-। ših oblik), za njimi gospodarska poslopja, še bolj nazaj pa se raztezajo polja. Seveda pa so v tem svetu ob Muri, ki ga reka loči od sosednje Avstrije, tudi zaselki tik ob tej največji pomurski reki. Eno takšnih je tudi Spodnje Konjišče.
Do leta 1952 je bilo to le Konjišče, nato pa se je razvejalo v dva samostojna kraja: Spodnje in Zgornje Konjišče. Oba segata yse od Trat pa do Črncev. Žal pa predvsem v Spodnjem Ko-njišču že leta življenje vse bolj izumira.
Danes šteje ta zaselek le še 11 hiš, v katerih živijo pretežno starejši krajani. Ti še vztrajajo v tem predelu ob Muri, koder marsikdo ni videl svojeprihodnosti in se jih je že precej odselilo v sosednje Stogovce ali Drob-tince. Pa še te — razen treh, štirih trdnih kmečkih go-spodaijev — kažejo precej žalostno podobo. Mladi so odšli, tako v eni izmed enajstih hiš vztraja le še osamljen starček, poslopja pa najeda zob časa ...
Kje so vzroki, da v Spodnjem Konjišču živi danes že manj kot 50 vaščanov? Na to vprašanje smo poiskali odgovor med samimi vaščani.
»Naša vas«, pravijo vsi kot eden, »je prava Slovenija v malem. Skoraj vsi sm& se naselili v ta kraj takoj po
Iz leta v leto več zapuščenih hiš.
Vas zlagoma umira — razvija pa se posest radgonskega kmetijskega kombinata.
drugi svetovni vojni. Prišli smo iz vseh koncev: Bele Krajine, Notranjske, Dolenjske. celjskega območja... Takrat je bilo v vasi precej — 27 hiš. Vendar kot kaže, vsi tukaj niso pognali korenin.«
Skoraj gotovo pa se ži
vljenje v Spodnjem Konjišču ne bo obogatilo niti v prihodnje. Že sedaj je pretežna večina polj v tem delu Apaške doline pretežno v lasti radgonskega kmetijskega kombinata. Ta želi še bolj strniti obdelovalne površine, ki bodo tako bolj primerne za sodobno kmetijsko proizvodnjo, in le vprašanje časa je, pa tudi teh hiš v Spodnjem Konjišču ne bo več.
Mrtvilo pa se odraža tudi v komunalni urejenosti naselja. Iz smeri Stogovec je sicer okrog tri kilometre asfaltne prevleke, vendar so makadamske ceste, ki povezujejo posamezne hiše, v precej klavrnem stanju. Pa tudi sami krajani načrtov za razvoj in boljšo urejenost kraja ne premorejo. Kot da bi se predali usodi... Vse to je posledica njihove premajhne povezanosti, ničeve vaške samouprave.
Skromni so vaščani Spodnjega Konjišča. da ne rečemo preskromni. Zadovoljili bi se že z boljšim gra-moziranjem krajevnih cest. Niti vaškega vodovoda ne premorejo. O njem so sicer razmišljali že pred leti.' vendar nikakor niso uspeli najti skupnega jezika. Menda so potihem upali, da se bodo lahko priključili na vodovodno omrežje, ki sega od ApačdoŽepovec. Vendar so se ušteli, saj cevi ne dopuščajo zadostnega pretoka.
V. Peveo
za vse
Če primerjamo število zaposlenih v lendavski občini s številom iskalcev zaposlitve, ugotavljamo, da je v tej druzD ’ nopolitični skupnosti zelo visok odstotek nezaposlenih, in nekaj let. Leta 1980 je bilo vseh zaposlenih 6440, leta 1981 sej število le neznatno povečalo: 6.568, ob koncu lanskega leta p je bilo vseh zaposlenih 6.790. Torej se je skupno število zap slenih v treh letih povečalo za 167. To pa je premalo! nezaposlenih v lendavski občini nikakor ne uspejo zmanjša , leta 1980 je znašal 7,3, ob koncu lanskega leta pa 7,5.
Doma ni dela, za vse! Resnično je tako! Žal pa se tega nezaposleni premalo zavedajo in — namesto, da bi za delo poprijeli na kakem zu-najpomurskem območju — rajši čakajo. Zdaj, v mesecu februarju, je bilo na lendavski podružnici skupnosti za zaposlovanje prijavljenih kar 560 iskalcev zaposlitve. Skoraj vsak dan se prijavljajo novi. Kaj bo šele ob koncu šolskega leta! Stanje torej, ki zelo zaskrbljuje, vendar ne vse. Zdi se, da so še najmanj zaskrbljeni za svojo usodo tisti, ki bi morali biti najbolj, torej iskalci zaposlitve. Vsi ne bodo dobili dela doma, torej si bo marsikdo moral poiskati delo drugod. Pa si ga noče! Še več: skupnost je že nekajkrat ponudila delo temu ali onemu, seveda bi se moral preseliti iz občine, vendar odziva skorajda ni bilo. »Jaz moram dobiti delo doma!« trdi marsikateri iskalec dela in se premalo zaveda, da je tako upanje — iluzija.
Nedolgo tega je na primer Unior iz Zreč objavil v našem listu in na radiu da rabi več delavcev, ki bi se kmalu lahko priučili za dela v kovaški stroki. Poleg dobrih začetnih osebnih dohodkov je ponudnik dal na voljo tudi ustrezna stanovanja. Povsem logično bi pričakovali, da se bo iz
Pomurja, zlasti pa iz lendaV’ ske občine, kjer je najvecp nezaposlenost, javilo veliko delavcev. Pa se jih ni! »Kje so Zreče, delo hočem doma!"
Nekako bi človek še razu’ mel starejše iskalce zap^ slitve pa poročene, nikakor P" ne mlajših. Trenutno je Pr' lendavski skupnosti za za’ poslovanje prijavljenih 2» nezaposlenih starih do26l®» ki bi lahko poprijeli za delokj’ drugje. In ker tega nočejo, s® povsem upravičeno postaji" vprašanje, ali so resnično *’ »nezaposleni« dejansko ne' zaposleni. Vprašanje lak'” zastavimo tudi takole: Je poslitev vsem, ki so prijavi)e ni, resnično potrebna? Alin'’ majo morda nekateri izid® njih (ali pa kar večina) oo h od kov iz drugih virov? Vsa*; kdor je zaposlitve v zdruZ nem delu dejansko potreb® ' bo poprijel za delo (kakršno koli) ne le v domači občin« ampak tudi zunaj nje. Mnog1 (menda deset tisoč Poj" cem) ni bilo težko oditi na oe v tujino — tisoč in več K'1" metrov daleč — zdaj Pa J, naenkrat sto kilometrov predaleč.
Doma ni dela za vse. KdQr)® voljan delati, kdor resni®" nima dohodkov, bo prijel * de|“-"gl"- ssob0ČA«
LENDAVA
Več otrok v organizirano varstvo
Skupnost otroškega varstva se bo v letošnjem letu predvsem zavzemala za vključitev čimvečjega števila otrok v redno vzgojnovarstveno dejavnost. za druge oblike pač ni sredstev. Število otrok v dnevnem varstvu in pripravi na šolo bo predvidoma 980 v 46 oddelkih.
Novih naložb v varstvo letos ne bo. Da bi otroško varstvo kljub pomanjkanju sredstev vendarle napredovalo bo potrebno nedvomno krepiti neposredno odgovornost organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, zlasti pri zagotavljanju materialnih sredstev za družbeno organizirano vzgojo vseh predšolskih otrok. Krepiti bo veljalo tudi neposredni vpliv upo
LENDAVA
Pomembne raziskovalne naloge
Pričakovanja, da se bo družba odločila za večja vlaganja na področju razvojno-raziskovalnega dela, se lani niso uresničila zaradi zmanjševanja vseh oblik porabe. Letos bo položaj morda še težji, toda občinska raziskovalna skupnost vendarle načrtuje nekaj pomembnih raziskovalnih nalog.
V letošnjem letu naj bi vpeljali poskusno proizvodnjo fasadne opeke, raziskovali naj bi glino in začeli s poskusno proizvodnjo keramike. To naj bi opravili v Gradbeniku oziroma v Opekarni Dolga vas. Pospešeno bo potrebno raziskovati tudi nahajališča gramoza in peska. INA-Nafta naj bi prevzela raziskovalno nalogo o možnostih koriščenja tople vode za ogrevanje in kmetijstvo, skupaj s Gorenje-Varstrojem pa naj bi proučila možnost povečanja in uporabnosti materialov kot sta lindapor in purlen v kombinaciji z gradbenimi elementi. Občinska raziskovalna skupnost meni, da bo naloge mogoče uresničiti le tedaj, če bodo vsi opravili svoje delo in če bodo samoupravni organi bolj kot doslej podpirali napore raziskovalcev.
Jani D.
rabnikov pri planiranju in oblikovanju programov, ter njihovemu financiranju. Le v redko kateri krajevni skupnosti so vprašanje varstva otrok vnesli v svoje razvojne programe, še manj pa se to odraža v organizacijah združenega dela.
V krajevni skupnosti Turnišče in Kobilje so sprejeli samoprispevek za ureditev prostorov za vstvo a kaj ko svojega deleža ne more zagotoviti skupnost otroškega varstva. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se mora zmanjševati program, s tem pa se seveda ne bo mogoče vedno sprijazniti, zakaj tudi otroci iz lendavske občine si želijo boljših igralnic, skratka boljših pogojev. Jani D.
KRAJANI LIPE
Za vas Lipa, kjer živi okrog 820 prebivalcev in leži na stičišču lendavske in soboške občine, spada pa v soboško občino, je značilno, da v zadnjih letih naglo spreminja svojo podobo. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki obišče ta kraj, o tem pa pričajo tudi lepo urejene ceste in ograje ter številne nove stanovanjske hiše. Medtem ko se prebivalci Lipe pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, so v prejšnjih letih veliko svojih sredstev vlagali v nabavo kmetijske mehanizacije in objektov, pa v zadnjem času posvečajo vse več skrbi gradnji stanovanjskih hiš in standardu. Kljub temu pa je v kraju še ostalo nekaj starih stanovanjskih ,,cimpranih” hiš, ki čakajo na svojo usodo.
Kot rečeno se večina prebivalcev Lipe ukvarja s kmetijstvom, čeprav jih je precej že zaposlenih. Zemlja je dobro obdelana in srednje rodovitna, v sušnih letinah pa jo je zaradi peščenosti težje obdelovati. V kraju Lipa je okrog deset usmerjenih kmetij, ki se predvsem ukvarjajo z živinorejo in proizvodnjo krompirja. V zadnjem času se vrača vse več delavcev, ki so bili na začasnem delu v tujini, med katerimi se večina odloča za delo na kmetiji, kar je vsekakor zelo spodbudno. v sedanjih prizadevanjih za pridelavo hrane. Na območju krajevne skupnosti Lipa je bila izvedena tudi komasacija zemljišč, ki je zaradi nerazumevanja posameznikov tudi povzročila gotove težave.
Za Lipo je značilno, da je navezana na dve občini, kar je vse
Zadružni dom in zgradba osnovne šole v Lipi, ki čakata na adaptacijo.
kakor redek primer. Krajani Lipe spadajo namreč v soboško občino, krajevni urad imajo v Beltincih, z zgraditvijo nove šole v Beltincih otroci prav tako obiskujejo to šolo, medtem ko so dolga leta obiskovali osnovno šolo v Odrancih. Še vedno pa spadajo k pošti Turnišče v lendavski občini.
KAJ V LIPI NAČRTUJEJO?
V krajevni skupnosti Lipa si že dalj časa prizadevajo, da bi adaptirali bivšo zgradbo osnovne šole, ki je v izredno slabem stanju, trenutno pa sta v njej skladišče trgovskega podjetja Potrošnik in KZ Panonka ter gasilski avtomobil. Dogovarjali so se s Potrošnikom, da bi uredili trgovino, saj so sedanji prostori zdaleč premajhni in ne ustrezajo potrebam, istočasno pa bi tudi ure-
DVE OBČINI
dili bufet, saj je kraj brez gostilne, vendar doslej še niso dobili odgovora. Tako'se bodo morali dogovarjati z drugo trgovsko organizacijo, ki bi bila pripravljena urediti trgovino. Po besedah predsednika KS ing. Jožeta Bojneca in predsednika KO SZDL Štefana Zadravca pa bi bilo nujno potrebno urediti fasado na zadružnem domu, ki je bil
S
V ospredju slačilnice nogometnega kluba Lipa, ki so si jih zgr® prostovoljnim delom. V ozadju zapuščena zgradba osnovne š°l •
zgrajcn leta 1946 in v katerem so dokončno uredili notranje prostore v lanskem letu. Žal pa za to nimajo potrebnih sredstev.
Poseben problem v Lipi predstavlja telefonija, saj je redek kraj v soboški občini na Ravenskem, ki je brez telefona. V ta namen so se že pogovarjali s PTT podjetjem Murska Sobota, ki bo v kratkem pripravil predračun, od naročnikov pa že tudi zbirajo sredstva. Jasno pa je, da bodo krajani Lipe lahko prišli do telefona šele z namestitvijo nove telefonske centrale v Beltincih. Letos nameravajo v Lipi tudi zgraditi dva transformatorja, saj
imajo težave z izredno slabim f električnim tokom. Problem J® tudi oster ovinek na cesti Belli"' I :i—Lipa zaradi nepreglednosti.
kjer sc je zgodilo nekaj prome*' P nih nesreč.	.
DRUŠTVA SO AKTIVNA
V Lipi aktivno delujejo nekatC' ra društva, kot mladinsko kul' lurnommetniško društvo, gasl''
sko društvo, nogometni klub šahovsko društvo. Gasilci se Pr' pravljajo na praznovanje 50'c. nice delovanja, mladinsko turno-umetniško društvo priPr vi vsako leto po eno cclovečer dramsko delo — (trenutno " stopajo z dramo Komedija J aezni), nogometaši, ki nastop v pomurski ligi, pa so si zgra r nove društvene prostore. povezovalec in koordinator > bosega dela pa je krajevna Oti nižacija SZDL.
F. M»uSeC
STRAN 14
kronika
z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
krvodajalci
Izteklo 2450 litrov vina
Pomurske ceste terjale prvo letošnjo žrtev
14. FEBRUAR: Ob 12.10  uri se je Anton Čemela, star I 30 let, doma v Strehovcih,  peljal z osebnim avtom po regionalni cesti Tešanovci-I —Martjanci. V Moravcih je 1 z dvorišča stanovanjske hiše .  številka 9 nenadoma pripe-Iljal na cesto tovorni avto, ki
ga je vozil 41 -letni K olom an Lazar iz Sela 18. Prišlo je do trčenja. Gmotna škoda zna-»ša 60 tisoč dinarjev, hudo pa seje poškodovala sopotnica v osebnem avtu Maja Čer-nela iz Strehovec.
114. FEBRUAR: Mladinci iz Beltinecso priredili plesno zabavo, na kateri so plesali na glasbo z gramofona. Na-
I slednjega dne pa so ugotovili, da je nekdo ukradel električni kabel, 50 velikih in 10 malih plošč, žarnice in še Ineke drobnarije. Storilec je, kot kaže, prišel v prostor skozi priprto okno. Skoda znaša 8.000 dinariev.
 K.FEBRUAR: Ob 1L uri se je zgodila prometna ne-
sreča na lokalni cesti na Janževem vrhu. Anton Fe-konjaizHercegovščakaje po klancu navzgorpeljal traktor s priklopnikom, na katerem je bila cisterna z 2450 litri sortnega vina. Pri hiši številka 8 je dal v nižjo presta-
vo, nato pa poskušal z vožnjo nadaljevati. Zaradi poledenelega cestišča je vozilo začelo drseti, prikolico je zaneslo na levo, z nje je padla posoda z vinom, kije izteklo. Gmotna škoda
znaša
134.000 dinarjev.
17.	FEBRUAR: Ob 14.45 uri je prišlo do delovne nezgode na'gradbišču gojitvenega lovišča Kompas v Pe-trovcih. Ponesrečil se je 29-letni Jože Razdevšek iz Zagorja. Pri montiranju krovne konstrukcije mu je spodrsnilo in je padel z višine 2,5 metra na tla. Dobil je hude poškodbe po glavi.
18.	FEBRUAR: Pomurske ceste so terjale prvo žrtev. Za
posledicami prometne nesreče je v murskosoboški bolnici umrl 42-letni Karel Kuzmič iz Zenkpvec. Nesreča seje zgodila 18. februarja ob 21.20 uri. Poročajo, da se je 25-letni Viljem Vogrin iz Kobilja tega dne peljal z osebnim avtom iz Bo-donec proti Lemeriu. V Zenkovcih naj bi zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenostijsapeljal v skupino pešcev, ki so šli po desni strani ceste. Zadel je Kuzmiča, ki je padel na pokrov motorja, na katerem ga je peljal 25 metrov, nato paje padel na cesto.
18. FEBRUAR: Ob 16.30 uri je izbruhnil požar v kontejnerju, kije bil postavljen v • gozdu ob lokalni cesti zunaj Spodnjih Ivanjec. Objekt je bil last Geološkega zavoda Ljubljana: Ugotovili so, daje do požara prišlo, ker je Marjan Arnuš iz Goričan pri Murskem Središču močno zakuril v peči, nato pa odšel
pomagat raziskovalcem plina oziroma mineralne vode. Brž, ko je opazil, da se iz kontejnerja močno kadi, je stekel k objektu in začel gasiti, prišli so tudi radgonski gasilci, vendar je kljub poskusom reševanja nastala velika materialna škoda. Ocenili so jo na 400 tisoč dinarjev. Uničena namreč ni le zgradba, ampak tudi nekateri merilni instrumenti:
19. FEBRUAR: V oljarni Frapca Sedonje v Rakičanu se je zgodila huda delovna nesreča. Poškodovala se je 41-letna Helena Bencik iz Martjanec. Lopatica, ki meša bučno seme, ji je zagrabila lase in ji povzročila hude poškodbe nalasišču. Še sreča, da so dokaj hitro uspeli izključiti električni mešalni stroj. Če bi ženska imela na glavi ruto, do nezgode prav gotovo ne bi prišlo.
S. S.
GLOSA-----—
STRAH PRED
časih je bilo *n|kar je bn S® kot 2daj: di-m02- pa ne l J/*a sP°štovan amn»^ ker je čistil vV^^šal^k ‘f*1' 2ato>ker nlSe|ili njen™0' L*udie so se g^do gl°y®Sa prihoda' pocukal za šVaPokusiti%°bve2ho je mo-
čn?' Pa he H u dimnikarjev
Pod« češ,	te 1 i'co
strešju ne I h,s' ln?ate na e nekaj parov
^kreativni
SLoy inG^LFTURIST
PrireL A LNqta^”^ 4 car pO-tekmovV Sob°to |2 LJlJTOMER <	1983,
Progi \ bodo v<^r^ke’ otroci> ^Upir^ *enske- Prvi"/ •°trOci na Sa drus?rejn*jo	V vsaki
klST Pa Je’ naibolj-Praktix P°deliii PKk j gOLFTU-P nagrad °n° tudi več Pndit«. Saka
šunk, ampak tudi več deset vrečk pralnega praška, nekaj »metrov« sladkorja ... je žensko spravil v slabo voljo.
»Kako si vendar upate kaj takega reči? Očitali mi boste? Pa vi veste, kolikokrat sem šla v trgovino v vasi in koli kokrat v Soboti, da sem to zbrala? Ali naj perem spet z žajfo in na roko?«
Dimnikarčku je bilo hudo. Ni hotel nič slabega. Le to je povedal, kar bi moral vsakdo drug, saj nakupovalna mrzlica ne vodi drugam kot k — pomanjkanju in (morda) bonom. Slovenci pa smo proti bonom. Večja proizvodnja, boljše delo ... naj napolnijo police ... Podpisani pa dodajam: v skrajnem primeru pokličimo na pomoč dimnikarje: oni že vedo, kdo ima preveč praška, sladkorja, kave ... Bojim pa se, da ne bi hoteli kaj prida pomagati. Če bi, potem bi tvegali gostoljubje gospodinj — šunko, kozarec vina, žga-
nja
Š.S.
potoke
KONJENIŠKI KLUB Murska Sobota prireja
PLES
v hotelu DIANA v Murski Soboti v soboto, dne 26. 2. 1983, z začetkom ob 20. uri.
Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel MAGNETI.
Pripravili smo vam: srečelov, licitacijo lepega dobitka, žrebanje vstopnic.
Vljudno vas vabimo na ples in se vam vnaprej zahvaljujemo za udeležbo.
Letos prvič Izviri
Izšla je letošnja prva številka glasila občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti Izviri mladih. V njem so med drugim zapisali: »Mladi želimo tudi danes, v času hude gospodarske krize na eni
Štefan ŠAVEL, strojni ključavničar, Moravci 9 in Slavka IVKOV, krojačica, Murska Sobota, Cankarjeva 7; Ernest NEMEC, predmetni učitelj, Adrijanci 11 in Nada VRATARIC, administrativna tehnica, Puconci 73; Anton ŠOPINGER, trgovski pomočnik, Selnica ob Dravi, Vodovodna 36 in Silva ŠK ALIČ, medicinska sestra, Maribor, Teslova 5; Marjan PEČEK, predmetni učitelj. Murska Sobota, Štefana Kovača 21 in Marija KEREC, študentka prava, Motovilci štev. 3; Stanislav WOLF, pravnik, Krašči 1 in Marjana ČONTALA, predmetna učiteljica, Pertoča 24; Tibor PINTARIČ, slaščičar, Martjanci 27 in Cvetka ŠKERLAK, trgovska pomočnica, Veščica 12; Štefan PONDELEK, avtomehanik, Gornji Petrovci 23 in Zdenka TRSTENJAK, predmetna učiteljica, Križevci pri Ljutomeru 3/a.'
— kot sporoča vsemo-
,1983

--- TROPOVCI
V programu so na prvem mestu predavanja
V hladnih zimskih dneh so mladi v Tropovcih delavni, saj jih delovni program, ki so ga sprejeli, obvezuje. Zdaj je najprimernejši čas za organiziranje raznih predavanj, pozneje pa bodo pripravili nekaj delovnih akcij, turnirjev in kultur-no-zabavnih večerov. Tesneje bodo morali sodelovati z občinsko, konferenco, pa tudi stike z .ajbliž-jo karavlo imajo predvidene.
Jožica Števanec
in hitrega gospodarskega razvoja na drugi strani, neposredno in konkretno prispevati svoj delež k izgradnji objektov, ki so osnova za gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj okolja, v katerem delamo in živimo.« V glasilu, kije izšlo v 260 izvodih in na 17 straneh, namenjajo večji del ravno mladinskemu prostovoljnemu delu, s čigar rezultati se lahko pohvalijo. Zapisano je, da bo evidentiranje brigadirjev za pionirsko delovno brigado, ki je regijskega značaja in bo sodelovala na republiški mladinski delovni akciji v Beli krajini v tretji izmeni, trajalo do konca marca, do 10. aprila pa za vse ostale mladinske delovne brigade.
V Izvirih mladih pa najdemo tudi obilico razpisov za razna tekmovanja in natečaje, za katere je med mladimi iz murskosoboške občine zares veliko zanimanje. Ob koncu glasila pa ne manjka tudi zanimivih vesti iz osnovnih or-ganizaiij zveze socialistične mladine.
M. Jerše
OKNA
. 1953-1983
let
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC
61 370 LOGATEC tel. I 061) 741-333. telex 31656
MAČKOVCI — Ludvik Farkaš (3), Ludvik Kuronja (4), Dragica Petrovič (6), Albina Temlin (5), Helena Balažič (8), Štefan šantavec (4), Irena Peček (5), Ema Temlin (5),"Ludvik Rituper (3). Jože Rituper (3). Drago Šandor (2), Milan Verban (9), Anica Horvat (8), Helena Hajdinjak (6), Jolanka Kučan (4), Matilda Godina (3), Emilija Zrinski tt2E Vlado Kovačič (4), Darinka Hašaj (3), Marija Sulič (9), Viljem Kerčmar (8), Avgustina Špilak (4), Zlatica Bagari (10), Ludvik Zakoč (9), Marija Zakoč (1), Janez Konkolič (14), Štefan Zelko (4), Ibolka Rituper (10), Zlatko Drvarič (2), Emilija Riosič (5), Ludvik Skerlak (7), Irena Rituper (2), Olga Čerpnjak (13), Marija Špilak (6), Anton Ficko (4), Štefan Kerčmar (7), Jolanka Zakoč (4), Helena Bačič (6), Vida Hašaj (7), Dragica Petrovič (1), Drago Verner (5), Franc Vidmajer (10), Jože Celec (2), Angela Kerec 16). Nedeljko Kovačevič (1), Marjan Bedok (1).
OD DRUGOD — Aleksander Bočkorec (II), Ivanka Fujs (12), Cvetka Horvat (6), Jože Štefko (4), Anton Vučko (4), vsi KIK Pomurka M. Sobota; Janež Madjar (3), Branko Kolmanič (2), Evgen Horvat (7), Alojz Smodiš (3), Alojz Špilak (2), vsi Panonija M. Sobota; Marija Klar (36), Bratonci.	HVALA ZA SODELOVANJE!
Drago GOMBOC, zidar, Fokovci 80 in Danica ČAHUK, konfek-cionarka, Predanovci 24; Milan BENKO, kovinski delavec, Puconci 52/c in Edita BARBARIC, kmetovalka, Brezovci 19; Dušan ŠTEFKO, sodar, Bogojina 9 in Marjeta MEGLIC, šivilja, Krog 157; Franc GRANFOL, materialni bilancist, Murski Črnci 10 in Jožica ŠOŠTAREC, evidentičar-ka, Murska Sobota, Partizanska 45; Marjan SMODIŠ, ekonomist, Bakovci, Kroška 2 in Marija IDlC, administratorka, Bakovci. Mali Bakovci 50; Jože PODLESEK, djpl. inženir konfekcije, Sebeborci št. 4 in Nada BORC, "študentka filozofske fakultete,. Ropoča 7; Branko HORVAT, avtomehanik, Nemčavci 2/a in Šarolta ŠOŠTAREC, konfekcijska šivilja, Puconci 74; Vladimir HORVAT, strojni ključavničar, Lendava, Kolodvorska 11 in Zlatka HOZJAN, višja knjižničarka, Beltinci, Kocljevo naselje 14; Franc LUTAR, krojač, Bakovci, Partizanska 48 in Silva SCHMID LECHNER, pakirka, Rakičan, Tomšičeva 12; Borut BRCE, študent, Radovljica, Bevkova 3 in Jelica ŽALIG, študentka, Beltinci, Cankarjeva 24.
umrli
Ana Žakoc, 76 let, Mala Polana 105; Barbara Petek, 84 let, Turnišče, Mlinska ulica 26; Katarina Dragošič, 87 let, Gornji Lakoš 5; Rozalija Pintarič, 91 let, Lendavske gorice 45;
OBČINA LJUTOMER — Ana Petek, 75 let, Drakovci 7; Daniel Mavrič, 10 let. Stročja vas 41; Emil Rižnar, 36 let, Globoka 22; Janez Vršič, 67 let, Globoka n. h.; Jože Dreven, 68 let, Nunska graba 41; Ivan Vrabelj, 79 let, Stara cesta 81; Karl Sršen, 81 let. Stročja vas 8; Martin Plohl, 81 let, Moravci 89; Marija Pučko, 71 let, Mekotnjak 18; Ana Bombek, 72 let, Ljutomer, ulica Dr. Franca Kovačiča 5; Marija Pevec, 73 let, Hermanci 15; Julijana Mir, 74 let, Ilovci 14; Genovefa škrjanec, 75 let, Radomerščak 30; Alojzija Pučko, 78 let, Iljaševci 4; Ana Škerget, 79 let/Radoslavci 2; Angela Rajter, 80 let, Krištanci 4; Katarina Horvat, 89 let, Križevci 54.
Prispevki za kirurgijo
IO OOS TOZD Zdravstveni dom M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke dr. Dalič Blage iz M. Sobote) — din 1200,00; IO OOS TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota (namesto venca na grob pok. matere sodelavke med. sr. Kuplen Jelke iz M. Sobote) — din 1200,00;' IO OOS TOZD Zdravstveni dom M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke COr Hermine od Grada) — din 1200,00; OOS pri SDK Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Novak Angelce, Banovci 2 b) — din 1000,00; OO sindikata Osnovna šola Odranci (namesto venca na grob pok. matere~sodelavca Kustec Kazimirja) — din 1000,00; Delavci skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota (namesto venca na grob pokojnega moža naše sodelavke Tkaučič Ane) — din 920,00; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca pok. Ane iz M. Sobote, Trstenjakova ul.) — din 600,00; Osnovna organizacija sindikata Potrošnik M. Sobota, skupne službe (namesto venca na grob pokoj, očetu od Ternar Albine) — din 1000,00; Osnovna organizacija sindikata Potrošnik M. Sobota TO PR , (namesto venca na grob pokoj, očetu od Kovač Irme) — din 1000,00; Društvo invalidov M. Sobota (namesto venca pok. Marič.Štefana M. Črnci 27) — din 200,00; Franko Karolina, Markičavci 28 (namesto venca na grob pok. Kodila Franca, Markičevavci) — din 500,00; Varaa Tereziia. Gradišče 47 (namesto cvetja za pok. Kikec Marto) — din 500.00: TOKO TOZD Drobna galanterija Žižki (namesto venca materi delavke Tibaut Terezije) — din 1000,00; Kristina in Karel Kološa, M. Sobota, J. Kramarja 18 (namesto venca na grob pok. Kikec Marte, M. Sobota ) — din 1000,00; Sodelavci Antonije Sedonja, glavne sestre TOZD Splošne bolnišnice M. Sobota (namesto venca na grob pok, mame) — din 1500.00: Jože in Rozika Sraka, M. Sobota, Oktobrske revolucije 19 (namesto venca za očeta Jolike Lainščak) — din 1000,00; Ori Marjeta, M. Sobota, Borovnjakova 14 (namesto venca na grob pok. Marte Kikec) — din 1000,00; OOS Potrošnik TO IZ M. Sobota (namesto venca na grob pok. materi od Žižek Sidonije) — din 1000,00; Družina Jonaš Hodoš št. 6 (namesto venca pok. Štefana Prelaca iz Hodoša) — din 600,00; Kološa Franc, Babič Jolanka, Barbarič Kristina (namesto venca za pok. Krančič Karolino) — din 1000,00; ABC Pomurka DO MI OOS TOZD Klavnica Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Špilak Vilme, Hodoš) — din 500,00; ABC Pomurka DO MI OOS TOZD Klavnica M. Sobota (namesto venca na grob pok. Vučko Štefana, Gančani)— din 500,00; Družini Kukel — Sraka M, Sobota(namesto_^ncaza pok. Karolino Krančič) — din ~1000,00; Ori Nežika, Družina Ori Janeza, Družina Kuhar iz M. Sobote (namesto venca na grob pok. Marte Kikec iz M. Sobote) — din 1000,00; Pozvek Emilija, Dol. Slaveči — din 2000,00; Zrim Anton, Dolič 12 (namesto šopka na grob pok. Fartek Eme, Kuzma) — din 200,00; Lenarčič Franc, Dolič 15 (namesto venca na grob pok. Fartek Eme, Kuzma) — din 1000,00.
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297
Komisija za ocenitev in odprodajo osnovnih sredstev v TOZD BLISK Murska Sobota razpisuje licitacijo odpisanega osnovnega sredstva
KOMBIBUS
Omenjeno vozilo ni registrirano, prav tako ni v voznem stanju.
Izklicna cena znaša 30.000 dinarjev.
Licitacija bo v petek, dne 4. marca 1983 ob 12. uri na sedežu TOZD BLISK Bijedičeva 3. Ogled omenjenega vozila je eno uro pred licitacijo.
STRAN 15
Za več reda pri plakatiranju!
V zadnjem čašu so se v mestu Murska Sobota pojavili panoji za plakatiranje in postavljanje drugih obvestil, ki bodo na tem področju nedvomno vnesli znatno več reda kot doslej. Velikokrat so bili namreč plakati nalepljeni na neprimernih mestih, poleg tega pa ni bilo nikogar, ki bi skrbel za njihovo odstranitev. Za to je zdaj pooblaščena temeljna organizacija združenega dela Komunala podjetja Sobota iz Murske Sobote, pri kateri je vsak organizator prireditve dolžan plakatiranje
in miru jzkonca leta 1980, kije bil sprejet na občinskem nivoju. Zato so se na sedežu krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota že pred časom odločili, da skupno s strokovno službo Zavoda za ekonomiko in urbanizem pripravijo najustreznejše lokacije za postavitev panojev za plakatiranje. Pri tem so našli v pomurskem središču čez 20 takšnih mest, in sicer tako, da bi bil vsaj eden pano v vsaki izmed krajevnih skupnosti Murske Sobote, in to tam, kjer se zbira ali giblje največ ljudi.
NOVI PANOJI ZA PLAKATIRANJE - V mestu Murska Sobota so pred kratkim postavili panoje za plakatiranje, ki so lični in primerni, kar bo nedvomno na tem področju vneslo znatno več reda. Foto: A. Abraham.
in izobešanje drugih zadev prijaviti, za kar bo seveda plačal ustrezno ceno. TOZD Komunala bo poslej skrbela za pravočasno izobešanje in odstranjevanje vseh plakatov in ostalih obvestil ter osmrtnic kakor tudi za redno vzdrževanje sedanjih objektov, ki so tipske oblike.
Omenjeni panoji, ki so jih v prvi fazi uredili že 13 v vseh šestih mestnih krajevnih skupnostih, so postavljeni na osnovi odloka o javnem redu
• Stroški postavitve objektov so veljali okrog 400 tisoč dinarjev, kar gotovo ni majhen denar; Zato si lahko obetamo pri plakatiranju znatno več reda. Po preteku določene prehodne faze pa so za neprimerno plakatiranje predvidene kazni od 200 do 1000 dinaijev. Vsak plakat pa mora imeti tudi ustrezno oznako izvajalca, kar pomeni, da je v bistvu nemogoče izobešanje plakatov in ostalih obvestil na mestih, ki za to niso posebej določena. Milan Jerše
MLADI O AKTUALNIH NALOGAH
V prostorih srednješolskega centra tehnično pedagoških usmeritev v Murski Soboti je občinska konferenca zveze socialnistične mladine pripravila enodnevni seminar. Udeležili so se ga predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij, člani predsedstva občinske konference ter predsedniki komisij in centrov pri OK ZSMS.
Na seminarju, kjer so predavali tudi ugledni družbenopolitični in gospodarski delavci iz murskosoboške občine, so obravnavali vrsto aktualnih tem. Govor je bil o mednarodnem političnem položaju, metodah in oblikah družbenopolitičnega dela ter o aktualnem družbenoekonomskem položaju v murskosoboški občini. Ob koncu seminarja pa so spregovorili še o aktualnih nalogah mladinske organizacije po 11. kongresu
slovenske in jugoslovanske mladine.	—še
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
OBJAVLJA
prosta sezonska dela in naloge za določen čas v počitniških domovih v UMAGU, SAVUDRIJI in DEBELEM RTIČU:
1.	VODJE KUHINJE
— vodi delo v kuhinji, kuha in skrbi za kvaliteto hrane ter sodeluje pri pripravi jedilnikov
2.	SKLADIŠČNIKA ŽIVIL
— vodi skladišče živil
3.	SKLADIŠČNIKA INVENTARJA
— vodi skladišče inventarja
4.	EKONOMA - ŠOFERJA
— skrbi za nabavo živil, pijač in pomaga pri drugih delih
5.	KUHINJSKE POMOČNICE
— pomaga pri pripravi, kuhanju, delitvi hrane in pomivanju posode
6.	TOČAJKE
— prodaja pijače in vodi obračun opravljenega prometa
7.	SERVIRKE
— servira hrano gostom in pomaga pri pripravi hrane v kuhinji
8.	PERICE
— pere in lika perilo
9.	SNAŽILKE
— pospravlja in čisti skupne prostore, sanitarije ter pomaga pri drugih pomožnih delih
Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati po zakonu o delovnih razmerjih se zahteva, da izpolnjujejo še pogoje 84. člena zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagibov).
Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh od objave republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije, upravi za organizacijo in kadre, Ljubljana, Kidričeva 2, telefon 327-290.
POMURJE IN PODRAVJE NA SMUČEH
Tekmovanje v rekreativnem veleslalomu
za pokal GOLFTURIST 12. marca 1983 v Črni na Koroškem Golfturist prireja rekreativni veleslalom za družine in posameznike.
Cena paketa znaša 665 dinarjev in vključuje: avtobusni prevoz, smučarsko karto, toplo malico in Startnino.
Odhodi avtobusov ob 5. uri zjutraj z Glavnega trga Ljutomer. Za večje število udeležencev bo odhod avtobusov tudi iz drugih krajev.
ROK prijave in vplačil je 4. marec 1983 pri poslovnih enotah INTEGRAL-GOLFTURIST LJUTOMER, Glavni trg 1, p. p. 2 in ORMOŽ, Vrazov trg 5, p. p. 25. Prijavite se lahko tudi po pošti.	_____
PRIJAVNICA
za VELESLALOM v Črni na Koroškem 12. 3. 1983
Priimek in ime .....................................
Letnica rojstva.....................................
Točen naslov .,.....................................
DO ..Ljutomerčan"
TOZD Prevozništvo
Ljutomer, Mursko Soboška 5 a
Odbor za delovna razmerja TOZD Prevozništvo vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog
VODENJE TEHNIČNE SLUŽBE
Pogoj:
— srednješolska izobrazba prometne ali tehnične smeri
— tri leta delovnih izkušenj v prometni ali avtomehanski dejavnosti
Za objavljena prosta dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je treba vložiti v času od 25. 2. 1983 do 4. 3. 1983 na naslov: DO ,,Ljutomerčan" Ljutomer TOZD Prevozništvo, Mursko Soboška 5a (odbor za delovna razmerja).
Izbira bo opravljena v 15 dneh po poteku roka prijave, o izbiri pa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
KMETOVALCI!
Še je čas da si pravočasno naročite:
— udarni puhalnik premera 40
— silos puhalnik z noži premera 40
— prisilno stojišče za rezanje parkljev, osemenjevanje itd.
— gnojni stabilni nakopač na električni pogon z viklo Mengele
— silos transporter	v
— rezervne cevi in objemke za puhalnike
— meritve strelovodov, popravilo starih in montaža novih
Vsi izdelki so po licenci štumax, ki jih poznate že 30 let.
Kleparstvo Skrbiš, Maribor, Vojašniška 23, telefon 26 176
OSNOVNA ŠOLA KUZMA
razpisuje
za določen čas od 1/4-1983 do 5/3-1984 prosta dela in nalog6
— Učitelja razrednega pouka
Pogoj: Končana izobrazba predpisane stroke in stopnje.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
BOLNIKI, POZOR!
HERMELIKA - naravno zdravilo
Letos teče 19. leto, odkar predelujem zdravilno zelišč®^ MELIKO (SEDUM MAXIMUM) v tinkturo, s katero usp^"^; učinkovito zdravim bolnike, ki bolehajo za boleznimi, k0J|in« revmatizem — (sklepni, živčni, mišični, ishias, šen, nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in druga vnetja, vnetje mehurja, ledvic in jeter, sveže in stare posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni jn vesni katar, tudi odprte krčne žile — stare po več deset i0 sveže — trombozo, arteriosklerozo, glavobol, ekceme, lika uravnava premalo ali preveč želodčne kisline na noj®), no, zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemoroide, na maternici, beli tok, vnetje jajčnikov in matemice, ? na dojkah, udarce in podpludbe, nahod, vnetje »n? (e kraste v nosu, gripo, angino, razne podkožne tumoij® veliko drugih bolezni.
Za interesente imam vedno na ogled več sto pisem nih ozdravelih bolnikov. Ko ste bolni, ne morete kori^" sebi niti skupnosti. Iskreno vam priporočam, zdrava0 z mojim preparatoml
Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilni1’’.^), ščem, mi pišite TAKOJ in vedno, ker imam zdravilo na * Na kratko opišite svoje bolezni. HERMELIKO (tinkturo)^ DOSTAVIL V CELJE, MARIBOR in MURSKO SOBOT« 15. marcu 1983. Jaz pa vas bom pismeno obvestil o t0 kraju in datumu/kjer bom zdravilo izdajal.	^,0,
Zdravljenje z zdravilno hermeliko vam iskreno	1,3
ker se boste sorazmerno poceni in hitro pozdravili. naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA l*W PIVČEVIČ), Glinškova ploščad 8, J. nadstropje, 611'1® UANA-BEŽIGRAD (tel. 061-348-170).
OPOMBA: Hermeliko lahko tudi dobite v Ljubljani a® naslovu.
VSE SILE ZA RAZUMLJIVE INFORMACIJE
Pred dnevi je 650-člansko društvo računovodsko-finančnih delavcev soboške občine imelo letni občni zbor. 1. februar je namreč konferenca Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije izbrala za svoj dan, ker je na ta dan leta 1945 predsedstvo AVNOJ sprejelo dva pomembna odloka s področja računovodstva in financ, in sicer odlok o uvedbi enotnega računovodstva in odlok o enotnem računovodstvu.
Finančni in računovodski delavci Pomurja, ki že 38 let uporabljajo temeljna načela iz odlokov, sprejetih.v NOB, so na zboru posebej poudarili, da so ves čas dograjevali in razvijali družbeno računovodstvo vse do najnovejših zakonov prav na temeljih, sprejetih že med NOB. Glede na to, da smo v mesecu fe-bruaiju, ko vsaka temeljna organizacija dela obračun poslovanja za preteklo leto, so opozorili, da se morajo finančni in računovodski strokovnjaki z vso svojo sposobnostjo vključiti v iskanje takih oblik prikazovanja gospodar-
sko-finančnega stanja organizacij združenega dela, ki bodo čimbolj razumljive tudi najpreprostejšemu samo-upravljalcu. Računovodski in finančni delavci morajo vložiti še več truda za dvig splošnega nivoja izobrazbe in usposobljenosti udeležencev v vsakovrstni aktivnosti oblik dela združenega dela. Še posebej mora njihov prispevek temeljiti na enostavnih in razumljivih poročilih, ki bodo nosilcem samoupravnih pravic omogočila primerno odločanje oziroma uspešno poslovanje. S slednjim bodo odpravili neštetokrat kritizirano
odločanje v ozkih krogih poslovnih struktur v gospodarstvu. še posebej pa pogosto zgrešeno odločanje in gospodarske posege v naložbeni politiki.
Da bi bili kos zastavljenim nalogam, ie ena najpomembnejših nalog društva sprotno izobraževanje vseh članov. Predsednik društva Ivan Obal pa je v nagovoru zbranim na zboru posebej poudaril, da je izobraževanje dobro zastavljeno na področju knjigovodstva in računovodstva, nikakor pa ne morejo uresničiti prepotrebnega izobraževanja finančnih delavcev. Deloma tudi iz objektivnih razlogov, saj je delo računovodskega delavca v tej ali oni delovni organizaciji po vsebini povsem enako, delo finančnih delavcev pa je od primera do primera tudi vsebinsko drugačno. Boris Hegeduš
brest
OBIŠČITE BRESTOVO POSLOVALNICO
V ULICI KNEZA KOCLJA 6 V MARIBORU1
Posebej priporočamo nakup sestavljivih programov 3x3, MAJA in MIHA, s katerimi si lahko opremite dnevne sobe, spalnice in mladinske sobe. Na voljo tudi vse ostalo pohištvo.
- 8% POPUST PRI NAKUPU Z DINARJI DEVIZNEGA PO REKLA!
Dnevna soba — program MIHA
BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, NEGLEDE NA ODDALJENOST KRAJAI	-	.
Vse informacije po telefonu št.: (062) 21-495
STRAN 16
Radijski in televizijski spored od 25. februarja do 3. marca
PETEK sobota nedeua ponedeljek torek sreda četrtek
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RAnin
MURSKA SOBOTA & SOBOTA j SSSSkASOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
WUBSKA SOBOTA
17.00 - Aktualno v petek, 25. februarja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
I 8.55 TV v šoli: TV koledar, I Ruščina, Odmor, Poštni na-I biralnik, Hrvatski potopisci I — V. Nazor; S partizani, l Poročila. 10.35 TV v šoli: I Zgodovina, Risanka, Tara, l Matematiki, Risanka, Kaj veš l o prometu, Vedeži—nevedne-I ži (do 12.55). 17.20 Poročila. I 17.25 Festival plesnih orke-1 strov JRT v Radencih: Plesni 1 orkester RTV Novi Sad. I 17.55 Arabela, češkoslovaška I otroška nadaljevanka. 18.25 I Obzornik. 18.40 Družbena I samozaščita: Civilna zaščita v I bivalnem okolju. 19.10 Ri-1 sanka. 19.20 Cik cak. 19.24 I TV in radio nocoj. 19.26 | Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Naši I olimpijci; Vmesni čas, dok. 1 serija. 20.40 Zrcalo tedna. 121.00 Brigadoon, ameriški I film. 22.45 Poročila.
I Oddajniki 11. TV mreže;
I 17.25 TV dnevnik. 17.45 I Plavica, otroška oddaja. 1 18.15 Alkoholizem — bolezen I h. 3. 18.45 N..rodna glasba; I Ansambel Vita Muženiča (za I JRT 1, razen ZG 1). 19.30TV I dnevnik. 20.00 Koncert aka-l demskega zbora „1. G. Kova-1 tiča”, 20.45 Zagrebškapano-I rama. 21.00 Tok življenja, I dokumentarna serija. 21.50 I Nočni kino: Barva granatne-I 8a jabolka, sovjetski film (do \ 23.10).
IVri' Program
\ x TV v šoli. 16.40 TV v Soh. 17.40 Poročila. D-45 Razlikica. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Rijete-18.45 Sola zelenega plana. W-15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Galaktika (ser. Trim). 21.00 Zabava vas .  • 71.45 Dnevnik. 22.00 Gost urednik. 23.30 Dnevnik.
Prvi prqgjam
9.00 Jmranjaporočila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Moja zlata kariera (film), 12.05 Ote in sin, 12.10 Poljska 1983,13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci, pec. 17.25 Hallo Spencer, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum. 13.30 Družinski maga-cm. 1’9.00 Avstrija v sliki, .19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti XV — nerešeno. 21.15 Modna revija, 21.20 Veseli Joker, 21.10 Spori, 22-20 Nočni studio. 23.20 Akti. *Y,— nerešeno.
D'ugi PROGRAM
«30 Čas v sliki, 20.15 Prerezi, 21.00 Raziskovanja, 21.15 Modna revija, 21.20 Politika v petek z 'Opted 10.22.20 Panikav Sierra Novi (filmy

za ribici narave. J1C7 4skia 17 20 l9'3® Tv'S'00 Okno5 0 minut ,arath- X drlcvnik 2nrR°r(aže-2|15|} ar°bn(> n 20 00 Lajos d4^ndeVUv° P ro TVfilJm. hodnik 22.20 k* 2210TV Slami? kom. fr,„ K?medija s ni).^od 14 film za 'Slnhrontzira-
17.00 — Aktualno v soboto,26. januarja, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: Od 14.00 do 17.00 (telefon 21-232)
TV LJUBLJANA
8.15 Poročila. 8.20 Zverinice iz Rezije: Mravlji in muren. 8.40 Ciciban, dober dan: Budnica za miške. 8.50 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje. 9.20 Propagandna oddaja. 9.25 Gallivare: Veleslalom za moške, prenos 1. teka. 10.55 Arabela, češkoslovaška Otroška serija. 11.25 Vesolje: Potovanje skozi čas in prostor. 12.25 Naši olimpijci: Alpski smučarji, — 2. del. 13.05 Propagandna oddaja. 13.10 Gallivare: Veleslalom za moške, prenos 2. teka (do 14.40/45). 15.55 Poročila. 16.00 Feren — Rdeči jelen, angleški film. 16.55 PJ v košarki; v odmoru . . . 18.30 Prvič nič, drugič nič, tretjič —- živ žav, otroška veselica. 19.10 Risanka. 19.20Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 90-letnica planinske zveze Slovenije, prenos iz Cankarjevega doma. 21.10 Billy Jack, ameriški film. 23.00 Poročila.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Otroška predstava. 17.55 Človek sam, ponovitev nadaljevanke. 19.00 Narodna glasba. 20.00 TV kaseta: Ljupčo Bosilkov. 20.30 Poezija. 21.05 Poročila. 21.10 Feljton. 21.40 Športna sobota. 22.00 Mogočno morje: Obpluti svet, dok. serija (do 22.55).
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 TV v šoli. 15.10 Kritična točka. 15.45 TV koledar. 15.55 Peter Veliki (film). 16.55 Košarka. 18.30 Mali koncert, 18.45 Neuvrščenost — vest človeštva. 19.30 Dnevnik. 20.00 Vzpon in padec Legsa Diamonda (film). 21.45 Dnevnik. 22.00 Po vaši izbiri. 23.30 Poročila.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05TV v šoli. 10.35 Družinski magacin, 11.05 Dopoldanski koncert. 11.55 Nočni studio. 13.00 Opoldanska redakcija, 14.30 Gozdar v srebrnem gozdu(film), 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Risanke. 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 Dober večat v soboto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Show iz Las Vegasa. 22.10 Sport, 22.35 Ob 70-letnici Gerta Froebeja.
Drugi program
15.45 Rokomet, 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Primer za advokata?, 18.25 Sport. 19.00 Filmske novosti.
TV MADŽARSKA
8.05 Ponovitve-9.25 Za otroke. 11.25 Linija Onedin. 12.15 Pulzus. 13.20 Za otroke. 15.55 Okoli Zemlje in nazaj. 16.20 Mladost Karla Marxa_l7.15 Risanje. 17.30 Madžarska pusta. 17.55 Parabola. 18.25 Kuhajmo. 20,00 Filmski koktajl: Breki. Gospod iz vesolja. Derrick. Osupljive pripovedke. Risana opera. Zizi Jeanmaris show. 23.30 TV dnevnik._____
TV KOPER
I Odogaso. 17:05 Smučanje: Gal-i nred kamero - I Hvar^. s)alom mQŠkj _ sJvetovni
16.45 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Silvio Odogašo. 16.50 TVD novice. 16.55 Košarka: jugoslovansko prvenstvo. 18.30 Smučanje: Gallivare: Veleslalom moški — Svetovni pokal. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Mladi policaji — Serijski film. 21.15 TVD danes. 21.30 Strel v sadovnjaku — TV drama.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — V nedeljo popoldne Krvodajalstvo v Pomurju, rubrika za kmetovalce, hu-moristično-satirična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.30 Poročila, 8.35 Živ žav otroška matineja, 9.20 Propagandna oddaja, 9.25 Gallivare: Slalom za moške prenos 1. teka, 10.45/11.00 M. Božič: Človek in pol, nadaljevanje in konec, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 625, oddaja za stik z gledalci, 13.20 Propagandna oddaja, 13.25 Gallivare: Slalom za moške, prenos 2. teka, 14.45 Poročila, 14.50 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete, 15.35 Dama s kamelijami, ameriški film, 17.05 Naš kraj: Podkum, 17.20 Športna poročila, 17.35 SS 1923-1945, angleška dokumentarna oddaja, 18.55 Neprezrite, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.22 TV in radii) nocoj, 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 R. Marinkovič-A. Vrdoljak: Kiklop, nadaljevanka TV Zagreb, 21.00 Športni pregled, 21.30 Potopljena ognjišča, reportaža TV Skopje, 22.00 Poročila.
Oddajniki 11. TV mreže:
14.45 Olimpijska kronika. 15.30 Premor, 15.40 Delfin F.lipper, ameriški film, 17.00 V nedeljo, 18.55 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zagrebški sejem jazza ’82, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Agatha Christie, TV nadaljevanka (do 22.05).
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila. 10.30 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 TV v šoli. 14.35 Pregled sporeda. 14.40 Ohrid 82. 15.10 Čas fresk. 15.40 Flipper. 17.00 Nedeljsko popoldne. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Kiklop. 21.00 Športnj pregled. 21.30 Potopis. 22.00 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura. 12.00 Vzgojna oddaja, 15.05 Rumena podmornica. 16.30 Ena. dve ali tri, 17.15 Mojster Eder. 17.40 Čelade. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Srečanje živali in človeka, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30Časv sliki. 20.15 Zivljeje je čudovito. 21.50 Šalom. 21.55 Sport.
TV MADŽARSKA
8.05 Šola za vsakogar. 9.05 Za otroke. 14.10 15 milijonov Francozov v Budimpešti. 15.10 Nekje v Evropi madžarski film. 16.50 Napoved sporeda. 17.15 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta. 19.00 Teden: aktualnosti, reportaže. 20.00 Usodno obrekovanje. ameriški film. 21.50 Nosim ogenj, dokumentarni film o Kodalvu. 22.30 Poročila.
TV KOPER
4
17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Silvio
pokal. 18.40 Inšpektor Bluev — serijski film. 19.30 Stičišče — tednik TV dnevnika. 20.15 Otroci nas gledajo — celovečerni film — Igrajo: Isa Pola, Luciano De Ambrosis — Režija: Vittorio De Sica. 21.35 Sedem dni. 21.50 Glasbeni konktumo. W. A. Mozart in F. Chopin.
17.00 — Aktualno v ponedeljek, 28. januarja (Športna rubrika, Najbolj iskane plošče v preteklem tednu), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.35 TV v šoli: TV koledar, Pogovarjamo se s književnikom, Sodobna afriška književnost, Odmor, Tri basni, Strossmayerjeva galerija v Zagrebu, Poročila, 10.35 TV v šoli: Djura Jakšič, Risanka, Ledeniki spreminjajo obliko zemlje, Šola, Risanka, Ledeniki spreminjajo obliko zemlje, Šola, Risanka, Cvrčkov album, Na konicah prstov (do 12.55), 17.25 Poročila, 17.30 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje, 18.00 Človekovo telo: Biološki način mišljenja, 18.25_ Obzornik, 18.45 Podium: Željko Vukmirica, 19.10 Risanka, 19.20Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 G. Mihič: Smetnjaki ali vreče, drama TV Beograd, 20.55 Spoznano, neznano — oddaja o znanosti, 21.50 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Baš Čelik, lutkovna serija, 18.00 Igračkanja,, lutkovna serija, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Glasbena oddaja, 19.00 Športna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost. 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka, 22.00 Rock v Kulušiču (do 22.45).
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.35 TV v šoli. 16.40 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Lutke. 18.00 Lutke. 19.r5TV koledar. 18.25 Kronika občin Siska. 18.45 Mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Delovni dan sestre Marije Drama. 21.05 Izbrani trenutek. 21.10 Svet danes. 21.40 En avtor, en film. 21.55 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Gozdar v srebrnem gozdu (film). 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Pet prijateljev, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Kandasko živalstvo, 18-30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sport v ponedeljek. 21.05 Profesionalci, 22.00 Večerni šport.
Drugi program
18.00 Vidiki. 18.30 Proti vetru, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Živino-zdravnikove zgodbe, 21.10 Kaj pravijo managerji, 21.50 10 pred 10. 22.20 I Vitteloni (film).
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
TV KOPER
13.30 Odprta meja — Oddaja vslovenskemjeziku V ideoteleks, 16.30 Odprta maja — Oddaja v slovenskem jeziku (ponovitev) Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Ennio Opassi. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Serijski film. 20.45 Italija z neba. 21.25 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.35 TVD danes. 21.50 The Collaborators — serijski film. 22.50 Lepotna Kirurgija — Doktor rad bi bil lepši.
17.00 — Aktualno v torek, 1. marca, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Iz domačega glasbenega arhiva, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
. 9.05 TV v šoli: TV koledar. Živinoreja v Liko, Odmor, Dnevnik 10, Planina Tara, Poročila, 10.35 TV v šoli: Prirodpis, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje minute (do 12.30), 16.30 Šolska TV: Tehniški oficir, JLA, Računalnik, 17.30 Poročila, 17.35 Zverinice iz Rezije: Grdina pod grmom, 17.55 Slovenski ljudski plesi: Plesi Goriškega, Beneške Slove.nije in Rezije, 18.25 Kamrtiško-do-mžalski obzornik, 18.40 Pisani svet: Cirkus, 19.10 Risanka,. 19.20 Cik cak, 19.25 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Mladost Karla Marxa, vzhodnonemška nadaljevanka, 21.00 Aktualno, 21.45 V znamenju.
/o ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II. TV mreže:
15.50 TV dnevnik, 16.10 Mali svet, otroška oddaja, 16.40 Košarka Cibona-—Rabotnički. prenos (Slov, kom), v odmoru..., 18.15 Knjige in misli, 18.45 Tele-start ’82, zabavno glasbena oddaja(za JRT 1), 19.30TV dnevnik, 20.00 Hit parada — narodna glasba, 20.45 22 milijonov, dokumentarna oddaja, 21.35 Zagrebška panorama (do 21.50).
Prvi program
9..05 TV v šoli. 15.15 TV v' šoli. 16.40 Košarka. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Osijeka. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 V žarišču. 20.50 Film. 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
, 9.00Jutranjžporočila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Mnogo mislim na Piroško (film) 12.00 Risanka, 12.10 Šport v ponedeljek. 17.00 Eci. peci, pec, 17.25 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspan-ček. 18.00 Dick Turpin, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Report z vzhoda, 21.00 Panorama. 21.50 Novo od včeraj.
TV MADŽARSKAJ-^MADŽARSKA
8.05 in 13.50 Šolska TV. 16.00 Sam in Sally, nadaljevanka. 17.00 Magazin za žene. 17.20 Utica. 17.55 Pri klavirju Janos Kekesi. 18.30 Kronika Južnega Alfolda. spored studia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Linija Onedin. 9. del. 20.50 Studio 83, kulturni-tednik televizije. 21.50 Dokumentarni film. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 Odprta meja — Oddaja vslovenskemjeziku Videoteleks. 16.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku (ponovitev) Videoteleks. 16.30 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Ennio Opassi. 16.35 TVD novice. 16.40 Košarka: Novi Sad: — finale Pokal Jugoslavija. 18.10 Mladi policaji — serijski film. 19.00 Obzorja. 19.30 ZVD stičišče. 20.15 Solo — celovečerni film — Igrajo: Jean Pierre Moc-ky, Sylvie Breal — Režija: Jean Pierre Mocky. 21.40 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.50 TVD danes. 22.05 Inšpektor Bluey — serijski film.
17.00
Aktualno v
sredo, 2. marca, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.25 TV v šoli: TV koledar. Odmor, Povej mi povej: Cvet Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Risanka, Poročila, 10.35 TV v šoli: Ekologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.30), 17.35 Poročila, 17.40 Ciciban, dober dan: Naredimo oblak, 17.55 Ko se junak na boj odpravlja, glasbena odd.aja TV Beograd, 18.25 Obalno-kra-ški obzornik, 18.40 Mostovi, 19.10 Risanka, 19.20 Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 1^57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Šahista, indijski film, 21.55 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Ša. o kulturi, 22.40 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Gusarji kapitana Kuka, lutkovna serija, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Zabavno glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna sreda, 20.25 Nogomet Aston Villa: Juventus, prenos, v odmoru..., 22.15/25 TV dnevnik (do 22.35/45).
TV ZAGREB
Prvi program
9.25 TV šoli. 19.40 Poročila. 17.45 Gusarji, kapitana Kljuke. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Bjelova-
19.15 Risanka. 19.30
ra.
Dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.25 Dnevnik.
TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10,35 Piknik v pižami (film). 12.00 Nekaj korakov nazaj. 12.15 Raport zvzhoda. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Lutke. 17.30 Čebelica Maja. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Nekatere besede so brezglasne, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Afera Nelson (film). 22.05 Ob dnevu lirike
Drugi program
16.45 Iz parlamenta, 18.00 Dežela in Jjudje. 18.30 Proti vetru. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sport, 21.50 10 pred 10. 22.20 Umetnine.
8.00 Šolska TV. 10.00 Ponovitve: Delta. Družina Hamr. ' Glasbeni film. 14.30 Šolska TV. 15.15 Profesor Hanibal, madžarski film. 16.55 Nogomet: Bohemians—Dundee United, prenos iz Prage. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog. 20.50 Naš gost: J. Vancsa. kmetijski minister. 21.20 Glasbeni spored. 21.35 Kronika. 22.15 Umetnina. 22.20 TV dnevnik.
TV KOPER TV KOPER
13.30 Odprta meja — Oddaja vslovenskemjeziku Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku (ponovitev) Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Ennio Opassi. 17 05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 20.25 Nogomet: Ondon: Aston Villa—Juventus. Pokal Evropskih prvakov med odmorom TVD danes. 22.15 Serijski film.
17.00 — Aktualno v sredo, 3. marca (kulturna rubrika), 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.05 TV v šoli: TV koledar, Mesec zakriva drugo plat, Odmor. Naredimo terarij. Kvadratura kroga. Risanka, Poročila, 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanke, Združeni narodi, Poročila, Risanka, Poklici, Zadnje minute (do 12.25), 16.20 Šolska TV: Tehniški oficir, JLA, Računalnik. 17.20 Poročila, 17.25 Vesolje: Življenje zvezd, angleška poljudnoznanstvena serija, 18.25 Podravski obzornik. 18.40 Čas,, ki živi: Rdeči plamen, dok. oddaja TV Skopje, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 Zvoki godal: Krarteti do Schuberta, 21.35 S poti po Indiji, Pod streho Kangchenjunge. dokumentarna serija, 22.05 Poročila.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Nekega poletja, otroška serija TV Skopje, 18.15 Alpex, izobraževalna .oddaja, 18.45 Goli z Evropskih nogometnih igrišč, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zgodbe čez polno črto, TV nadaljevanka, .21.15 Zagrebška panorama, 21.40 Kultura danes (do 22.00).
TV ZAGREB
Prvi program
9.05 TV v šoli. 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Eno leto. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Splita. 18.45 Evrogol. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Monitor. 21.05 Kvizkoteka. 22.05 Dnevnik.
Prvi program
9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Lopovi, plin in denarji (film). 11.55 Živalske zgodbe. 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Dobro glej. 17.30 Minikinsi, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Campiello, 21.55 Zadnji valček na Dunaju, 22.40 Večerni šport
Drugi program
16.30 Iz parlamenta. 17.45 Šolska TV. 18.00 Popotovanje po Avstriji. 18.30 Proti vetru. 19.30 Čas v sliki 20.15 Dalli-dalli 21.50 10 pred 10. 22.20 Volitve 83.
TV MADŽARSKA i
8.05 in 13.30 Šolska TV. 15.45 Kratki filmi. 16.40 TV borza. 16.50 Studio 9. zunanjepolitični program sovjetske TV. 17.25 Za najstnike. 18.10 Upokojeni direktor. reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Petrocelli. serijska kriminalka. 20.55 Telešport: Pokalni nogomet. 21.35 Ozadje vesti; pogledi, mnenja o javnih
J vprašanjih. 22.25 TV dnevnik.
13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, Videote-leks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku (ponovitev) Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Ennio Opassi. 17.05 TVDnovice. I7.10TVšola. 18.00 The Collaborators — serijski film. 19.00 Eurogol. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Lepotna kirurgija. 20.15 Visoki pritisk — glasbena oddaja. 21.15 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.25 TVD danes. 21.40 Kdo pozna umetnost?
tedenski koledar
PETEK, 25. februar — Aleksander
SOBOTA, 26. februar — Matilda
NEDELJA, 27. februar — Gabrijel
PONEDEIJEK, 28. februar — Romana
TOREK, 1. marec — Albin
SREDA, 2. marec — Milena
ČETRTEK. 3. marec — Janja
kino
KINO
„PARK” MURSKA SOBOTA
25. februarja ob 15.30 uri italijanski barvni kinemaskopski film: „DVA SUPERPOLICISTA” ter ob 17. in 19. uri jugoslovanski barvni vistavisionski film: ..VARIOLA VERA”;
27.	februarja ob 15. uri italijanski barvni kinemaskopski film: .DVA SUPERPOLICISTA” ter >b 17. in 19. uri jugoslovanski rarvni vistavisionski film :,,VA-RIOLA VERA”;
28.	februarja in 1. marca ob 17. in 19. uri ameriški barvni vistavi-sionski film: ..OKTAGON”;
2.	in 3. marca ob 17. in 19. uri ameriški barvni vistavisionski film: ,,MOŽ Z BOGARTOVIM OBRAZOM”
GORNJA RADGONA
25.	februarja ob 17. in 19. uri ameriški film: ,,DIAMANTNI REZ”;
26.	februarja ob 19. uri nemško-itaiijanski-francoski film: ,,PREKLETSTVO ČRNEGA RUBINA”;
prodam
ČEŠKO PUŠKO SlBERNICO, 12 x 12, prodam. Naslov v upravi lista. M-583
ŠPANIELA Z RODOVNIKOM UGODNO PRODAM. Informacije do 12. ure po telefonu 21-866. M-585
ZASTAVO 101 PRODAM. Vrečič, Murski Petrovci 13. M-586 OSEBNI AVTOMOBIL WARTBURG LIMUZINA, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Franic Kosi, Vučja vas 53, p. Križevci pri Ljutomeru. In-69
RAZNOVRSTNI DELI MLINA NAPRODAJ. Informacije: Kur-šinci št. 54, p. Bučkovci. In-68 FORD TAUNUS 12 M, letnik 1969, registriran, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ogled po 16. uri. Ludvik Lesar, Krajna 24, p. Tišina. M-589
RENAULT-4 IMV LIMUZINA, v odličnem stanju, prodam. Angela, Gregorčičeva 7 (pri mestni bencinski črpalki). M-590
MOPED 14 M; nov, in originalna kolesa z gumami za trhonsko kolico 7.50—16 po ugodni cen. prodam. Ogled vsak dan. Drago Škodnik, 69263 Kuzma 56. M-591 ŠKODO 10O Š, letnik 1970, v nevoznem stanju, poceni prodam, tudi po delih. Jože Miholič, Lendavska 25/B, Murska Sobota. M-594
MZ 250 de lux, letnik 1979, lažje karamboliran, neregistriran, prodam za 5.000 din. Roman Slatin-šek. Ravenska 62, Beltinci. M-595 LOVSKO PUŠKO TRAP ANTONIO ZOLL1 z garancijo prodam. Viktor Pojbič, Partizanska 91, Lendava, telefon 75-445 v večernih urah. Le-71
HLADILNO NAPRAVO ZA TRAKTOR STEYR, 30 KS, prodam. Viktor Časar, Čepinci 14. M-587
avtokleparstvo - avtoličar-ravnalna miza — komora zaščita vozil — vlečna služba
HIŠO V NEGOVI z eostinskitn lokalom in inventarjem prodam. Ogled ob nedeljah med 10. in 12. uro. Informacije vsak dan od 8.-12. ure po telefonu (069) 22-183. M-592
DVOSOBNO STANOVANJE V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-521
ELEKTRONSKO HARMONIKO HOHNER IN OJAČEVALEC HOHNER PRODAM. Telefon 23-428. M-599
TRI BREJE KRAVE PRODAM. Emil Kapun, Berkovci 6, p. Videm ob Šč. M-600
OSEBNI AVTOMOBIL OPEL REKORD, letnik 1975, karamboliran, poceni prodam. Ratko Šantl, Petanjci 95/A, telefon 76-402. M-601
OSEBNI AVTOMOBIL TRABANT 601, februar 1976, dobro ohranjen, poraba 5 1, prodam. Ratko Šantl, Petanjci 95/A, telefon 76-402. M-602
ŠKODO 100 L in plug SLAVO-NAC prodam. Brezovci 43. M-603 OJAČEVALEC GITACURD, 100 W in električno kitaro eho prodam. Jože Zver, Lipa 64, p. Turnišče. M-606 ČISTOKRVNEGA PSA, nemškega boksarja z rodovnikom, prodam. Naslov v upravi lista. M-608
FIAT 1300 v voznem stanju, registriran do leta 1984, in prikolico za živino prodam. Milan Hajdinjak, Pertoča 30, P. Rogašovci. M-609. ALF SAKSOFON IN TROBENTO ugodno prodam. Borejci 41, p. Tišina. M-611.
PARCELO (20 arov) z vinsko kletjo, zgrajeno do prve plošče, na lepi sončni legi na Vaneči prodam. Informacije v soboto, 26. februarja od 8. do 12. ure po telefonu 21-393. M-612
TELICO, staro eno leto, prodam. Anton Slamar, Kruplivnik 76, Grad. M-613
Žganje—slivovko, večjo količino, prodam. Telefon 042/ 897-56. M-614
ŽIVE PIŠČANCE do 2 kg težke prodam. Tropovci 51. M-615 RADIO UKV z gramofonom ugodno prodam. Bedič, Markovci 32. M-616	_ „
ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE, špirovci dolgi 8 m, prodam. Moto-vilci 78. M-617
ZASTAVO 750 SPECIAL, letnik 1976, registrirano do decembra 1983, ugodno prodam. Vučja vas 8, p. Križevci. M-618
BREJI KRAVI PRODAM. Tišina 36. M-620
MALE PUJSKE, dve pasmi, prodam. Krajna 11. M-622
DOLGO, belo, plisirano poročno obleko s pajčolanom ugodno prodam. Bakovci, Soboška 28 ali telefon 23-806. M-623
KOBILO, staro deset let, prodam. Ogled v Nuskovi št. 5, p. Rogašovci M-629
REPO IN SENO PRODAM. Dolnja Bistrica št. 61. M-630
SUZUKI RM 125 za motocros, letnik 1981, z dodatno opremo prodam. Drago Žilavec, Tomšičeva 14, Lendava. M-632
FORD ESCORD, letnik 1972, registriran do junija, prodam. Oktobrske revolucije 8, M. Sobota. M-633
ZASTAVO 750, letnik 1978, na novo registrirano, ugodno prodam. Hozjan, Trnje 101. M-634 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 15. M-635	T .
ALT SAKSAFON WELTKLAN 6 PRODAM. Lubšina, Krog n. h., telefon 22-870. M-637 SENO, večjo količino, prodam. Verona Kocet, Trnje 128. M-638 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in jermenico prodam. Lemerje 62. M-639	. A • 0
DVE BREJI KRAVI, stari 4 m 8 let, vozni, prodam. Krog 1, p. Murska Sobota. M-640 TEI ICO brejo sedem mesecev, prodam. Franc Kšela, Drakovci72, p. Bučkovci. M-641
TRAKTOR STEYR, 28 KS, v dobrem stanju, prodam. Franc Mertuk, Odranci 47. M-642 ZASTAVO 101 MEDITERAN, staro 15 mesecev, prodam. Jakovljevič, Staneta Rozmana 12, telefon 24-139. M-645
TRAKTOR IMT 558, letnik 1980, prodam. Zenkovci 42, p. Bodonci. M-647
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO prodam. Gomboši, Borisa Kraigherja 9, Murska Sobota. M-644
TRAKTOR FERGUSAN, 35 KS, prodam. Geza Sečko, Vaneča 33, Puconci. M-64
KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Naslov v upravi lista. M-649 GRADBENO PARCELO z dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem za gradnjo stanovanjske hiše prodam. G. Lakoš 33/B. Le-73 VW 1200, letnik 1976, karamboliran, v nevoznem stanju, prodam. Informacije po telefonu 72-008. M-650
GUMI VOZ in prikolico za živino prodam. Krog 10/C. M-652 MALE PUJSKE PRODAM. Horvat, Tišina 31. M-653
CITROEN KARAVAN (spaček) ugodno prodam. Kisilak, Dolič 149, p. Kuzma. M-654
OSEBNI AVTO 126 P, letnik 1981, prevoženih 5.000 km, prodam. Domajinci 32, p. Cankova. M-655 TRAKTOR STEYR, 30 KS, s koso in plugom prodam. Radovci 14. M-656
KITARO, staro eno leto (12 strun), prodam. Kruplivnik 36. M-657 PARCELO ZA VIKEND in za vinograd (1 ha), v G. Petrovcih, ob asfaltni cesti, prodam. Naslov v upravi lista: M-658
TRAKTOR URSUS, 35 KS, prodam. Alojz Bojnec, Filovci 29. M-659
KRAVO, staro enajst let, in kravo s prvim teletom ter traktor TV, 19 KS, star šest mesecev, s priključki, zaradi bolezni lastnika prodam. Donosa, Ocinje 9. M-661
LADA 1200, 1972, ugodno naprodaj. Telefon popoldne 23-394. M-665
TELEVIZOR GRUNDING črno-beli, zelo ugodno prodam. Avgust Rac, Sotina 4, p. Rogašovci. M-666 ZASTAVO 101, registrirano do 29. 1. 1984, prodam. Kovač^vci 4,. p. Grad. M-667
LESENO UTO (5 x 15), kitaro z opeko, prodam. Kovačevci 8, Grad. M-668
REZERVOAR IN VODNO ČRPALKO za pralni stroj, prodam. Telefon dopoldne: 21-750, interna 29 — Slava. M-671
POPRAVEK
Pri zahvali za pok. ALOJZOM KLEMENČIČEM iz Bunčan. objavljeni v Vestniku št. 7. je prišlo do napake v tekstu in se pravilno glasi: »Prisrčna zahvala kolektivu ZS »TRIGLAV« POS M. Sobota ...« Za.nastalo napako se prizadetim opravičujemo.
UPRAVA VESTNIKA
kupim
SAMONAKLADALKO KUPIM. Ponudbo s ceno in navedbo velikosti sporočite Jožetu Kovačiču, Cven 67, p. Ljutomer. M-604 MOTORNO ŽAGO STIHL 0,41, za rezervne dele, kupim. Ciril Smej, Odranci 359, p. Črenšovci. M-607
HARMONIKO MELODIJA, 60 ali 80-basno, malo rabljeno, kupim. Oto Rogač, Serdica 46, p. Rogašovci, telefon 78-618. M-619 DOGRAJENO ali nedograjeno hišo v Murski Soboti ali okolici kupim. Ponudbe na upravo lista.
M-628
KARDAN za KADET 1200, letnik 1966, kupim. Benko, Puconci 52, telefon 21-641. M-664
sobe
SOBO s souporabo kopalnice, centralno ogrevano oddam. Bevkova 4, M. Sobota. M-596 SOSTANOVALKO ZA DOBO ENEGA LETA SPREJMEM BREZPLAČNO. Naslov v upravi lista. M-663
zaposlitve
MLAD KITARIST IŠČE SKUPINO, po možnosti v okolici Ljutomera. Mihalič, Stročja vas 62. In-67
razno
Jožetu Prkiču iz Satahovec. ki služi vojaški rok v Grosupljem, za minuli 20. rojstni dan iskreno čestitajo ter želijo še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih najdražjih, predvsem pa srečno vrnitev v domači kraj — vsi domači.
IZGUBLJENO
PES VOLČJAK, veliki, črni, sliši na ime TUK1, se je 13. februarja letos zatekel v neznano. Vse informacije sporočite proti nagradi Jožetu Horvatu, Ratkovci 17, p. Prosenjakovci. M-624
PREKLIC!
Preklicujem žaljive besede, katere sem izrekel Ireni Sabo iz Gornjih Slaveč-7 in seji zahvaljujem, daje
V SPOMIN
27. februarja minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustila naša žena. mama, babica in prababica
Marija Misleta
iz Babinec
-
Težko je spoznanje, da te ni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Toda naše misli so vedno pri tebi in spomin na tebe ae bi nikoli zbledel.
Žalujoči: VSI NJENI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnile se. kako trpel šeni in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
Težka in neizprosna bolezen nam je za vedno, komaj v 59. letu starosti, prezgodaj vzela našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta
Ludvika Kovača
iz Adrijanec
Dajal si nam upanje, ko si šel v bolnico iskat zdravja in odšel si nepričakovano, tiho. Med nami je nastala praznina in v naših srcih bo ostala večna bolečina. Težko je spoznanje, da le ni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Tvoja podoba ne bo nikoli zbledela in ti boš vedno živel z nami.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, vaščanom, sorodnikom-prijateljem in znancem, kiso stali dragemu pokojniku v času težke bolezni ob strani, mu pomagali in mu vlivali upanje do življenja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami ternam izrekli sožalje-Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka v Rakičanu za nesebično pomoč v času njegove bolezni ter vsem, ki ste se trudili in žrtvovali, čeprav ste vedeli, daste nemočni proti njegovi bolezni. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede. Hvala ZB KS G. Petrovci, posebno 8. razredu OS G. Petrovci za darovani venec, govornici in učencem za odpete pesmi, gasilcem in RK G. Petrovci.
Vsem še ejikrat — iskrena hvala!
Adrijanci, Dornbirn. Dunaj. Kuštanovci. Grabrovnik, 18. 2. 1983
Žalujoči: žena Helena, siri Ludvik z ženo Zlatico, sin Štefan z ženo Marijo, hčerka Olg3’ vnuki Evelin, Dušan, Robert in Milan, sestra Marija z možem Aleksandrom, nečakinj3 Olga z družino ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
13. februarja je minilo 18 let. odkar je prenehalo biti srce našega dragega sina in brata
Franca Čopka iz Gomilic
Odkar te ni več med nami, je naše življenje prazno in pusto. Tvoja prerana smrtj£ pustila v naših srcih veliko praznino in globoko žalost.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegove preranem grobu.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je po kratki bolezni nenadoma zapustil oče. dedek in tast
Anton Kerec
iz Cepinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, prijatelje!0 znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje.	_ y
Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakiča predstavnici KS tov. Zorki za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred
pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
odstopila od tožbe. Franc Hajdinjak. M-662
VOZNIKI!	. •
OPRAVLJAM OPTIČNE NASTAVITVE KOLOTEKOVZA VSE VRSTE OSEBNIH AVTOMOBILOV, točna nastavitev, enakomerna obraba gum, varna vožnja. Vsak dan do 16. ure, v soboto do 12. ure. Avtomehanik Franc Makoter, Ljutomer. In-72
Vsak četrtek Vestnik
Če bi solza mrtvega zbudila, ne bi tebe črna zemlja krila
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pn SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
Žalujoči: sin Alojz z ženo Lucijo, vnuk Rainer in ostalo sorodstvo
STRAN 18
VESTNIK, 24. FEBR
ZAHVALA
Po težki in dolgoletni bolezni nas je v 78. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra
Etelka Kerčmar
iz G. Petrovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobr“V njen grob okrasili z venci znancem, ki so drago pokojnico spremljali nazad	ogJrebni obred, pevcem in
in cvetjem. Prisrčna hvala govorniku
VSEM ŠE ENKRAT — ISKRENA HVALA!
G. Petrovci. Kanada. M Sobota. Križevci. Peskovct. 15. It. ISS3
M« sinovi Aleksander. UM. in Lnd.ik a dolžinami, vnnki. pravnuki, sestra in
ostalo sorodstvo
A dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj dan solzan, težko bilo seje ločiti, a solze vse. ves jok zaman.
(S. Gegorčič)
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi, skrbni mož, oče. stari oče, brat in stric
Karel Kuhar
iz Moravec
vsop0m%lz®ub’se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za na njeeo°cln to'ažbo v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili J sovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli Prisrčno s u	sožalje.
soboške h f - valjujem° dr. Arpadu Norčiču in ostalemu osebju kirurškega oddelka govornik \4nice’ duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Ku Makoterju za poslovilne besede ob odprtem grobu, G D Moravci in godbi na pihala iz M. Sobote.
Vsem še’enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči-j™ ,	Moravci, 6. II. 1983
• «na Irena, hčerka Irena z možem Janezom, vnukinja Melita, sestra Irena in ostalo sorodstvo
Kje si ljuba mama, kje mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas?
Petežkobi	ZAHVALA
Za Pozomost^^ Prave besede, iz katerih bi lahko prav vsi čutili, kako hvaležni smo vam •n spoštovanje, ki ste nam jih izkazali ob boleči izgubi naše nenadomestljive mame, matere in prababice
Marije Slavič
roj Križanič
Iskre	'z Borec pri Ljutomeru
rnednjeno, a Vsern sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo obiskovali JjNtomer k ° ezn?->°- Posebno se zahvaljujemo dr. Gašparačevi in patronažni službi ZD ste nam * StaJ’ Pomagali lajšati njeno trpljenje. Najtopleje se zahvaljujemo vsem, njenegazad ekli besede ^žalja in pospremili našo dobro, nepozabno mamo do P?s'°vilne b	doma *n zasuli grob s cvetjem in venci, posebej tov. Jurešu za prelepe
Odpetežalosf v’ bva^a 8- kaplanu Frangežu za lep pogrebni obred in pevcem za .,ename prisn'j' Prav tako hvala vsem, ki ste namenili namesto cvetja in vencev a \a'a Predst •?’ družinama Vrbanjščak-Kovačič in Rumbak za nesebično pomoč. e°vnemu Layn? .m DO PIK TOZD Vezenina Maribor, KS Radvanje Maribor, ° ektivu in učencem 7. b razreda OŠ Branko Bernot-Aljaž Križevci za izkazano pozornost.
V žalosti vsi njeni najdražji
Spet bo pomlad prišla, a ti nas več nikdar ne boš pozdravil. Vsaka naša solza bo tvoj grob hladila, dokler črna zemlja tudi nas ne bo zakrila.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 43. letu starosti tragično zapustil dragi sin in brat
Karel Kisilak
iz Doliča
^»i« zahvaljujemo vsem, k, so pokojnik. *
gia V tako vebkem številu pospremili	Kekrih s cvetjem in venci.
Mlhr ki *0 njegov zadnji dom sredi mrzlega februarjpreko i s cvej	ljem
in Pa	mu ie Omočil na
krsto i? ner lz Avstrije ter šoferjema Lorbeku in Banfi •	 nevcem za odpete
ž£\Hvala predstavnici KS tov. Hermini,
ostinke. Hvala dobrim sosedom, sorodnikom, b
Dolič. 17. 2. 1983	..
^»ttrnama Neža,bralkJofe,A„loni„Stt^
Janez
ZAHVALA
Končana je življenjska pot našega najdražjega očka in starega očeta
Mija Dukoviča
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala sosedom, sorodnikom, znancem in vsem tistim, ki so ga spremljali na zadnji poti.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Lendava. 13. 2. 1983
Njegovi: žena Ana, hčerka, zet ter vnuka Saša in Alan
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, sestre, stare mame in prababice
Ane Vratarič
roj. Činč
iz Murske Sobote	‘
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste naim v najtežjih trenutkih bili v pomoč. Hvala vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, za maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.'
Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, predstavniku KS za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka in patronažnim sestram za lajšanje bolečin na domu.
Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi
V SPOMIN
22. februarja je minilo pet let, polnih žalosti, odkar nas je zapustil naš ljubi mož, oče in dedek
Rudi Bratkovič
iz Petanjec
Čeprav te že dolgo ni med nami, še vedno živiš v naših srcih;‘Zelo te pogrešamo in tolažbe ne najdemo nikjer.
Žalujoči: žena Ljudmila, sinova Zdenko in Marjan, hčerka Majda z možem Stankom, vnuk Uroš in mama
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, sin in brat
Jožef Antolin
iz Vučje Gomile 135
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in tolažilne besede v najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna zahvala zdravniškemu osebju internega oddelka, posebno dr. Vučaku za lajšanje bolečin, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vučja Gomila, L 2. 1983
Žalujoči: žena Marija, hčerka Margita, zet Jože, vnuki Branko, Tanja in Borut, mama in bratje
ZAHVALA
Neusmiljena in težka bolezen nam je v 75. letu starosti vzela dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
Jožefa Ifka
iz Brezovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala botrini Horvat, Jerič, Zorko, g. duhovniku za pogrebni obred, govorniku tov. Hozjanu za poslovilne besede in pevkam za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z možem, vnuka Jožek in Irena, hčerka Matilda in sin Jože z družinama ter ostali njegovi
STRAN 19
1983

v besedi in sliki iz naših krajev
SELO
ŽENSKE ZA
PRAZNIK
Sekcija žena v Selu je spet aktivna. Kot že vsa leta nazaj se ženske že vneto pripravljajo na praznovanje letošnjega dneva žena. Pod vodstvom učiteljice Dragice Jakiša pripravljajo pester kulturno-zabavni program, v katerem bodo tokrat nastopili tudi učenci iz osnovne šole. Letošnji ženski praznik bodo žene iz Sela proslavile že to soboto, za vse obiskovalce pa pripravljajo tudi pogostitev.
POSLEJ BOLJŠA •
PRESKRBLJENOST?
Na pobudo SOZD ABC Pomurka so se murskosoboške kmetijske trgovine dogovorile o neke vrste delitvi dela.
AGROTEHNIKA bo prodajala na svojih prodajnih mestih v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru traktorjem rezervne dele tehle proizvajalcev: IMT, IMR, Zetor, Steiner in Štore, Fendt, ruske traktorje. Same. Holder. Klas, John Derre. Od ostalih kmetijskih strojev pa bo v Agrotehnikinih trgovinah moč kupiti proizvode SIP, Panonija, Creina. Metalna, Tehnostroj, Olt, Feralit, Du-brava, BCS, Lemit, BMT, Vicon (Konsignacija), 14. oktober, Lifan in Metal. Nudili bodo tudi molzne stroje Vitrex in Alfa Laval, tovorne avtomobile TAM, FAP in Magirus, motorne žage Honda, Stihi, Oleomac in Has-quaria. Agrotehnika si bo tudi prizadevala za dobro zalogo gum za vsa domača in uvožena vozila, prav tako naj bi bilo tudi dovolj klinastih jermenov, za stroje iz proizvodnega programa Zmaj Zemun pa tudi ležajev oziroma seme-ringov.
Trgovina POLJOOPSKRBE bo poslej nudila traktorje Torpedo (Deutz), Ursus, Goldoni, Tomo Vinkovič. Tu naj bi bile na voljo tudi kosilnice Laverda in Bertolini,
motorne žage Partner, motorne škropilnice Solo. razni stroji tovameOlt, molznistroji Vitrex, jugoslovanske gume in gume iz vzhodnih držav. Trgovina Poljoopskrbe bo imela tudi rezervne dele za kombajne za krompir in peso ter razne izruvače.
AGROSERVIS Murska Sobota bo imel rezervne dele za kombajne in druge stroje tovarne Zmaj Zemun, in izdelke tovarn SIP, Metalna, Panonija, Tehnostroj, Creina.
Š. S.
!------NAROČILNICA------
Podpisani..................................kraj  
ulica in hišna številka....................pošta ...
naročam tednik Vestnik.
Naročnino bom poravnal po prejemu položnice.
Podpis:
Izrežite, zalepite na dopisnico in pošljite na naslov:
VESTNIK, Titova 29/1, Murska Sobota.



URESNIČEVANJE REFERENDUMSKEGA PROGRAMA V ZDRAVSTVU
OŠ STOGOVCI POIMENOVALI PO MARIJI ROŽMAN
BRANIK SLOVENSTVA NA MEJI
Priznanje investitorju in
Skupščina pomurskih občin je na zadnji seji izrekla priznanje investitorju Pomurskemu zdravstvenemu centru in njeni službi za im vesticije ter izvajalcu del Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana za dosedanje delo pri izgradnji kirurškega bloka soboške bolnišnice. Ugotovili so namreč, da poteka izgradnja tega najzahtevnejšega zdravstvenega objekta v Pomurju celo hitreje in ceneje, kot je bilo načrtovano. Samo na račun predujema 50 milijonov dinarjev, ki ga je investitor nakazal izvajalcu del v začetku gradbenih del. je bila dosežena manjša razlika v ceni za 15 milijonov dinarjev, opravljena dela do konca lanskega leta pa so znašala 3.800.000 dinarjev, kar pomeni, da je bilo prihranjenih 11,200.000 dinarjev. Poleg tega je bilo na račun penalov, odbitkov zaradi nekvalitetnih del, ne-izvršenih del pc-pogodbi in obresti še prihranjenih okrog 3 milijone dinarjev, kar gre predvsem pripisati uspešnemu delu službe za investicije pri PZC Murska Sobota.To je vsekakor v sedanjih težkih gospodarskih razmerah zelo pomembno. Skupščina pomurskih občin zato daje vso podporo na-
— Zgodovinski^ krožek na osnovni šoli Dane Šumenjak v M. Soboti zelo uspešno deluje že vrsto let. Kot vsako leto so se krožkarji tudi letos pripravili na republiško srečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov, ki sta ga razpisali ZPM Slovenije in Pionir. Letošnja tema nosi naslov Mladi pri izgradnji domovine. Da bi mladi zgodovinarji dobili kar najbolj resnične podatke o poteku izgradnje povojne porušene domovine, so pretekli četrtek pripravili okroglo mizo; katere so se udeležili brigadirji veterani, in to: Marija Vild, Marica Šiker. Marija Dora, Dragica Juteršnik, Ludvik Cipot, Štefan Čer in
izvajalcu daljnjim prizadevanjem za racionalno in čimprejšnjo izgradnjo kirurškega bloka soboške bolnišnice.
Po načrtovanju bi moral biti kirurški blok soboške bolnišnice do konca meseca j unija pod streho, zgrajene bi morale biti vmesne stene, narejena fasada in vgrajena okna, tako da bi objekt zaprli in nemoteno -nadaljevali z notranjimi deli. Seveda paje nadaljnji potek gradnje kirurškega bloka odvisen od razpoložljivih sredstev. V drugi polovici letošnjega leta . bodo predvidoma opravljena groba inštalacijska dela, ki bodo veljala 110 milijonov dinarjev. Sodeč po predvidenem mesečnem dotoku sredstev referendumskega programa — mesečno se zbere okrog 10 milijonov dinarjev — bi gradnja lahko potekala po načrtih, če ne bi prišlo do nepričakovanih problemov. Da pa do teh ne bi prišlo, se je skupščina pomurskih občin zavzela, daje potrebno pri izgradnji kirurškega bloka angažirati vsa trenutno prosta sredstva v posameznih občinah, ki so sicer namenjena za investicije za druge dejavnosti, vendar jih letos ne bo mogoče koristiti. Delegati samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo
in brigadirji veterani
Franc Farič. V pogovoru z njimi so pionirji spoznali, kakšno je bilo takratno življenje brigadirjev ih s kakšno
Murska Sobota so se namreč že odločili, da bodo letos zbrana sredstva za investicije začasno odstopili za izgradnjo kirurškega bloka, kar bo zneslo približno 10 milijonov dinrjev. To je zelo pomembno. saj kot je. znanobo mogoče na sredstva . republiške solidarnosti računati šele v letih 1984 in 85. pa.še teh bo v tem srednjeročnem obdobju nekoliko manj, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Konkretno, za izgradnjo kirurškega blika soboške 'bol-
S
ljubeznijo je mladina gradila novo domovino.
(Tekst in foto: J. B.)
POHOD NA STOL - Planinci PD Matica iz Murske Sobote so se s pododborom Beltinci udeležili 18. zimskega spominskega pohoda na Stol, ki je bil v soboto, 19. februarja. Pot je bila precej težavna in poledenela, potekala je po obronkih Stola, odpadel pa je vzpon na vrh. Pohod je uspel, kar je pričalo 53 pomurskih udeležencev, ki so se zadovoljni vračali domov, z željo, da bi takšnih pohodov bilo še več.
Osnovna šola Stogovci je eden zadnjih branikov tik ob meji s sosednji Avstrijo v tem koščku radgonske olj Šola, ustanovljena leta 1937, kot tudi celotno območje, je1,1 do revolucije v času NOB pod hudimi tujimi pritiski. Ven bila zavest slovenstva vselej močnejša, kar je PovzroWjaj(r močrtejši odpor. In tudi danes ostaja 153 učencev in 12 Pe“ ških delavcev te šole svojevrstno kulturno žarišče močneje se povezujejo z okoljem pa tudi z združenim del®® j, dela občine: apaško Lino, 1 OZD Kmetijstvo Črnci in A” gono.	H
Zato je bilo minulo nedeljsko dopoldne, čeprav je o« |0 dno, za učence, učitelje, krajane in goste v Stogovcih doživetje. Osnovno šolo so namreč poimenovali P° z . Ojo mladinki in aktivistki mladine v Policah Mariji Rožman, » A« 20. februarja pred 38 leti zverinsko pokončali hlapci. Ob tej priložnosti so učitelji in učenci pripravili P™ kulturni program, ki ga je popestrila še radgonska g0** Pihala’	..
Posebno obeležje pa so dodali prireditvi mladi iz r. Li od i občine. 35 jih je v občinski pohodni enoti krenilo spomenika Marije Rožman v Crešnjevcih na 16 kilometro pot. O tej priliki so sklenili, da bo pohod odslej tradicion
Prireditve v Stogovcih so se udeležili tudi sorodniki Rožman, gostje z OS Bora Lazič iz Vlaške, iz pobratene ° jj Mladenovac iz SR Srbije, predstavniki SO Gornja DPO občine in kraja. Slavnostni govornik je bil Pre®
KONCERT MLADIH 
GLASBENIKOV
V okviru vsakoletnih predstavitev gojencev sob®^ glasbene šole bo v torek, 1. marca ob 18. uri v Kulturnega centra v Murski Soboti samostojni konc mladih glasbenikov — učencev glasbene Šole, 
slovenske pesmi
 Njena hčerka pa sicer govori slovensko, ker so preselili v Trošče, še pre začela obiskovati šolo. Nekam čudna na pa pri tistih slovenskihsta( se preselijo iz ožjega da svojih otrok ne materinega jezika. govornica nam je priznala in se strinjala-bilo dobro in koristn0-. sp-tudi Ildika znala goV°rLaj!‘’ vensko, a seji zdi, dajez 0 j« že zamujeno. Zato Pa nagovorila, da skupaj r( slovenske pesmi. Dva.,,»|u * že nastopili na festlV.a f Budimpešti, lani P3., stovali tudi v Radenci3]^' folklornem festivalu v
Kdo bi si mislil, da so tudi v Troščah. to je večji zaselek v Monoštru (Szentgotthard), doma veliki ljubitelji slovenskih pesmi! To Sta Marija Korpič in njena hčerka Ildika.
»Veste, že kot otrok sem rada prepevala. Največ slovenskih pesmi pa meje naučil peti Andraš Čabaj, ki je poučeval na osnovni šoli v Šte-vanovcih, ki sem jo tudi jaz obiskovala. Pa tudi v naši družini se je večkrat slišala slovenska pesem. Nekoč je bila bolj živa kot danes...«je v pogovoru dejala Marija.
STRAN 20
VESTNIK, 24. FEBRUAR