Največji in najmanjši časopis
'^Kako kratko življenjc ima časopis! V nekaj urah je izmišljen, napisan, na-tisnjcn in -¦¦ prcčitan. S tem je svojo nalogo že izpolnil, zakaj njegova vse-bina, pestra in bogata, je pisana ve-činoma le za en dan. Jutri postane ča-sopis že »vcerajšnji«, Skoraj nikogar več ne zanima. Samo kos potiskanega papirja je še.
Pa so vendar izbrali nekje tem krat-koživim proizvodom tiska prostor, kjer obdržijo trajno vrcdnost. Je to v časo-pisncm muzeju nemškega mesta Aache-na. Tam najdemo časopise, ki so tako stari, da bi jim marsikatera knjiga za-vidala njihovo častitjjivo starost. Tam so nagromadeni dnevniki iz vseh delov sveta in v vst-h mosiočih jczikih. K najbolj zanimjvim časnikom te zbirke pa prištevajo največji in najmanjši ča-sopis na svetu.
Največji časopis izvira, to pač ne bo težko uganiti, iz Amcrike, iz dežele, ki še danes Ijubi zelo velike in obširne časopise. Ta velikanski čas-opis je vi-sok 2 H metra in širofc 1 X mctra. Te mere odgovarjajo približno meram, ki jih imajo pri nas dobro zgrajena hišna vrata. Ali pa, da vam povem, če hočote, še bolj nazorno: ta časopis je približno
dvakrat vecji od table v vaši šolski so-bi 5e ta se zdi včasih marsikateremu Zvončkarju, Če je bil nepricakovano poklican prednjo, kakor vclika čma stena, s katero je svet kakor z deskarai zabit.
Imenovani časopis je izšel 1. 1859. v New - Yorku za 73-Ietnico dneva, ko je Amerika sprejela svojo ustavo, po kateri je bilo njenih 13 kolonij, ki so sicer ostalc proste, neodvisne države, združene pod skupnim naslovom: Ze-dinjene države Amerike. O tem in o neštetih drugih rečch jc bilo pisano na osmih stranch tega. časopisa-veHkana, na ogromnih straneh, od katerih je vsaka imela 13 potiskanih stolpcev. Ta-ko je lahko čitala eno stran vsa dru-žina. Zato tudi ni prav nic čudno, da je bilo potrebno za sestavo 24.000 iz-vodov tega časopisa 40 ljudi, ki so de-!ali celih osem tednov na njcm s pol-no paro. Danes bi v tem času enako število ljudi sezidalo preccj veliko hišo.
V primcrjavj s tem amerikanskim ča-sopisnim orjakom je najmanjši časopis na svetu videti še manjši kafcor je v resnici. Tet^a palčka med časopisi lahko 200 krat položimo na ploskev velikana. Ima torcj, to si lahko kaj hitro izra-čunamo, 1 *A centimetra višine in. niti en cel centtmeter širine. Ta časopisck torcj ni večji od drobncgu bonbončka. Natisnjcn je bil 1. 1887. v Guadalajeri v Mehiki in sc imenujc »El Telegrama«, to sc pravi po naše »brzojav«.