Poštnina plačana t gotovini- Leto LXVm., št. 264 Ljubljana, sreda 20. novembra 193$ Cena Din L- znaja raaK dan popoldne, izvzema nedelje in praznike - inaeraa a uO peut rrat A Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat A Din 8.-, ve*J* ta ratl petit Tsta Dtn 4.-. Popust po dogovoru, Inaeratnl davek posebej. — >Slovena*d Narod« velia mesečno v Jugoslaviji Din 12--. za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se »*• vračajo UREDNIŠTVO CN (JPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva tSet ttev. * Telefon: 8122. 8138, 8135 Id 812* Podružnice: MAJUBOR Strosemaverjeva So — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon' st, Jo. — CELJE: eellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 05, podružnica uprave: K oceno va unca 2. telefon 8t 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Safun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it 10.551 BESINSKA OFENZIVA Abesinci so na vsej fronti začeli napad na italijanske postojanke in dosegli lepe uspehe Harar, 20. novembra. AA. Po informacijah poročevalca Agencije Reuter je Fitaorari Ajel«» s svojo vojsko včeraj zjutraj irvr^il veliki napad na Italijane, ki so kori cen tri rani okrog Antala in Go rabe je. Italijani so bili poraženi. A.jele je ■avaeJ Antala. Borba je trajala od jutra do poldne. Abesinci bodo skušali sedaj obiti Italijane, da bi znova zavzeli tudi Gorane jo. Veliib-paša, ki ga je cesar odpoklical z južne fronte, se je odpeljal v Ožibuti. General je kratko izjavil: »Vojna ni izgubljena. Najslajše se smeje, kdor se smeje zadnji.« Kakor vse kaže se bo promet iz Džibatija v A d is A bebo v kratkem omejil na minimum, ker je pričakovati, da bodo Italijani kmalu bombardirali železniško progo. Addis Abeba, 20. novembra, v. Atesinci nadaljujejo |kk-asi toda sigurno s koncentracijo svojih velikih armad, ki so razporo-j,>nf na severni in južni fronti. Na severni fronti je nastal skoraj popoln zastoj. Ua-lijani so izvedli samo nekaj tx>čnih osigurani na karavanski cesti južno od Makule. Ai>e$inske čete se počasi zlivajo v kotlino južno od Makale, ki bo poslala najbrže po_ zornica odločilnega spopada nn^u Abesinci in Italijani. Vsi vojaški strokovnjaki in celo italijanski priznavajo velik uspeh izvedbe koncentracije abesinskih čet, ki so prehodile do 80 km v eni noci po sto in sto kilometrov, prej ko so prišle na odrejeno jim mesto na fronti. Morala Abesincev je še vedno na višku ter čakajo temnopolti voj-scaki samo povelja za odločilni spopad. Abesinci bodo na severni fronti za sedaj najbrže samo zadrževali nadaljnjo prodiranje italijanskih čet ter čakali dote tako-zvanega »malega dežja<, ki bo nastopila v nekaj tednih. To deževje bo toliko raz_ močilo pota v italijanskem zaledju, da bodo italijanske zveze proti morju resno ogrožene. Takrat ni izključeno, da pride do odločilne ofenzive črne vojske. Na jugu je za>tala italijanska ofenziva radi terenskih t^žkor. Mq1i tanki so >koraj v^i zaostali ter je navezana odslej italijanska pehota sama nase. Abesinci so izkopali po navodilih evropskih strokovnjakov na tem predem fronte na stotine vešče skritih pasti z-a tanke, v katere je zašlo že nekaj desetin tankov. Po izjavah Italijanov hoče prodreti general (iraziani na tej fronti za vsako ceno še pred zimo in nastopom velikega deževja vsaj do Harara- Izgleda, da bo užival pri tem tudi veliko podporo novega poveljnika vseh italijanskih čet maršala Badogliu. ki misli znatno ojačiti italijanske čete na južiu" fronti. Po poročilifti iz Ugadena se Pe skorn cela pr<>vinca s premen iia zarasli \ejikih na-l:vov v t no taiuio blatilo je/x^: o- V blatu Jc ob^k.i. j nekaj ducatov ifta^Jij ^kih tankov, Likajo se»ia.j, da se o^eiuiije otusi Me*i itaiLijajis'k.imi Oet-aani v (Jga^ienu je pričela tudi nemilo razsajati malarija. V u.Lm*unskih krogih nestrpno pnčaku ;ejo napovedane velike pošiljke orožja in preliva, žinajio je naonrec, da je abestuska vJemoč pri obn-mbi Ogadena. Pri Tabunu je prišlo do večje bitke, v ka~ teri so bili Italijani poraženi ter h izredno velike izgube Ras Ajalu zaprt v Ankoberju Asraara, 20. novembra. AA. Posebni Ha. vasov dopisnik poroča: Potniki, ki prihajajo iz Aksuma, pripovedujejo, da jc ras AjaVu obsojen na dosmrtno ječo. Zaprli so ga v trdnjavo Ankober. ker je Kote! prestopiti k Italijanom. Posledice sankcij Z uvedbo sankcij je hudo prizadeta tudi francoska trgovina — Razburjenje v francoskem poslovnem svetu Pariz, 20. novembra, o. Protesti proti sankcijam zavzemajo čim dalje večji obseg ter dobivajo vedno bolj izrazito prtiangle-Sko tendenco, največ zaradi tega, ker je dovoljen izvoz ?irovin, ki ZUricher Zei_ tunge pravi, da se redkokateri narod tako veseli sankcij proti Italiji kakor angleški, ker bodo Angleži edini imeli dejansko korist od njih. Italijanski škoSje na strani Mussolinija Pastirski listi italijanskih škofov proti sankcijam — Škofje od očno za fašistični režim Rim, 20, novembra, o. Danes so skoraj vsi italijanski škofje izdali posebne poslanice na vernike, v katerih pozivajo narod k složnemu odporu proti sankcijam ter k zvestobi fašizmu, štkof v Brindisiju pravi v svoji poslanici med drugim: Anglija, ki je štirikrat večja nego Italija, nas hooe s sankcijami zadušiti. Zato mora danes ves italijanski narod stati na strani fašistične vlade in verno izpolnjevati navodila voditelja vsega italijanskega naroda Mfussolinija. Prosimo Boga za dobrobit, s4a> vo in moč fašistične Italije. Palermski škof pravi v svoji poslanici med drugim: Zloba sovražnikov Italije mora z vsakim dnem bolj okrepiti duha odpornosti Italijanov, ki morajo v takih razmerah postati vojaki ter vršiti svojo dolžnost do duceja. Naj Bog blagoslovi Italijo in reši italijameko kulturo. 55bčno se glase tudi ******* ----u lih škofov. Demonstracije v Rimu Vsa poslaništva sankcijskih držav so zastražena -Glavna ost je naperjena proti Franciji in Angliji Rim. 20. novembru, o Zasedanje velikega fašistične^ sveta je dalo snoči sprva. povod za ogromne manifestacije Mussoli-niju in proti sankcijam, kmalu pa so se manifestacije s-premenile v velike demonstracije proti vsem državam, ki izvajajo sankcije, v prvi vrsti proti Angliji in Franciji. Velike povorke z zastavami na čelu so korakale po ulicah, prepevale vojaške pesmi in vzklikale proti sankcijam. Najčešči ao bili klici: Doli z Anglijo! Doti s Francijo! Doli z izdajalci. Ker so demonstranti skušali prodreti do francoskega in angleškega poslaništva, so morali vsa poslaništva zastražiti. Od davi so pred vsemi poslaništvi drŽav^ kj sodelujejo pri sankcijah, postavljene močne vojaške straže, ulice pred francoskim in angleškim poslaništvom pa so 7* nroraet sploh zaprte. 6.000 kg bomb Generalni napad italijanskih letal Abesincev Asmara, 'Mi novembra. AA. l'o informa-ciiah agrenciie Štefani so italijanska lelala včeraj razvila zelo veliko aktivnost južno od Makale. posel no pa v dolini Najmešik med Majnufom in Endo Mihaelo. Letala so opazila v treh krajih mnogo abesin-kih čet. 20 letal je z bombami in stroinirami napadlo abesinsko voi?ko. ki je ^tela 15 do 30 ti=oč ljudi Nasprotnik je imel velike izgube. Abesinci so se branili iz protiletalskih tonov -troinic in pušk. Vsa letala so bila zadeta, vendar so izvršila svojo nalogo. Letalo kapetana Facana je b?l° zadeto v rezervoar olja in ie moralo pristati k sreči blizu Makale. Na n^kem drueem letalu je bil ranjen mehanik. Na tretjem letalu, ki je bilo zadeto v rezervoar bencina je mehanik celi dve uri z roko tiščal luknjo v rezervoarju, tako da se je letalo lahko vrnilo. Med letalci sta bila tudi Mussolini-jeva sinova Addis Abei»a. 30 novembra- AA. Abesinske izgube o priliki včerajšnjega letalskega napada v dolini Naimesik znašajo več tisoč liudi. Na abesinska taborišča so letala vrjjla do šest tisoč kg bomb. To je bil prvi napad, ki je pokazal nevarnost letal. Poročevalec agencije Reuter ie izvedel, da je bilo letalo Bruna Mussolinija zadeto s sedem, letalo njegovega brata Viktorja pa z devetimi streli. Francoski odgovor na italijanski protest Prijateljski opomin Italiji — Komentarji francoskega tiska Parfa, 20. novembra. AA. Agencija H&vaa poroča: Snoči je Lavni izročil italijanskemu poslaniku Cerruttiju francoski odgovor na italijansko noto proti sankcijam. Francoska nota je sestavljena v vljudnem tonu, vendar potrjuje od-redbe, ki jih je morala Francija izdati v smislu svojih obveznosti za izvajanje sankcij proti Italiji. Nota se zaključuje x »trdilom, da francoska vlada ni izgubila nade, da bo lahko prišlo do mirnega sporazuma hi da se bodo opustile sankcije, zaradi katerih je Italija sedaj oškodovana. pari«, 20. novembra. AA. Lava! tn italijanski poslanik CePe£tt Parisien« po-avi med drugim. da se je prit pogajnnjih. ki so se vrgriln med Parizom In Londonom, ter nekimi drugi, mi mesti držav, ki sodehijejo peri sankci- jah, pokazalo, da so bfri Angleži za ko lekMvni odgovor na italijansko noto Iz. kazala pa je, da bi raje vsak* poaamez na država odgovorila na italijanski protest čeprav bi sp lahko odgovori v glavnem strinjali. Tak postopek, pravi list, v osta lean docela odgovarja duhu čl. 16 pakta DN. Francoski odgovor je sestavljen zelo prija tel jeko ( dasi se bhstveroo r»e razridcuje od azfcgle&kega. Razlika je morda ▼ tonai. toda ne ▼ razlogm. >Excelsiar« pravi: Nihče ne more dvo_ miti o prijateljstvu Francije napram Kaliji, ki prihaja do izraza tod* t francoskem odgovoru na ItaJijaiualU protest proti sankcijam. >Echo de Parts< ugrotavtja, da je bito Lavalu mnogo na tem. da prizanese ftav? jariskim nacionalnim čuvstvom, kar Bj aa_ veda, da je treba ohraniti italijansko prijateljstvo, ne glede na to, aH ho dejansko prišlo do mirnega sporazuma med Italijo m Abesinijo. Negativen odgovor bi datoval na Italijo kakor obsodba pred sothsCem. Prav zaradi tega se je tudi Lavađ za ločene odgovore na KaJ4 juLiafcjj List rar&žn nato. da bo nazadnje vendarle prišlo do mirnega sporazuma, čaprav je ta. sodeč po okoliščinah, mogoč le s kapitulacijo nbesinskega cesarja. Monopol na zlato v Italiji Italija |e rekvirirala vse zlato v državi in proglasila monopol Rim, 20. novembra. AA. Uveden je bil monopol na zlato, zlasti za ono, ki se nakupi v inozemstvu. Za nakup predelanega aH napol predelanega zlata so uvedena posebna uvozna dovoljenja. Kontrolo nad monopolom bo vršil nacionalni zavod za zunanjo trgovino, ki bo lahko na račun državne blagajne sirovo in predelano zlato lahko rudi kupoval, m sicer po cenah, Id se bodo tedensko določale sorazmerno s cenami na svetovnem tržišču. Pogodbe o nakupu zlata v inozemstvu, ki so stopile v veljavo pred uvedbo monopola, bodo odpovedane v roku 10 dni. Pred zasedanjem francoskega parlamenta Pariš* 20- novembra. A A. Na današnji seji ministrskega sveta bo sklenjeno, kdaj se sestane francoski parhment. Kakor navajajo listi bo parlament sklican za 26. t. m. ali pa za 3. decembra. Takoj spočetka je pričakovati viharnih debat in celo incidentov. Pripravlja se cela vrsta interpelacij tako na socialistični kakor na desničarski strani. Cim bo znano, kdaj se parlament sestane, bodo lahko vlada kakor tudi posamezne stranke zavzele svoje stališče napram proračunu in drugim notranje političnim in upravnim vprašanjem. Ce se bo parlament postavil na stališče, da se državno gospodarstvo v prihodnji poslovni dobi ne sme več voditi z dvanajstinami, se bo moralo proučevanje proračuna zelo skrajšati, ker bo imel parlament za svojo proračunsko deba to na razpolago le mesec dni. Razgovori % svrho transakcij, kakor jih je zahteval i»" vršni odbor radikalno socialistične stranke, da se izenači stališče vlade in finančnega odbora- glede državnega gospodarstva, včeraj niso mnogo na>predovali zaradi nepri- jateljskega zadržanja socialistov napram temu sporazumu. Tudi del radikalnih socialistov se je nagibal k socialističnemu stališču. Danasnp dan ima biti tudi v pogledu odločilen. Fey odžagan Dunaj, 20. novembra. AA. Bivši minister major Fey, je bil odstavljen s položaja vrhovnega poveljnika heimvveh-rovcev na Dunaju. Njegovo mesto je prevzel sam zvezni podkaneelar knez Star nem berg. Amnestija v Grčiji Atene, 20. novembra. AA. Ministrski svet je na svoji snočji seji sklenil amnestirati delavce, ki so bili obsojeni na zaporne kazni zaradi nedavnih stavk. Nadalje je bilo sklenjeno, da se amnestira kapetan Lukides, ki je bil postavljen na sodišče zaradi napada na generala Panajotakisa. Po nepotrjenih vesteh bodo po povratku Nj. VeL kralja Jurija JT, v domovino amnestirani voditelji marčne revolucije. Končni rezultat angleških volitev London, 20. novembra. AA. Po revbdji volilnih rezultatov, so se dobili naslednji poaatki: Na vladne stranke odpade 430. na opozicijo 181 mandatov. Vladna večina znaša po tem takem 249 mandatov. Manjkalo le se rezultati !z štirih voirhrfn okrožij. Bombe v sinagogi Varftava, 20. novembra. AA. V židovski sinagogi v Sosnovicah je eksplodirala bomba. Ubito je bilo neke dete, tri osobe pa so bte ranjene. Policija je odredila m aretirala večje število nacionalnih demokratov. Trgovinska poga}an|a % Anglifo London 20. novembra. w. Semkaj je pri. spel zastopnik Jugoslavije, da razpravlja o možnosti medsebojne pomoči sa primer neprilika ki bi jih utegnila kneri za Jr^fo 9favi>o uporaba aansrrij. Krediti za pogozdovanje Beograd, 20. novembra. AA. Po odredbi ministra za gradnje so bili odobreni krediti: iz fonda za pogozdovanje g#ličav v pasivnih krajih v savski banovini 200.000, in sicer za pogozdovanje na državnih posestvih 100.000 ter za ureditev in regulacijo hudournikov 100.000 Din. Iz carinske službe Beograd, 20. novembra, p. Za upravraiika carinarnice na Rakeku je imenovan carinski kontrolor Fran Pavkrrrč- dosedaj v Dravogradu. Z« carinskega kontrolor j« pri ca* rinarnici E>ravograd-Medba je postavljen Zvonimir Nedaoic. dosedaj pri glavni ca* riTiei niči v MaTiboru. Borzna poročila. tDevi&e z vateto premijo 28-5*/«). Amsterdam 2976.28 — 29S9.88: Bari in 1766.08 - 17«9.96; Bruselj 1424.22 - 1431.29, Oirih 740.34 — 746.S1; London 205^7 — 217 JZ2; ?tew Y<,rk 4347.51 — 4383 82; Pariz 288.71 _ 2fi0.15; Praga 181.1« . 182 20: Trat 365.% — 367.06. Avstrijski frRmg v privatnem kijiringu 8.60 — 8.70. Čarih. 2rj novembra- Beograd 7> Pariz '20.2725. London 15.15, New York Bruselj 52.08, Milan ?4.9D\ Madrid A Amsterdam 208.90. Berlin 123.80. r>wk§d 56.7* Praga 13-73, Varaam* 57« Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« srećki. 20. m&mmhtm 1035. Stev. /64 Beraška nadlega v Trbovljah Občina je založila nove bloke, za katere bodo dobivali reveži podporo v naravi Trbovlje, 19- novembra Rudarski revirji 90 bili že od nekdaj prav priljubljena shajališča neštetih beračev in delamrznežev. Že v dobi, ko delovno ljudstvo rudarskih revirjev ni bilo tako v skrbeh ma vsakdanji grižljaj kruha nego danes, ko dan za dnem z večjo bojaznijo gleda v neizvestno bodočnost, so tuji berači zlasti ob plačilnih dnevih kar trumoma prihajali v rudarske doline ter z rafinirano spretnostjo razumeli izkoriSČati dobrosrčnost in radodarnost naših rudarjev, ki v dobi boljših zaslužkov niso gledali s tako skrbjo na vsak dinar kakor v današnjih težkih Časih. Slučaji, ko so varnostni organi pri kontroli beračev in drugih tujih postopaČev na-šli pri poedincih več sto dinarjev nabera-čenega drobiža, niso bili redki. Prav tako se je tudi pogosto dogodilo, da so se berači v svoji »poklicni« vnemi in pijanosti medseboj stepli. Bili so pa to že redni gostje rudarskih revirjev in ker je v tistih dobrih časih delil Bog prebivalstvu rudarskih revirjev kruh Se v nekoliko večjih kosih nego danes, se tudi občani niso posebno razburjali nad beraško nadlogo. Vse drugače pa je v zadnjih letih, ko lapada delovno ljudstvo rudarskih revirjev vedno bolj revščini in pomanjkanju. Beračev ni danes prav nič manj kot v onih letih, ko je bilo v dolini Se vsega dovolj. Nasprotno armade tujih beračev ln drugih pohajačev. ki prihajajo i« vseh krajev v rudarske revirje so se ■Se pomnožile. Dan na dan pritiskajo na kljuke in če jim ponudiš kos kruha ali krožnik tople juhe, te Se žaljivo zavrne ter predrzno zahteva denar. Cestokrat postajajo berači in slični tuji postopa Si še nasilni in se ga komaj znebiš. Toda večina prebivalstva zlasti pa hišnih posestnikov in ostalih pridobitnikov si naj tako postopanje kar sami pripišejo, kajti še lansko leto smo priporočali uvedbo be~ blokov, ki jih je nato uprava občine tndi uvedla- Vsak kdor je take bloke na občini na t -a vi L mora priznati, da je to zelo pametna iznajdba* Prvič so 8 temi bloki podvrženi vsi tuji berači in klateži kontroli obline, kamor mora nesti naberačene listka, & hoče dobiti hrane, saj denarno pod-dohe le v izjemnih in utemeljenih jih. Z-£ vsakega berača in postopača potem občina presodi, ali je potreben hrane ki podpore v obče. S tem se onemo- Danilo je žalosten varal. Uvidel je, da | bt bila vsaka nadaljnja beseda zaman. ' Preko Sidi nega razuma, ki je v prejšnjih trenotkih blestel v najvišjem žaru in bistrini, se je že vlekel oblak teme in jo pogrezal v blazne utvare in predstave. Ko se je oddaljil od nje, je videl, kako je pozdravljala nekoga, kf so 2a ustvarili njeni blazni prividi in kako se je zaupljivo pogovarjala z njim, kakor da bi zares sedel živ poleg nje. Jedka bolečina je preparala njegovo srce ... XXX. Jesen je Mla tisto leto nenavadno lepa m topla. Travniki in pašniki so zeleneli še v decembru in na prisojnih obronkih so cvete marjetice in druge divje cvetice, kakor da bi bil se oktober. V tistih lepih, solnčnth dneh je tavala Sida včasih po več ur po skriti samotah, s svojimi mislimi daleč od ljudi in vsega sreta. Včasih je s prekrržanimi rokami sedela na skalah nad Jasnico in nemo zrla predse, ah" se pa zaupno pogovarjala s svojimi prividi Tako je sedela tudi nekega nenavadno toplega popoldneva v divji samoti nad reko. Za njo se je dvigal po strmih obronkih COSt jelov gozd, pbraSčen nad robom z nizkim, z brslinom in srobotom prepredenim groičevjatn. Pred njo a* fti spe- goČi pijančevanje beračev in postopaČev z naberačenim denarjem, a drugi strani pa ?e indirektno tudi kontrolira vse tuja berače, ki prihajajo v Trbovlje. — V ti namen je danes uprava občine Trbovlje objavila prebivalstvu proglas naslednje vsebine: Uprava občine Trbovlje je ugotovila« da se je v zadnjem času zopet začelo raiHrja-ti neopravičeno beračenje tujcev. Tozadevno je tukajšnja občina nastopila že v januarju letos najodločneje v korist tukajšnjemu prebivalstvu. Uspeh te akcije se je pokazal že v nekaj dneh. 0 sodelovanju vsega prebivalstva se je nadležno beračenje tujcev v občini skoro popolnoma odpravilo, v kolikor so pa tuji berači Se nadalje nadlegovali prebivalstvo, je pa isto samo krivo, ker se ni poslužilo blokov odnosno nakaznic za »pomoč potrebnim«, marveč je tujim beračem in postopačem Se nadalje dajalo pomoč v denarju oziroma v živežu, s čemer je bila kontrola teh beračev a strani občine docela onemogočena. Trboveljska občina je založila nove bloke po 20 listkov a Din 0.25, t- J. v skupni vrednosti po Dir. 5.—. Nakaznice vnovcuje socialno politični urad občine po ugotovitvi in preudarku* za nakazila za živež, hrano, obleko in obutev. Neopravičenim beračem in nepotrebnim pohajačem pa občina podpore ne da in gre protivrednost nakaznic v blagajno občinske mladinske kuhinje. — Prihodnje dni bodo občinski organi prodajali po hi§ah predmetne bloke. Uprava občine naproša prebivalstvo, da sodeluje s upravo občine, da se tuja beraška nadloga čimprej in temeljito odpravi, kar bo le v korist vsemu prebivalstvu doline. V rudarskih dolinah je revščine dovolj ln ni treba, da bi naše delovno ljudstvo osrečevali I svojim nadlegovanjem še tuji berači in poha jači. — Uprava občine opozarja slednjič tndi na to, da se bodo odpravile vse zlorabe no osebah, ki se bavi jo s poklicnim beračenjem. Napram kršilcem naredbe o podpiranju brezposelnosti in pobijanju delamri-nosti se bo postopalo z vso strogostjo tozadevnih oblastvenih naredb V občini Trbovlje se lahko docela odpravi neopravičeno beračenje tujcev samo s sodelovanjem prebivalstva, zato občina, trdno pričakuje vse tozadevne podpore občanov. I šcala k strug' skoraj navpična stena, pod j katero je ob vodi raslo nekaj gostih I smrek. Bil je to tako divji in odljuden kot, da ni vanj nikoli prihajala živa duša. Ko bi bil kdo v tej samoti zaslišal človečki glas, bi se bil gotovo zdrznil in pobegnil, misleč da se oglašajo iz šumeče globine zli duhovi. Le Sida se ni zdrznila, ko se jI je nenadoma sredi njenih zmedenih razmišljanj zazdelo, da se oglaša od nekod pritajeno bolestno ječanje. Umolknila je iv prisluhnila. Ječanje se je ponavljalo v sko Mj redno odmerjenih presledkih Nenadoma je vstala, stopila čisto na rob prepada m vprašala »Si ti? Kaj bi rad? Pridi gori!* Ko ji ni nihče odgovoril jn se je ponavljalo ie rahlo zamolklo •ječanje, se Je nasmehnila: »Počakaj, pridem k tebi.* Skušala je splezati čez pečino, pa ni mogla. Sla je nekaj korakov niže in se skozi gosto grmičie ter bršljan splazila znova k robu. Tu je opazila komaj pol metra široko razpoko, skozi katero je vodila navzdol strma, stopničasta steza, zgoraj vsa pokrita s srobotom. Pričela se je spuščati po njej in je naposled priplezala do previsa, pod katerim je zijala postrani tako velika skalna odprtina, da je diača in v skladišču samem. Policijski agent Ha u p trna n je v zadnjih 14 dneh po* jasni 1 acat vlomov 'm tatvin. Prijel je Viktorja Bana ia Joieta Aniurja, ki sta kakor znano vlomila v Štiri tovarne, aretiral ja Notarja in kakor vse kaže, bo v kratkem pojasnjena po Hauptrnanovi zaslugi tudi tatvina, ki je bila irrraena pri Oi?rinčevih v Zgornji Šiški. Tam sta bili ukradeni dve zlati uri moška in damska, obe znamki »Schaffhausen« in vredni 3000 Din- Policija je napravile hišno preiskavo pri nekem brezposelnem ključavničarju, kjer pa ur ni našli. Med preiskavo je pa nekdo vrgel iz kijučavrricarjevega stanovanja tri zelene zaveee, Id ao jih našli na dvorišču. KlučavoMar in njegova žena zatrjujeta, da sta aavese kupita od neznanca sa 250 Din, policija je pa ugotovila, da ao bile ukradene pri Ogrinčevih. Ker sta mož in žena trdovratno vse tajila, je policija poklicala na urad in zaslišala njunega 9-let_ n enega sinčka, ki je bil ka&or vse kaže slepo orodje v njunih rokah. Fant je priznal, da se je večkrat splazil v stanovanje k Ogrinoevtkn in da je odnesel par uhanov, eno šatuljo in še več drugih stvari. Ključavničarja je policija izročila sodišču. Povoden] v Logatcu ipjađla LJubljana, 20. novembra Is Dal. Logflctca ao prijsipede v začetku tedna razburljive vesti o silnih poplavah. Nekateri ao vedeli povedati, <|a ja pod vodo celo 60 bSfi. . . K sreči pa *e je lz-kazalo, da ni tako bodo, čeprav je bila nevarnost. Kakor drugod, je deaevaJo tudi v Logatcu preteMo medaljo ves dan in tuđa ponoči, prenehajo ni alti v ponedeljek, kar je Imelo 2a posledico, da je slino na ra«.la LogaSčioa. V svojem toku od Žiberš m Rovt >e pridrla velika množina votle, ki se je razlila cea njive in travnike in je3a je vdirati tu/ft v poslopja. Zgodaj zjutraj je na Martin vxb.ii zalila voja&nico 'n shrambo za živila, ki jo ima tam četa obmejnega vojaštTa, Vojaki «o morali i«z vojašnice odnašati vse, predvsem pa živilo. Navzlic temu je deroča Toda odn*-s\. nekaj krompirja. Tudi nekateri posestniki ao morali pospraviti iz hiš različno blago ter ao maral i odarnati sivino v vi&je Joge. Povodenj, ki je Balila kakih 6 h!S? a zajeJa široko plo®kev travnikov im njiv. Je nastaja največ zaradi tega, ker ni očiščen podMraftnik Jacka ob ovinku Logasči-ce. Jačfco bt btlo treba vsekakor oCistiti, s čemer bi bQa odstranjena nevarnost, ki ob vsakem večjem deftevju preti Do]. Logatcu. Včeraj In danes je vodu že popolnoma upa/Fla in ee je LogaScica epet vr-n«a v evoJo »trugo- SPORT Termini GZSP za zimsko sezono 1935 36 26. decembra 1995: Medklubski tek na 18 km priredi SK Jezersko. Medklub. 3ka skakalna tekma v Planici (na mali skakalnici) za prehodna pokal SK. Ru te&a,—Planica, v izvedibi SK. Rat«te— Planica. 90. dec^afcra 1936: Podzveeino prvenstvo v »amuku« na Pustem rovt u v izvedbi SK Bratstva (v slučaju slabih snežnih rasaner, se izvede >srmik< skupno s slaJolom 26. I. 36. isto na Pustem rovtu). 6- januarja 1936: Medklubska skakalna tekma v Zaki na Bledu priredi SK. >Triglav* Bled. Podzvezinn mladinska skakalna tekma in otvoritev > mladinske skakalnice« TK. Skale na Jeseni, cab. 12. januarja 1936: Klubski dan, s sodelovanjem »mladinskega odseka«. 18. in 19 januarja 1937: Klasična kombinacija za državno prvenatvo JZSS v Mariboru. 26. januarja 1986: Poazvezimo prvenstvo v »slalomu« na Črnem vrtni v izvedbi AjSK. Gorenjca. 8. m 9. februarja 1936: Poazvc/^no prvenstvo v Idasičini kocmfbdnaciji v Ratečah v tevedtoi SK Rateče—Planica. 16. februarja 1996: Mladinska klasična kambinacija v Mojstrani v izvedbi 3K-Dovje—Mojstrana. 23. februarja 1936: MedklubsKj »smuk« na Ornem vrhu priredi ASK, Gorenjec. mogfo t malo sklonjeno glavo pogledati v temno votlino. Tedaj se je znova oglasilo bolestno ječanje, sedaj že čisto razločno in tik pred njo v jami. »Kam si se skril?c je dejala mirno, skoraj nasmejano. »Čemu ta komedija? Pridi ven!« Ječanje je nenadoma utihnilo. Sida je stala nekaj hipov na vhodu, nato ie pa zaklicala: »Zakaj se ne oglasiš?« Potem se je še bolj sklonila in stopila dalje. Po nekaj korakih je stala v višjem, temnem prostoru, v katerem se njene svetlobe navajene oči niso mogle razgledati. Ko je pa pričela razpoznavati stene nevelikega prostora in v njem borno, primitivno, s težko roko in brez potrebnih pripomočkov izdelano opremo, je naenkrat prestrašena kriknila in se v grozi čisto osvestila. V kotu je na s cunjami pokritem mah-u ležal napol nag starec. Pod od gub razoranim čelom so žarele iz tem-nfti duplin žalostne, a obenem prestrašene oči. »Habakuk...« se je izvilo Sidi iz grla. Da. Habakuk hčerka moja.« je z muko potrdil starec. »Ne boj se. Ko si že prišla, ostani. Še nikoli ni bi nihče tu moi gost.~ »Tu je tvoje bivališče?« je vzkliknila in se nehala tresti. »Že trideset let. ali pa morda še eč: pozabil sem štet vsa ta neskončna 'eta Sedi Sida! Sedi na klepico V! je tam v kotu Pristavi io bliže, sem k moiemu ležišču!« 1. marca 1936: Medklubaka Štafeta 4X8 km in medklubska skakalna tekma v 2. razredih, vse v izvedbi SK. Dovje— Mojstrana. Mladinsko prvenstvo v aVp. siri kombinaciji na Črnem vrhu v ia. vadbi ASK. Gorenjca. 19. marca 1936: Medklubska »slalom« tekma na Rože i priredi TK. Skala, podružnica Jesenice. Po nesreči ustrelil sestrice Ormož. IS. nov embra. Bhau Ormofta v vasi Boreec se je primerila te dni smrtna nesreća, ki je zahtevala življenje desetletne deklice, v odsotnosti domačih je vzel 12 letni deček lovsko dvocevko ter Se s sestro igral z njo. Pregledoval jo je. ne vedoC da je nabasana. Hotel je pokazati sestri, kako se strelja. NIC hudega sluteč Je pomeril sestrici v obraz, sprožil in jo ustrelil. TJbogo deklico ao zadela zrna iz neposredne bližine, tako da je bila pri priči mrtva. Usodno naključje je dfčka »talko prestrašilo, da je tekel od hlse. kakor iz uma. Ko ao ga naeli, je odkrito in skesano prizna 1 svoje dejanj? ter opisal domačim, kako se je zgodila nesreča. Z zadevo se bo pečalo sodišče. Iz Kamnika Skrlatinka se je pojavila v nekaterih razredih tukajšnje osnovne šole. Razredi, v katerih se je ta nalezljiva bo'czen pojavila, »o začasno zaprti. Prcdvidttna «e pouk ne bo vršil knkih .S do 7 dni. — Ii vojaške službe- Po službeni potrebi je bil premeščen za blagajnika Dravsk*-* stalne vojne bolnice v Ljubiiano blagajnik ruJcaišnje srrvodniŠnice intendantski poročnik 0. Zlobec Andrej — Iz Kragujevca je bil premešjen v Kamnik za šefa prezkus-nega oddjlka inžinjer-kapetan II. ki. g. Levi Miroslav. — Nušifeva komedija »Gospa ministrica«, katero je v soboto in nedeljo vprizoril Rdeči križ v korist protituberkoloznega dispanzerja, je prav lepo uspela« V sobot<> se je igra vršila v dvorani Narodne čitalnice, v nedeljo pa v dvorani Kamniškega doma. Obakrat sta bi'i dvorani popolnoma razprodani. Igra sama je gledalcem silno ugajala, igralci so nas vsi od kraja popolnoma zadovoliili, med vsemi pa »e je najbolj odlikovala gdč. Izika CevČeva. ki je igrala naslovno vlogo in je za svojo i zvrst" no itjro žela aplavze nni odpntih scenah. Rezijo je vodil g. Golob. Iz Maribora — Narodno gledališče. Melodijoano Straus-sovo ope»reto >B«ieaka noč« ponov« v četrtek, 21. t m. za red C. Pred6*ava je po ZiTkižanih cenah. — V nedeljo 24. t. m. bo kjtfna predstava nove slovenske operete >Majda<, ki jo je uplaebil prof. M Kozina, priredf'd p« po Knafli?evi veseloigri >Kmw-ki teater« Ferdo Delak. Delo bo šr^eenirano in aretirano primerno rvojemti tekstovnemu bistvu. J« namreč opere-tn* rrotesko. v rtovmh ulosrah nastop1'k> Udovioeva. B»đ4»i-ceva. Starčev«. ?la.nein, Harasiovifc, OoririŽek. G mm in P. KoviČ. Režira F. Delak, dirtiafrra M. Ko7J:na. — Oheeil se je. Preteklo noc je obupa?! nad tfvoiim bednim Mrl tanjem 49-letni delavec Ivan Pe-rnek. Našli 90 ga v Vlahovi-oevem hlevu obeše-nesra. Ko ao mu prereaaM vrv je bil že mrtev. Obupal je Pernek najbrže, ker ;e nedavno prišel ob posestvo. — Jenkova proslava. Drevi bo v Narodnem fpleda.to'dČu koncertroi reoer v proslato sbmlernioe amrti velikesra slovenskega sildada-tolj« Davorine Je-roka. Sodelova;!!i bodo vsi pevskn zbor?! vl Maribora in okolice ter pevci i* Ril«. Počastite epomrn vel^ke^a moža ! — V prepadu se je ubil. V mariborski bol-m& >e 14. t. m- pod'letrel smrtnim poSkicvJ-bami rra glavi mlinar Jožef Kropej z Bofia n fe vpra*w»j>e, alfi je Krooej žrtev nesreče a:li pa ^Icrivno-stnega zločina. Žandarmerija v Sel/ni rt N ugotovila, d« se ie Kropej ponpsreoil. Možakar ie o<15el 10. novembra v ev*vj mlati v »"Repič Tnabo'" od kod^r se je vmil proti domu okol»i 10. ure zvečer. Ko je pH5el mf-mo wp.fi-n frasterja Kairbe^a. fe atapi v fz- bo, kjer «t« s ao^edom p:1a do pozne nnfii. Mo^no niioTi je Kror^i v srorzrlu s^rmorr'nvM v 4 metre crlobok prepad in si rozVl ffki-vo. Ležal |a 2 uri v crlobolci nMave#4i:. Nato se je mož streznil in osvesti] ter od&e] kx- Stortla je molče, kakor JI je naroči*. Starec se je z muko napol dvignil, se za nekaj časa zastrme) vanjo in naposled dejal: »Nisem mislil, da bo kdaj kdo pri moji mrtvaški postelji, in če bi bil mogel vsta-ti, tudi tebe ne bi bilo Zaprl bi bil vhod. Ko pa si že prišla, naj bo Sedaj, ko vem da so se moji dnevi iztekli, e ujrasnilo v meni vse. tudi sovraštvo do rodu mojega ; brata Simona.« »Rodu tvojega brata Simona?« je vprašala Sida Njen razum je postal popolnoma čist. kakor že dolgo ni bil. »Da.« je potrdil Habakuk »Seveda, ti ne veš kdo sem.' »Habakuk . .« »Tako mi pravijo. Ne vem zakaj in kdo mi je dal to ime« »Nisi Habakuk?* »Ne.« »Kdo si potem?« »Edini, ki to ve. pa noče veHeti ie tvoi oče.« »Moj* oče?« »On. sin Simona Silana.« • fn ne smem izvedeti?* »Smeš Moraš .. Čemu bi ti seda: prikrival ko ne bom nikoli več zapustil teira svotega samotnega bivališča ki sem s1 ga ♦zbral da b: se umaknil iz sveta, na ven-Har?e ostal v bližini Silanov.« *Čemu v bližini Silanov?« »Ker sem sam — Silan.« 1a. M novenihra: ka-t/v^en-nl Feliks, VUdiboj. DANAs.NJi; 1'RIRbDITVK Kin0 Matica: Karneval v Španiji. Kino Ideal: \'.ktor in Viktorijn. Kino Sloga: Domski kozak. Kino L'nlon: Cigan baron Kino siška: Rarkarojla. DKZIKNK LEKARNE Dan^s: Poo-oli. Tvrševa t, Hočevar. Jovfika ^2, Cartu«, Moste Za^loAka ce*»t^ Naše gledališče Drama 7aoW«k ob 2*V inri Sreda 20. novembra: Frak aJi krvJa/- ka t NajBaaeka, ter a, Dene* in C*^st Profsitavfl j^- za ro! Sre- Prva repr:xa Hahiovo u^re -Otr^i-v ceirtek 21. t., m. za rt*\ C Dala j« to> \TPitino n«.pi-»«no ter nam pre-J^ita^ l>a k»vn-fllkt med »tanši in o*.r<>ei. ivt««er>** m«-«) staro grorf0v6.ko hiš(» |fj h š0 svetnikov.. V posameznih vloa^atl iiaNt-oP'Jo fM, kal mrjeva. [esr jm, Hraiiii«, l>e\vir, r>renove<-. rianetk; in .Terman. Pre'r-t:iv;j >• '-« C Opera Zaeetek oh l>o uri Sre-*a 2v. ii(»\tunbrH: Mnon^elle Nitoueho Had B, <*"-e^rtak 31. no' ■* -tu\> » : f\-]>e<'', uri: .Man^i Dijaška areiaaava Šloboko aalii ne cene <^ i Aq 1| Din Drftvi ob 20. uri se Bor9 x »peri ■►per«1- ta >MainKz.CJ!ile NlfteiM he« z ajdft. Iplioevo » vlogi Deniize. Vpa kaki oblčajmo. Prestava za rodl)o R«vs.»tnileve orxfcre Pepe!k:< Angeli na«. Delo je izvrstno naStndiniiio KI v porameznm rlavnlh vlogatj naatopas gdlč. ZiuptfN-ccva^ gat K<>^«Jeva, -a Ulto Ćeva, erg. Go«ttć. Janko, tie^etlo in I'e-tA>veiie. Dirigira kape/Inik .Veffat. rei'^ prof. gestova. DijoSka preKlts^iajva v ppori. V pe»t.ek b i 15. uri ae poje po cenah o<1 5 Ao Wi Di i. Ma«.«enetova opera »Manon«.. Va>s)lovn., Vloga paje «a. Gjunsjenac, mladeoa (Jrie;. xa g. Banove\-, a^a« • ^ fPpii |* D*t**t< v oetadih v*oi»>aii nastopijo p*- Btbieava, C5oW>ova, španova *er sg. Janko, Ru»s. Pe trovHo, Akral;ar, Meneln in Perko. Dir -gfr-a kapetalk Sfrltof, režija DtbtTOP Sreda, 20. novembra. — L3.1-5: Uverture (pboftce). — Cufdetni) poCje in pride v jee<> 'elani rad. draaneke *Hm&me). — 1«.40: Po bližnjem vshooAi (g. namTi Majnlk). — 19.00: Nap<, ved oasa, vromenska napoved, pcn-octla, javu aporo-lio. obvestila. — 1«.30: N«u«na: tsa uira: Leo Tofl^toj o* K tetaa^i arort-4a>. Duša-n Stnjanović). _ 20.30: (JvOdBI beeeda. — 20.25: Preno« iz Dunaja: Bee tJhovjnova Tf, in VK. ainfoNeboitJentk«). Ć«trt«k, 21. nov*mbra. IjS.OO peami in pJeai i« zvt»Anih fiftmoV (plog^e). — 12.45: Vreononeka napoved, po-roCUa, — 13.00: Napoved oasa, objav« ep<>rexla. — 15.15: OpoMaceki k<«i««»rt (raidij&ki orkestesr). — 14.00: Vremenaluu poročilo, borzni teeaji — la.06: Kmećk' trk) (gg Grerone Janko, Stanko Argnet NarilfOTjr Ftmc). — 18.40: fOo^enactaa. ■*» Slovence (dr. Rudolf Kolaxi«). — le.OO: Napovoi t*a*S vrennein. ruupoved, por»*lila. objava aporeat«, obveatiAa. _ 19-3«: Nacionalna nra: Sokolsko predavanja — K. — 30.00: Operem** glasba fradtjeki orke-sjt>er). — 21.00: Koncert pev#kaga zabora Gl«js*>«jie Matice v poCaeftitarv ar. Caofllje. Ditrigecit: z. Mrrko Polio. — 22.00: Napo-vol časa, vremenava epoT-ola. — 22.15: Ura plesne s^mm be (pCe*eeV Petek, 22. novembra. 11.00: .VJska ura: Kako smo poa*ueaii prvič raAitSo v Soli rz.nJ tečaji. — 1*.00: O ko=mero**fi objava sporeda, obvestila. — 10.30: Nart- onaLna ura: O lovu v Jugoslaviji (dr. Dar ko Andjelkorvr;dxl.e)a>llejtov; Komorni koncert Zagrebškega kvarteta (nadaljevanje); Cel'o ©oflo koncert g. Viktor B. Ko-£Gi .ča— 22.00: Napoved caaa, vreanenaka napoved, poročila. objava otnoreda. — 2ril6: Za tabetvo 1 p le« (radljakl jasi) Na promenadi — Porlej, prijatelj, taj« bo artaaa tnHi- jon dota. — Dra.g: moj, kjer je lakKJOD <*X*S m m I gleda na 4oklet*v. Smučarska skakalna šola v Planici Ljtibljn.Tm. 20. noveznrbra. V Beog-rad ata prispela včeraj inž. Stanko Hloudek in generalni tajnik JZSS Joao Goreč is LJubljane in danes se je vitihl natanovni obftni zbor društva >Pla_ rncax, Id bo skrbelo da se ta nasa naj. Tecja aportm ^gradiba abram, kakor to po doeodanjfTi tiBapeiiih cnahrži. Planica Sooa sedaj clvn snxuC»irska ojoma rn dve eacakaandei. Pri nas So sfkakalndoe sploti, posebno pa one v Planici, zagrajone dokaj primitivno Novo dVrotSfcvo bo morala ▼ pprl vrsti dkrbetl, da se teren tenivelira, atetkatoica rarfiiri in zemljišče utrdi. Noro drnstvo natmerava v Planici usta. norfti arniucarsOco skakalno sok), najve&jo te vrste na sveto, v ta namen bo treba i^radrtl majhno skakalnico ta skoke do 20 m. Taka akakamica se lanko zgradi v ©nem tednti samo če je na razpolago denar Z ureditvijo akakaftndc in s prihodom rorr^tfkeg* trenerja bi bilo mogoče v Planici streniratl nase tekmovalce že za zim. 8fco olimpijado v Garmisci^Partenkirchnu. Za skakalno solo v Planici bi prišli v po. atev najboljši ki najbolj nadarjeni amu_ carji ia vse države. Ob kancu sezone bi tanedUl vsako leto velike skakalne tekme, kakor smo ph. imeli zadnji dve leti. Najvažnejše je seveda vprašanje denar. tsSb sredstev. NaJogpa novega društva bo storarti že lotos Tr^^^n^ynf^lB^^ znesek za defi-ojtivno izgraditev smučarskih objektov v Planici. Potem bo društvo preko izvršne. sra odbora v LfJuJbljainl upravlj*ljnlo doio organizirajo tekme itd- Velikih stroškov pozneje ne bo, le adaj do treba zbniU j okrog 1O0.0O0 Din za nujna deta. Poznejše stroške bodo lahki krili dohodki od tekem. Pozneje bodo ustanovljeni pododbori tega društva v vseh krajih Jugoslavije, kjer ao ugodne razmere za zimski sport. Vank kraj bo poslal v Planico v šolo po enega najboljšega smučarja., da bodo tako dobili sčasoma kader dobrih smučarjev-ska-kačev. To ao torej diji novega društva. Vlomilec pođ ključem Ljubljana« 18. novembra, V noči na 14 oktobra je spreten tat vlomil v skJa-dišoe trgovca Filipa Podbcv-ska v Zgornji ^iški. Skladišče je šiloma odprl in odnesel okrog 150 vreč v vrednosti 600 Din. Mesec dni pozneje je bfl Podbevšek deležen enakega obiska. V noči od sobote na nedeljo ae je podjeten vlomilec zopet splazil v skiedišče in odno" sel 400 vreč v vrednosti 2800 Din. Trgovec je zjutraj obvestil policijo, ki je sla naglo na delo- VloniHec to pot ni imel sreče, V ponedeljek okrog 8. zjutraj je kriminalni uradnik g. Hauptman zalotil pri nekem trgovcu na Tvrševi cesti moškega, ki je prodajal P;0 vreč za 500 Din. Pirodajaiec je moral ne policijo, kjer so spoznali v njem znanega tatu Karla Notarja, rojenega leta 1890 v Vašah in pristojnega v Dolenjo Loko. Notar je po poklicu tesar, a se potika brez pošlo okrog in je btl zaradi tatvine že večkrat kaznovan, enkrat celo na 30 mesecev robije. Na policiji se je naivno zagovarjal, da je vreče kupil od neznanca v SiškL Policija jc napravila preiskavo na njegovem donu in jc našla tam še eno vrečo, ki je ostala od prejšnjega vloma, a tudi čevlji, Id so jih vzeli agenti s seboj, so se popolnoma ujemali s stopinjami v okolici skla- iROMAN Sida SiUutova >8LOVENSKI NAROD« greda 20. nmnbra 1035. Stran 3 PRIDE SENZACIJ DIVJI TOVOR EDINSTVENI IF1ILM SEZONE DNEVNE VESTI — OacratM novih gospodarskih zakonov. Kmeti jako ministrstvo se je obrnilo na vse banske Uprave, naj pripravijo in pošljejo mirtiatratvu potrebne podatke za ugotovitev čtotega katastralneigra dohodka in vrednosti Imovine- Tri podatki so potrebni ministrstvu, ker pripravlja pravil, nik, ki ga predvideva uredba o zaščiti kmetov. Pravilnik bo iadelrm v decembru. Obenem «e bl'žajo koncu priprave za de. finitivno izdelavo besedila osnutka znkona o ribarstvu v sladkih vodah, zakona o živinoreji in zakona o sadjarstvu. Osnutki teh zakonov bodo izdelani do konca leta in predloženi Narodni skupščini. KINO SLOGA DON JOSE MOJICA kot kozaški oficir v sijajnem filmu čarobnega petja in velenapete vsebine DONSKI KOZAK Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. _ Izdaja novca nic po 500 Din. V s vrh o lažj^g-.i denarnega obračunavanja se pripravlja izdaja novih novčonac po 500 Din-Zaradi vedno pogostejših primerov ponarejanja srebrnih kovancev po 50 Din bodo isti najbrž vzeti is prometa in na-mestu njih pridejo v promet novčnnice po 5 Din. — Kongree za zaščito dere preložen. Prvi ju^osiov enaki kongres za zaSftito de_ ce sklican za 23. in 24- novembra je preložen iz nepredvidenih razlogov na soboto 30. novembra in nedeljo 1. decembra. Program kongresa ostane neizpremenjen. L^tna skupščina Jng-oslovenske unije za zaščito dece. ki bi se morala vrftiti v nedeljo 24. t. m., bo v nedeljo 1. decembra v Beogradu. _ 2a predsednika komisije za opravljanje kmetijskega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v srednješolsko m mžjedolsko kmetijsko strokovno izobrazbo je imenovan načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Anton Podpor, nik. PRIDE! KINO SLOGA Prigodne iz »\Vienervvalda« Najboljši dunajski šlager sezone! Ii »Sluibenega Lista*. >Sluibeni Liste i dne 20. novembra prina&a uredbo o upravljanju in potrošku vseh lastnih dohodkov državne filmske centrale, uredbo o izpre-membi in dopolnitvi uredbe o zaščiti kmetov, odločbo k pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami glede na predlog št. 2 a sankcij proti Italiji, prepoved uvoza blaga iz Italije in njenih kolonij v Jugoslavijo in prepoved izvoza jugoeloven-skega blaga v Italijo in njene kolonije (seznam), uredbo o razporeditvi zvan j zvani-ćnikov I. in II. kategorije in glužiteljev, pravilnik o letoviščih, vaeučiliških slušateljev, izpremembe ln dopolnitve v pravilniku o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke in finančnih direkcijah, pristop Estonske h konvenciji o telekomunikacijah, ratifikacijo mednarodne konvencije o telekomunikacijah po republiki Kini. po Madžarski in Panami, imenovanje predsednika komisije Za opravljanje kmetijskega, strokovnega izpita uradniških pripravnikov in objave tanske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini RuSe. — Spomenik Matiji Gubo u. Hrvatsko pevsko društvo »Zvonimir« je sklenilo pokroniti akcijo, da se postavi Matiji Gubcu spomenik v Zngrebu in Gornji Stu. bici. Slavni kipar Mestrovič je izjavil, da je pripravljen izdelati spomenik na svoje atroSke kot svoj dar narodu. Kupiti bo treba samo bron. — Avtobusni izlet v Gorico—Trst bo 2. in 3. decembra. Cena Din 170.— za osebo. Prijave sprejema >Putnik< v Ljubljani do ▼itetega 27. novembra. — Nove telefonske zveze z inozemstvom. Z odlok ministra za poste in telegraf je bilo otvorjenih več novih telefonskih zvez z inozemstvom med njimi zveza Jesenice—MUhistadt—Kitzbuchl. asjajpaj fcvočni kino Ideal Samo še danes ob 4., 7., in 9.15 Renate MUUer v filmu Viktor in Viktorija Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. Osebna vest. Dr. Kozin France, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik Zdravninske zbornice za dravsko banovino. Poset planinskih postojank. Osrednjega društva SPD v zimskem času: Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je leto* pri. redilo svoje planinske postojanke v Triglavskem pogorju za zimski čas, tako, da nudijo planmcem-smučarj*»m razne udob_ nosti. Najvažnejša pridobitev je adaptacija Doma pri Triglavskih jezerih. kjer so sobe preurejene za bivanje pozimi. Stalno so oskrbovane tudi v zimskem Času sledeče postojanke: Ob Bohinjskem jezeru Zlatorog in Sv. Janez, v Kamniških planinah Dom na Krvavcu. koča na Veliki planini in Dom v Kamniški Bistrici. Erjavčeva koča na Vršiču je odprta ob nedeljah in praznikih ter dan poprej. V Triglavskem pogorju bodo pozimi stalno oskrbovani: Dom pri Triglavskih jezerih za božične praznike od 22. decembra do 2. januarja 1936. ako se pop reje prijavi v pisarni S. P. D. v Ljubljani vsaj 10 turistov, ki hočejo prebiti praznike ob Triglavskih jezerih. Sicer pa bo ta Dom stalno oskrbovan od 15. marca do 15. maja 1936 prav tako tudi Triglavski dom na Kredarici in Staničeva koča, ki bo poleg tega še oskrbovana za božič od 22.12- do 2.1. neglede na število prijavljencev. V času, ko imenovane planinske postojanke pozimi ne bodo stalno oskrbovane, je do. voljen poset le v spremstvu gorskega vodnika ali oskrbnika dotične postojanke. PlanineC-smučar, ki hoče sam brez vodnika obiskati navedene postojanke pozimi, ko niso oskrbovane, mora dobiti v pisarni SPD v Ljubljani od predsednika Osrednjega društva podpisano dovolilo, da sme posetiti planinsko kočo ter mora popreje položiti kavcijo. Opozarjamo planince.smu_ carje na ta navodila. Natečaj. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani razpisuje osnutek za ovitek >Planinskega vestnika«. Nagrada za spre. jeti osnutek znaša Din 500. Osnutki morajo biti poslani na pisarno SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4 najkasneje do 1- decembrn 1935. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _TELEFON 33-87_ Moderni družabni film NA OTOKU je deloma sniman v Splitu in Dubrovniku. Glavni vlogi igrata Brigita Helm in Willy Fritsch. Dopolnilo običajno. Predstave v sredo in četrtek ob 7.. in 9 uri V petek ze ceno Din 3.— boksarski film BAAK — CARNERA V soboto premiera: GOSPODIČNA GOSPA. — Rudarji skoraj ubili inženjerja. V Ivanjcu so rudarji napadli iož. Romana Kulika in ga tako pretepli, da je malo manjkalo da ni umrl Rudnik je takoj ustavil obrat in aretirali so 12 rudarjev. Pred dvema mesecema so rudarji sami pristali na znižanje mezd, da bi moglo podjetje rudnik sanirati Zaradi tega je nastalo pozneje med rudarji nezadovolj- stvo, ki ae je končno obrnilo proti inž, Kulku. Rudarji so navalili nanj in da ni bilo med njimi treznejš'k. bi ga bili na mestu ubili. — Prvi »neg na planinah v Dalmaciji. Po viharnem vremenu ki je vladalo v ponedeljek nn Jadranu, se je včeraj ozračje ohladilo, ponoči je pa zapadel po Dinarskih alpah in na planinah ob morju prvi sneg. Včeraj zjutraj je snežna odeja pokrivala Biokovo. Mosor in Kozjak Vreme. Vremenska ttapOvsU pravi, da bo hladno, nekol'ko oblačno vreme. Morda se bo spet poslabšalo Včeraj je deževalo v Rocnški Slatini, Zagrebu. Sarajevu. Skop-l|u. Splitu. Kum^oru in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13, v Skop-1 in 12, v Sara'evu 11. v Zagrebu 10. v Beogradu in MariIk)ni po 9. v Ljubljani 0.6 in v Rogaški Slatini 5. Davi je karal barometer v Ljubljani 7004 mm. temperatura je zna&ala 0.6 stopenj. — Samomor Studenta v Zagrebu. Včeraj al je končal v Zagrebu življenje aluia. telj medicine Peter Maverhoffer. Na Me. dveAčaku je skočil iz tretjega nadstropja in obležal ves okrvavljen pred hilo. Pa. dec je bil smrtonosen, in nesrečnež ae ni dolgo mučil. Kaj ga je pognalo v amrt še ni znano. Iz Ljubljane —I j Družabnost v Ljubljani ni posebno razvita ter celo nekoliko zaostajamo za manjšimi mesti, n. pr. za Mariborom- To jc treba predvsem pripisovati temu, da je v Ljubljani malo res družabnih prireditev, ki bi zdru/evole najširše sloje in ki bi jim res nudile dovolj prmerne, dostojne in neprisiljene zabave. V Ljubljani vladu celo nekakšen lokalni partikularizem, zdi se. da so Ljubljančani sprti z vsem svetom in med seboj. Za to mrtvilo je večja družabna prireditev vprav blagodejna, da prežene črnoglednosr ter razgiblje meščane Če bi ne bilo novinarskih koncertov, združenih tudi z veselim delom prireditve, bi jih v pravem pomenu besede morali iznajti Ljubljančani se dobro zavedajo, da je novinarska družabna prireditev vselej res na višku in da niso bili §_* nikdar razočarani. Če ne vedo ceniti novinarjev drugače, jih pa vsač cenijo po njihovih prireditvah Zato jim ni treba še posebej zagotaljati. da bo tudi letošnji novinarski družabni večer kljub in na kljub črnoglednosti dandanašnjih dnj — lep ter bo vam nudil dovolj veselja, četudi ne boste vzeli zidane volje l seboj. KINO UNION Telefon 22-21 Samo še danes ob 16.. 19.15, 21.15 Danes zadnjič CIGAN BARON Film, ki izpolni največja pričakovanja Predprodaja od 11 — 12.30 in od 15. ure dalje. —II Preaavanje univ. prof. dr- Ozvalda. Snoči je predava! ur.iv. prof. dr. Karel Ozvald v Ljubljanskem klubu o starosti in mladosti v življenju poedinca in v organski celoti ljudstva Simpatičnega predavatelja je pozdravil in predstavil poslušalcem predsednik klubi g. dr. Win_ diseher naglašujoč. je kot predavatelj že dobro znan v Ljubljanskem klubu po svojem zanimivem prediranju iz lanske sezone. Svoje predavanje je podal predavatelj v sproščeni, jedrnati poljudni obliki in pokazal je z njim. da je na polju praktične filozof;je doma. Mladosti in starosti je dal kar ji gre. na nobeno strun ni delil nezasluženih koncesij. S posebnim poudarkom je omenil kako ogromen preokret je nastal v svetu baš v tem pogledu, ko je bil on mlad je mladina komaj čakala da doraste in dozori, zdi j je pa pač narobe. Priletni to celo stari ljudje bi radi postali mladi in si prizadevajo na vse načine po. kazati vsaj videz mladosti. Svoje lepe zrele misli je zaključil predavatelj z vbe-sedami: Tako starost, kakor tudi mladost ima svoj smisel, svojo notranjo vrednost ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES ob 4., 7.15 m 9.15 uri VEL*IKA PREMIERA največjega filma DIETRICH V ŠPANIJI M A a L £ N £ KARNEVAL (JSENA IN MOŽICELJ) Film ljubezni, napete vsebine, lepe godbe od Rlmaky< FILM STRASTI. LJUBEZNI LN BOJA. Predprodaja od 11 do pol 13. ure. Rezervirajte vstopnice PR KM I KRNI KINO in nujnost. Poslušalci so nagradili predavatelja z zasluženim odobravanjem, predsednik kluba se mu jc pa iskreno zahvalil za trud. proseč ga. naj postane klubu na. klonien tudi v bodoča Ako si še niste nabavili zime&e?a perila in dru»r h modnih potrebščin. Vam r>ri poročamo bogato zalogo majic, srajc, rokavic, nogavic L t. d. pr: M- Pirnat. Petra c 22. in Poljanska c 1. (Peglezen). KINO UNION Kraljestvo smeha bo film PETER že jutri s FRANČISKO GAAL —Ij Očala daljnogledi, Barometri, fotoaparati itd, najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Ljubljana. Stari trg 9. — Ceniki brezDlačno! —lj Proslava 60 letnice Aole na Grabnu. Po sporedu bodo učenci grabenske šole na proslavi tudi pogoščeni. V ta namen je obiinski svet ljubljanski dovolil prispevek, a katerim bo lahko vsak učenec deležen majhne južine v soboto popoldne. Godba »Sloge?: bo sodeloval« pri proslavi v soboto pri obhodu po ulicah šolskega okolica^ v nedeljo pri sprevodu izpred šolskega poslopja v cerkev in nazaj. V cerkvi ae uvrstijo zi šolsko zastavo naj. prej gospodje bivši učenci, potem sedanja grab enak a mladina. Po maši gre sprevod v šolsko poslopje za zastavo v obratni smeri t. j. najprej mladina, potem g. učenci. Pred šolskim poslopjem pozdravi mladina v špalirju vse udeležence, ki odidejo k proslavi po maši v telovadnico. AL Potočnikov igrokaz MatevŽev stric pripoveduje zgodovino našega okraja, pe. snik Peruzzi proslavlja prapor in mladost, ki Je pognala cvet iz starega debla, Lucija Petelinova opeva lepoto mladih let in hram, ki napaja duše Lepa trnovska pesem je gotovo najbolj primerna za šolski okoliš V soboto ob 5. bo šola razsvetljena. Za proslavo je veliko zanimanje tudi na deželi pri bivših učencih. Nekaj pisem priča, kako navdušeno so sprejeli vest o proslavi 60 letnice. Neko pismo konča: želim se nedeljske slavnosti udeležiti ter kličem svojim dobrim šolskim nekdanjim učiteljem na Grabnu večno »Slavo«. —lj Živilski trg je bil danes že v znamenju pozne jeseni, vendar je bilo na njem še mnogo gob. največ sivk, kar je nekaj izrednega za tako i>ozno sezono, ko smo tik pred zimo in danes je bilo ia precej hladno. Danes ni bilo več na prodaj na debelo grozdja« kar se pa še ni posebno poznalo pri cenah pri prodaji na drobno, in sicer je po 6 Din kg. Zelo poceni so še sivke, po 1.50—2 Din liter. Jabolka so še vedno v splošnem po 3 Din kg. Br mjevci prodajajo uvoženo cveta<"*o po 4.50 Din kg. Izmed domačega soČivja in zelenjavo je na izbiro samo še zeljnatih glav, ohrovta, salate, krompirja, špinače in kolerabe. Nekoliko manj je pa že pese in čebule- dočim domačega paradižnika sploh ni več. Uvoženega, ne posebno lepega, prodajajo po 4 Din kg. — Na prodaj na debelo ni bilo danes mnogo krompirja. Ponujali so ga po 75 par kg. Tudi zelja ni več toliko na prodaj kakor pred tedni, vendar se še v splošnem ni po_ dražilo. —lj škandal pri Barlettovih« (Vzorni soprog), izvrstno Hopwoodovo veseloigro ponove v Šentjakobskem gQedaliacu v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. ob 20.15. Igra je dosegla pri veeh dosedanjih uprizoritvah senzacijonalen uspeh. Slagar sezone. V glavnih vlogah nastopajo: Bara nova, Klorvorova, Hanžič, Košak, Petrovcič. Režija: Kozakova, Ker je bila tuda zadnja predstava popol- noma razprodana m je od&k> nrnogo lju*ti brt»z \Tstopnic. naj kupi cen j. občine* vo vstop-nrce že v predprodaja. —lj Obrtniški teden, katerega bo proslavilo naše obrtništvo od 1. do 8. dec. t. 1. po vsej Jugoslaviji, bo odprl naši kupujoči javnosti oči, da bo prišla do spoznanju v kakšni zmoti se nahaja in kakšno krivico dela našim obrtnikom, posebno naši odlnčiini stroki s tem, da kupnje manjvredne izdelke večinoma tujega izvora Vsak kdor bo posetil modno revijo, ki ae bo vršila v Ljubljani v dvorani Trgovskega doma, bo v bodoče prišel do povsem drugih zakljiuckov. —lj ftpanskg romanca *lTflpavanka<* ki jo bo predvajal ZKD v petek v Elitnem kinu Matici, je film, ki hi ga moral vsak videti. Glavno vlogo v tem filmu ima slavna umetnica Dorothea VVieck. Film nam kaie aa. mofdansko življenje belih sester in je poln nežnih melodij ter prekrasnih -darih cerkvenih pesmi. —lj Ceste, ki bi pb bilo treba dati na indeks.. # Za rubriko *Aii že veste?« bi lahko porabili tudi te naše, ljubljanske aa. nrimivosti: ..da je karkrvška ari dolenjski mo«t tako blaten, da se blato ceda ▼ Gruberjev prekop; da pešci izgubljaj gaJoše v blatu na cestnih prehodih na Dolenjaki in Karlovšld cesti: da na cestah v Trnovem in na Prulaih lahko utoneA v blatu; da v Igriški ulici valjajo blato z 10 ton težkim valjarjem; d« so nekatere ljubljanske ceste tudi posute z gramozom in da a jft lahko ogledate brez vstopnine? —Ij Nože vv^mit«- s netooj drerri na aa_ djarski tečaj v šentjakobski šoli. kjer bo banovinski referent g. F"legx> poočenral razne načine cepđrjenrja. Iz Celja —c Smrt stare C*ljanke. V pouetfc^je* je umrla v Cedju (Gosposka nliea 19) v »oki staroati 83 let ga. Henrdeita Mathe-sova vdova po nekoč «p)oatno manam <■» «kean hotelirju Priderkfcu Matheao. —C Prihodnje gostovanje ljubljanske «*ra me bo v torek 26. t. m. ob 20. '^Juoljaneka drama namerava soetovata a SkvarkfcaovM dramo »Tuj« deta«. 6a bo oakuat do takrat zopet dovolila vprizarjanje tega dele, ai-oer pa bi prdajo na vrsto drugo dalo. Na daljni gostovanji bosta predvidoma S m 17. decembra. —c Zdravniška preiakava prodajalcev živil Meetno poglavarstva v Celju nao&Li ša: Na podil&gi zakona o nadBonstrvu - oa«l živili .01 21. pravoliaika o natančnejših do ločiiih za Uzvrsevanje zakona o stvu nad ziLviii 6L 233. in zakonu u zatiranju nalezljivih boleoni ČQ. bo mestno poglavaretvo v Gol j« larrnšifco pano vik > kontrol« nad :rzxtek>vanjegn, pripravo ^ prodajo živij ter nad oaebjesn, ki Je v teh obratovalnicah zaposJieno- Mestno popki varstva poziva vse delodajalce in delo> malce, zapoMene v tj^ovdtiaai z tlvV)i, go srtiln; h. kaamah, Hla^-ičamth, pekarnah, mesaricah, spdoh v vseh obratovadnacarii živili zaposlene osebe, da ae podrvrte><, najkasneje do 3d. deoeimjbra adravnMk preiskavi ter priskrbe potrdVro o neoporečnem zdravstven em stanju. Preiaka vihorio v Zdravstvenem domu Cprotitobea kulo z n ena dispanzerju) veak ponedeljek od 1«. <*) 1«., četrtek od 8. do 10. in vcafco soboto od U. do 10. Ob priliki uradnih higijenskih pregledov ooratovadnic s IrvM1 se bo v nadalje sabtevaJa od laartnJko^ predložitev adravniekih potrdtl o -zdravstvenem stanju vsega osebja. Proti kršiteljem v tem naaglaeu navedenih aakon skih določil ae bo uvedel kazenakl posto pek v esnieju čl 22. m 38. mkona o nawi-zonatvu nad živili, osiram čil ena OB. aal<<,-na o notranji upravi. Kupo} domače blago! MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti SSSSSjsbI — Popustov za male ogjlaae ne priznamo RAzno Beseda 50 p&r. davek 3.* Din Najmanjši znesek 8 Din HUBERTU S noski in damski nepremočljiv, 960 Din. otroški 9 kapuco 145 Din. trenčkoi impregniran samo 420 D»n. pumparice od Din 48 — naprej dobite pri Presker Jn. Sv Petra c »t 14 74 Kavarna stritar vsak reče* koncert salonski orkester oievaBice 7B/L ZA ZIMO VAM NUDI pernate odeje po Din 500-600-650-700, svilene odeje, izgotov* Ijene pernice od 230 do 430, odeje iz vate, volne in puha po najnižjih cenah. Pred nakupom drugje, poglejte pri meni. RUDOLF SEVER Marijin trg 2 8S/L Slovenske plošre šaljive, kupleti, perje z godbo, harni ( nik e itd. že od Din 30.— prodaja © Narodna tiskarna LJUBI J ANA a Makulaturni papit proda tirava ^Slovenskega Naroda*4. Ljubljana, Knafljeva ulica Jtcv. s ZMAGA HA VSEJ CRTI! CIMEAH zobni U a m en je izgubil zadnje pozicije Stran 4 >8LOVEN8K1 NAROD«, veda, 20. novembra 1935. štev. 2M Zbornik slovenske sbbbs*» m* *** fotografije Mafcgj—M Fotoklub fc izdal krasno zbirko fotografi! UKibl>ana1 30. no vem di a. Slovenska fotografija. LsdsJ Fotoklub, Ljubljana. 1936. Uredništvo: sinke Peter Kocjan čič. Laijo Micmeli; besedilo Karlu Kocjancič; oprema Peter Kocjančič. Tosk lin klišeji Jugoelovane-ka tiskarna. Zbornik vsebuje 60 sjik. Ljubljanski Fotoklub je zalo delaven. Najprej se je predstavil javnosti z mednarodno fotografsko razstavo bar dokazai (>vojo upravičenost. Zdaj pa predetavlja v lepem, re& reprezentativnem zborniku &iO-vensko foografijo ne le nadi javnosti, temveč širšemu svebu; zato je tudi besedilo napunio razen v slovenščini še v nemščini, angleščini in francoščini. Kakor čitamo, je Fotoklub povabil lani >najbolj vidme slovenske amaterje in pokJ ione fotogr&te, naj sodelujejo pri prvem reprezentativnem zborni'ku uimetniake fotografije. Oazi v je bil od v.seh strani tako zadovoljiv^ da redke izjeme ne bi mogle bistveno spre" meniti splošnega obraba slovenske fotografije, kakor se kaže v tej zbirki« Nimam« > povoda dvomiti, da zbornik rea d0-su.j".' predeta v tja ter zastopa aaSo fo-tosralijo in nas ne moti, da ne srečujemo še več imen naših amaterjev in poklic-n«h fotografov Tudi nas.pr«.rt.nik bi ne mo-gei Tajiti v:.-s>ke umednJSke vrednosti teb f oU»era t'~i k i h -^i. 1'i^sec pe naši fotografi začeli vračati tako zvat'.'inu niniantičnemu, impresijoni-stičnemu glndaaljii stvari. »Osnoyno razpoloženje pa je izrazito slovensko, liricno<. Vendar ao bili ^oc^Ini pretreei zadnjih let prehudi, da bi bili brez vpliva na razvoj naše fotografije, >ki se opiaja ter razširja s pogledi in načini sodobnega človeka^ Nam *e zdi skoraj prav tako važno, da zbornik vsebuje razen reprezentativnih del življenjepis Janeza Puharja (njemu je po-veJ-en zbornik), ki ga moramo pridte-v h t ! au»l isurtVitelje fotografije. V znanstven em sveni je naš rojak skoraj povsem p.ezirr m pozabljen. Od nje^ovepa dela. je sioer o^ta.io v fotograifisk; tehniki malo (uporaba stekla za podlogo »novi, kd je za svetlobo obc-utljiva, in za podlogo fotografski« slike), Uvta Puhar je hodil 6 svojimi uspehi pred drugimi izumitelji. Njegove ideje pripisujejo dru g.m izumriteljem. Ker z>bornik vsebuje rea.sai.ine PnliaTJeve-ova ž:-vl.ie»n.iepi-=»a tudi v treh evetovnA je- ziikin^ je ojeaiov pomen as as to vaaUc. Tako se kibko Slovenci pokažemo pred svetom, da ne zaostajamo as vejaksmi narodi tudi na področju fotosrarjje kot izuma in kot umetnosti. Ne moremo pa zatajiti žalostne usode madifa narodov, da fio nepriznani, odnosno premalo priznani v svetu, ker se mora pri nas boriti znanstvenik, umetnik in kulturni delavec »ploh, a teenimj razmerama, ker mora de-aaitd brez moralne in gmotne zaajombe. Puhar je umrl reven in pozabljen. Ako pregledamo slike kritično, moramo brez prkfcrzKa prisnsti nji ho ,; timetnisko vrednost m prepričamo se, da je oaovno razpoloženje lirično, kakor či-taono v besedoju. Oe je pa to. zgolj lirično***, absolutna odlika, je težko reči brez pridržka. Fotografija, fotoamaterstvo, je nedvomno umetnost. Toda vaeka umetnost mora biti v čim tesnejšem odnosu s žrvljenjam. Življenje ima na njo svoje zahteve, oe naj velja res za pozitivno, uetvarjajočo umetnost- FotoSretfaka mnet-noet se iz-raža ne le v tehniki, temveč predvsem v moti vm. Nobena umetnost ne sme biti sama sebi namen. Zato se nasn zdi — ne ds bi hoteli zmanjšati pomen ien^is Zakaj Bo Turki nazvali to mor.ie >rno, je zagonetka, saj je voda skoraj vedno temno modra. Točneje bi bilo, če bi imenovali mirtvo morje. Ob obalah se vleče pod sJalnno ne posebno širok rob. slobok največ- 200 m. Od tega roba pa pada dno v globino -.000 m, med obalo Anatolije in Krimom je pa na nekaterih krajih Crno morje globoko celo 2.300 m. Dno je v tej globini s»koraj ravno, podobno je z vodo napolnjenemu kotlu. Voda Ornega morja je sestavljena iz dveh povsem različnih plasti. Zgornja plast od 17 do 1-000 m je malo slana in dokaj hladna (T — 8 stopinj C) ki v nji živi živalstvo in rastlinstvo, čeprav ga je malo. Mato Azovsko morje je za ribolov Rusije mnogo večnega pomena, nego neprimerno večje črno morje. V globokem dem pod po vrtino 200 m se začenja pravo mrtvo morje, kjer vodi manjka kisik, soli je pa mnogo v nji in je voda tu toplejša toda zastrupljena z žveplovodrkam in razkrajajoče«« se planktona. Tam ne živi nobeno živo bitje. V to siobino spuščene mreže se vračajo na površino prasne. Fantje štrajka jo Na Irskem se baje godi dekletom slabo. Irski fantje namreč stavkajo in se nočejo ženiti. Vsi hočejo ostati samci. Ta pokret se širi kakor nalezljiva bolezen. Kaj Suda* Če si matere za možitev godnih hčera belijo glave v skrbeh, kaj bo. Statistiki so že davno opozarjali na to, da število porok na Irskem stalno pada- Vzrok pa ne tiči baje samo v slabih gospodarskih razmerah, saj bi morale h-aš te marsikaterega fanta prisiliti, da bi se oženil, ker je samsko življenje mnogo dražje. Razširil se Je splošen odpor proti zakonskemu jarmu in "dgo-vornost za to nosijo društva zakrknjenih samcev, v katerih so včlanjeni mladi in priletni fantje. Ta društva zahtevajo od novih članov svečano zaobljubo, da se ne bodo nikoli oženili. Obljubo je treba podpisati, potem jo pa spravijo v .arhiv osvobojenih«. Za možitev godna in navdušena dekleta pa tudi nočejo držati rok križem. Naprositi hočejo oblasti, naj ta društva razpuste. >arhiv* sežgo, vse člane pa odvežejo zaobljube. Vprašanje je pa, ali bo to kaj zaleglo, ker je malo verjetno, da bi se dali fantje kar tako ugnati v kozji rog. - - Točen odgovor P i-astel j: GoSpod urednik, povejte mi prosim, kaj se je zgodilo z mojim >Skriv-nostnam mrličemWod>nje« mladega noža. Ob drugem posetu je mdedenrič več iToraševal ne-cro trditi, ob tretjem je na molčal, skušal ie neloai reči. pa je odSet, ne da bi bil spravil m sebe le besedTcjo. Mftnfto je nekaj dni in mtaden"č je jel anove r/riharati v Ja»no Poljano. Bil je bVed. i-aSi r*an lcakor no noTezni Ne da Hi erhnfl besednro i** izročil Tblsrtemu pismo. V ni>ni je priBnaral. da so ffa bfH poirtaF nolieriAlćf org^m.' kot vonuna. Med govori s Tolstim 2» ?e na n^»^alo t^ko sram vohunstva .d« ne je no težkem nr>-tnanjem bom odlor5?? aooVnrieno nriana'ti resnico, oditi in »četi novo življenje. Kakor je anal biti Tolstoj meb»k in pri-pane^TilV na prani ?Sk>vežlrtm slabosrtirn. tako je postal ^tog iti t»«Toroeen. kad^ir io 5k> m njegov netrV. wi njegove Trme*n:skp m socialne nabore, rtalcor da W "to brl ir3?*ek nrip^evati Tvtofrtete. strnKvr^avl is tri nvaHke, i^modbiiati bežn.^ nrneTi:?s- Tinano re. s ko-Jrlco n™nfpT?to^V> le mmad^l avtorje, ki ift nr" imel rsd Pooermo ^rj^Va^eare ie bnl pred met niegorib napsdm* Ksfcnr ie Tiatr-jeval neki kritflv. ^ je irbirai To'«toi tudi «ov»ra*rpke po vetfToosti: V«^d'"1 ie boi r, Reethovnom. Sbi r^eimeafTom Nf-ichelanselom. s Mainri ?«te rodbme titanov. Vi in ie nr^pa-d?».1 tudF sam Nekoč, fco se je govorila o ^evetovnih klasikih^, je dejal ToTstoi: V svojem ŽTvTienru sem proučil tnilkra* frStheja in ^akespee-rea. oa nisem mosrel ranonas^1" v ?em je ^-i\*l^čnoflt in rnt-j»i hi smatram na velikana, ^ndiar ip ho4el Toliko i rzrsTrti ^voje odMo-nilmo rarmerje do prsatelTa. <»a ie na7rwal ^Titera*^' niego-verri rrmenw bi moral nravi umetn;(k nrema Mteratn. — š» de?al. nač ob°n r»i«a-ta$i n' Tjnfl1 Wfcr? *Wbf9rt* T>ro-^rrp«ti ip t?»Vo ponazoriti nerr»avime «tiranv ^•zmeria med možem ;,n re^o T?5med roskili -odeboikov te imel rad Čehov in Gorkesa O Horkem je iloiai: >Tz njegov**! del spoznaš, kakšen je. Toda niesrova verika in bistvena napada ie. _ slabo rami t rut mere.' Zek> pogostn j*» To^stoi rraondal lebko-mi«el!no uTnetnos4 H emor^liznjoči voliv rlo-dalfiGlejte, hudič v človečki podob:!« In vea množica je kakor en nvož na-vaHla k Tolstemu. Vsi so kričali, metali čepice v zrak m pozdravljali >žrtev praznoverja<. Tolstoj je izgubil ravnotežje in se spuslril skoraj v beg. Množica je blteJa /n njim. Sedel je v osni, toda shiralo se ie foliko ljudi, da BS sani niso mocrle prematk.niti. Poklican je biA oddelek orožnikov na konjb, ki je potisnil množino na naj .dn se je mocrel Tolstoj odp*^-Ija«. Naslednjega dne je žel rmitmo neke pa loče. Policijski inspektor in sAražrriki so se nepri-čskoveno vanavniali in salutirali, čim so pa sagledali- Tolstoj se je nesnnehn.fl in dej»l stvojemu spremljevalcu: >Gotovm ne vedo, komu sadutimajo: državnemu zložincu in iTObčenou h cerkve.« V istem času je zapisal o njem uredmfk »Novoga Vremeni« Suvonin, ki je piasj ne-fcaj čisto drusresa v no\*inah. nego v svojem dnevniku: Dva oarja imamo, Nikolada TT. in Leva Tolstega. Kdo izmed njih je SsV nejši? Nikolaj TT. ne more rrč storili Tolstemu, dočim Tolsto i nedvomno maje pre-atol Nikolaja in niesrove din°stiie. Naj le kdo poskusi iztegniti roko na Tolstega! Po krizi osemdesetih let se jc TolMoj oblačil siromašno. podobon je bil k m,-tu, zato je prišlo vpčJkrnt do ne5?por:i2Rjma. Nekoč bi morali igrati v Tuli ^Sadove osvete«. Skušnje so bile v dvomni Ple_ miškega klubn pod vodstvom igralo:« Davidova. Med eno skušnjo je stopil k PM_ vidovu vrntar: >Vaše bla-gorodje. prišel je mužtk in čeprav je videti trezent se vendar preriva, na skušnjo hoče, češ da g"a poznajo tu vsi igralci. Jaz ga pa nisem pustil, to je povsem neotesan muzi k, cm pa noče oditi«. Davidov jo planil k vnu. tom: pri vhodu v klub je .stal Tolstoj v kožuhu, v rubaški. prepasan z zarjavelim pasom, v šfcomjih očividno lastnega lz-delkn. vrutarjev pomočnik mu je pa zapiral pot ter branil Plemiški klub pred vpadom neotesanega mužika. Zopet drugič jf prišel Tolstoj v Moskvo v enaki oblpki in zatopljen v >Hadži Mura t a« kj ga je takrat pisalt je stopal po iapraasnivšem se peronu. Potniki -«o se bfrl ie razšli. postreščkov ni bilo Kar je nekdo zaJtlical za njim: >Dndek. hej. de_ dek«. Obrnil se je in zagledal starko nizke postave, morda učiteljico, morda .srednje premožno veleposestnico Pri nji je stal velflc kovčeg. ^Odne-si mi ta kovčeg do izvodeka«, mu je dejaln starka. Molče je Tolstoj dvignil kovčeg in krenil proti iz_ hodu. Starka je dolgo bnrantala z izvo_ sokom Tolstemu j»- dejala ? naj postavi kovčeg v kočijo in dala mu je za delo 10 kopejk. Tolstoj je vzel denar in odšel molče čez kolodvorski trg. Komaj pa je najpravil nekaj korakov, že je zaslišal za seboj klic. Za njim hitela ista starka, v kočiji je pa sedelo mlado dekie. >Grof, grof! — je klical« starka. — Vrnite mi ta grozni novčič, rotim vas. — Saj sem ga vendar zaslužil, — je odgovoril Tolstoj. — Za boga. dajte mi ga! Hčerka se je zakasnila in vse se je zgodilo po njeni krivdi. Komaj je vas za. gledala, je zaklicala: Mama, kaj si pa storila? Tolstoj se je ozrl na dekle. Takoj je odvrnila pogled in se delala, da si popravlja obleko. Tolstoj se je ozrl. Pri vhodu v park je .stal prodajalec pisanih , balončkov Stopil je k njemu. Prodajalec , se je nezaupljivo ozrl nn muž ka in ga posvaril strogo: -^Balonček stane 20 ko. Pejk«- Tolstoj mu je dal dvojačo. se obrnil k presenečeni starki, ji izročil rdečkast balonček, pogled;« 1 na dekleta in \ pokimal. češ. dajte jj to zi rpomin. rn 1 lahno, mladostno je skočil v mimo vozeči tramvaj. Nekoč je čertkov potožil Tolstemu, da ga teže različne gmotno skrb: m di ne ve, kaj je v življenju najvažnejše. Tolstoj mu je odgovoril: Ali mi hočete napisati tole pravljico: Nekoč je bil kralj, ki so mu ni nič posreMlo. In šel je vprašat modrijane, zakaj imn tako smolo. En modrijan je dejal: Ker ne veš ure, kdaj je treba kaj narediti. Drugi je menil: Ker no veS, ka. teri izmed ljudi je najpotrebnejši^ Tretji je pa dejal: Ker ne vps( katero delo je najclraije. In poslal je kralj vprašat vse modrijane, kater:« ura jo najvažnejša, ka_ teri človek najpotrebnejši in katero delo najdražje. A nihče ni mogel ugmiti in kralj je neprestano mislil na to, spraševal je vse in neprestano se je mučni. Uganila mu je pa to neka devica. Dejala je, da je najvažnejša i75mod vs^h sed.-mja ura, ker druge tako ni. In na jpot r^Hnrfsi izmed vs^h J Judi jo tisti, s katerim imaj* baš opraviti, ker «mo tegra človek« poznaš A najdražje Lzmed vsoh del je storiti temu človeku dobro, kajti 5a.mo to delo ti je resnično v korist. Prišln sla k Tohsteami dva kmečka sektanta, privrženca mistika Dobrolju_ bova, ki ga je Tolstoj visoko cenil. Potovala sta v Kijev, kjer bi bil moral eden nastopiti kazen petletne ječe, kar ni hotel Izpolniti vojaške dolžnosti Oba mu žlka sta napravila na Tolstega globok vtis a svojim razumom, preprostostjo in pobožnostjo Prenočila sta v Jasni Poljani, zjutraj pa se Je posvotovnl Tolstoj z njim« o tem. kar gn je najbolj t«HHlo. o rodbini. o *en-i in o nesoglasju z njo. Mnogo let sem živel z njo. IJutbil sem jo. Zdaj mi je težko Tjubrtl jo. .. Odrbj hočem. Bojtm se grešiti. Kmeta ata molčal* in Tolstoj je odšel, ne ds bi bil dobil od njijiu odgovor. 3bi_ čajno Je bil navzoč edem izraod njefrovib učencev, ki gr* Tr»lertoj ni op«ari!, tar. vprn. šal Je eneg*. kmeta: Zlikaj pa Maremu nisi odgovoril? Kmet je pogledal v tla. pomistfl malo in dejal: Na kaj bi od$pO-varjal? Brat Lev sam ve, da je treba odrti. TO je bilo 1907, tri leta pred odhodom in smrtjo Tolstega Tolstoj je umrl 7. (20. > novenrbra 1910. 11 CM.) novem-brn je pisa.1 NTkolaj TJ. svoji matea-i, om~ rtei Mariji P"edoro-vi; Ukori je Tolstoj. O tej smrti se govon m piso preveč- K sreči so ga hitro rxstopsU. zato ni bilo v Jasni Poljam po«v»b«no mnojro tjitdi m v«s je .Slo gladko. Največja vodna stavba Zadnja številka ameriške revije >Indu strial Newsc priobčuje zanimive podrobnosti o največji vodni stavbi v zgodovini človeštva- Gre za kanal, dolg 520 km, ki bo dovajal vodo iz reke Colorado do 1$ mest na obali Pacifika, med katerimi so tudi Los Angeles, San Marino in Compton. Voda v reki Colorado se bo nabirala za °e-tooskim jezom- visokim 97.6 m in prečrpa. vala v kanal- čigar dno je okrog 167 m nad gladino vode za jezom. Stanice za pre-črpavanje za kanal so ie tri in električni tok bod<> dobivale iz elektrarne znanega Hooverjevega jezu. Za gradnjo kanala so morah zgraditi 238 km nove ceste. Kanal za dovod vode ima 6-1 m široko dno in stene v naklonu 1 Tako dno kakor tudi stene so obložene z železobetonskimi ploščami. Kanal vodi v predorih skozi več do 1*200 m visokih ćora. Dolžina predorov znaša 146 km. Haj* daljši predor je San Jainton, dolg 2l km. V dolžini 30 km je napeljana voda skozi betonske cevi. Vsak dan se bo dovajalo po tem kanalu 1 bilijon ga Ionov vode (1 galon =3.78 1). Kanal bo gradilo 10.000 delavcev sest let. I>elo je prevzelo 22 gradbenih podjetij. Lion Feuchtwagner: S5 Zid Susst Poljski židje. tudi najbolj ušivi . in umazani med njimi, bi dobili plemiški naslov, če bi se dali krstiti. Zakaj tega ne -?tore? Zakaj zametavajo ti prebrisani trgovci tako lahek dobiček? Zakaj se dajo raje mučiti do »smrti, nego da bi ga sprejeli? Pobožnoet? Vera? Prepričanje? Aii je pa le morda kaj v teh besedah? In moremo si li misliti da bi imel tak umazan poljski žid to, kar se skriva za temi globokimi in lepo zvenečimi besedami? Ali moremo verjeti, da je tak revež pametnejši v svojem preprostem čutu ali bolje pripravljen na skrivnostno onostranstvo, nego on s svojo prebrisanostjo in lo-kavostjo? IM1 je zbegan kakor dete, in ni si znal pomagati Zdaj je bil prvi med nemškimi Židi. Visoko so dvigali otroke, ko je stopal po ulici. Razburjeno in z mnogimi prosečimi kretnjami so klicali na njegovo glavo ves blagoslov nebes. Spomnil se je, kako j« stal v sinagogi nad napetim molkom ljudstva, drugače tako zgovornega in žirataega, pod mirnim, drhtečim rabinovim blšigo-. sla vijanjem in obšel ga je mehak, prijeten, topel občutek! Zato je bila potrebna trdna odločitev in moral je stisniti zobe, da se je odrekel vsemu temu. Ko je dosegel uspeh, je bilo gotovo prijetno vreči ga bahavo v spa-čenc obraze rezečih se nasprotnikov. Lepo je bilo pobahati se z njim vpričo žensk, vpričo Magdalene «Sibyle. Največje zmagoslavje je pa bilo, ko se je mogel pobahati z uspehom vpričo Iza ka Landauerja v Židovski ulici in vpričo svoje matere Tam se je lahko mirno naslajal nad svojimi uspehi brez strahu pred zaničljivo besedo ali pogledom, tam je mogel okušati njihov sok do zadnje kapljice in pri tem je vedel, da se tovariši iskreno vesele z njim- Tam je bil doma, tam je lahko dal svojemu obrazu, svojim besedam in svojim kretnjam prosto pot. Tam je bil v miru in na varnem. Njegova mati! Spozabila se je torej, kakor se r«sce. Čudno, da se zato zanj ni prav nič zmenila Mož. ki ga je smatral on za svojega očeta, dobrodušen, prijazen, živahen, uglajen, pevec in igralec — njega naj bi torej on zdaj preziral Čudno, da ni znal vzbuditi v sebi do njega drugega čustva, kakor nežnost Kako neki je moral ljubiti ta mož njegovo mater, da ji ni nikoli očital bi=tardn9 Nikoli ni «li$a1 iz ni^-g o vi h ust .nobene žaljive besede proti nji. In kako nežno, dobrotljivo in očetovsko je ravnal vse življenje z njim, s Sussom. Ni se mu posrečilo imenovati ga v mislih drugače, nego oče. Da se čuti doma samo v sijaju in moči? Z vso pravico, saj je to posledica njegove dednosti in krvi Da mu padata zato sijaj in moč kar sama v naročje in da mu pr is toj a ta kakor lepo narejena obleka, to je njegova dedšči-na po očetu, ki mu po vsej pravici gre. To žene k njemu vojvodo, to je povzročilo, da mu vojvoda tako zaupa. On, Suss. je sin svojega očeta. Njegova dolžnost in pravica je stopiti iz vr>t ponižanih in zaničevanih, postaviti se v polno luč ter zavzeti svoje ime. ded-ščino in položaj. Misli so se mu zmešale. Kaj storiti? Kam naj se odloči? Moč ga je vlekla nase z zlato nitjo, toda izktišnjava ostati med zaničevanimi ie bila tako velika in zapeljiva. Zagledal se je v sanje, ki jih nikoli ni imel. Videl se je, kako koraka po strahotnem plesu. Za eno roko ga drži vojvoda, za drugo pa rabbi Zdaj stopa tam čisto spredaj njegov oče. feldmaršal z odtrganimi epoletami, rožljajoč v taktu z zlomljeno sabljo in mahajoč z listinami, ki dokazujejo njegov plemiški stan. Toda ta menih zndnj. ti kapucin je vendar tudi njegov oče čudno,, da se ne da razločev- ali mu visi oh boku rožni venev ali zlomljena sablja. Toda ta mož a skuštrano brado, ki poskakuje tam -prodaj v kaftanu in se mu klanja, to je Izak Lamiauer. Ne. to ni Izak I.an-dauer, temveč -Teehe^kel Seligin.inn. Prihaja zahvalit >e mu, priklanja se nerodno in s;lol>oko ter poljublja rob njegovega plašča Vidoti je kornieen in neprijeten, k<> iako neprestano krivi v nasmehu svoj izžeti obraz, pri lem se pa klanja, da se mu kaftan vleče po tleh Suss se je nasilno zdramil iz svoje potrtosti in mračnosti. Zdaj hoče spregovoriti z materjo Zaenkrat se še ne bo odločil. Številke in računi mu tu nič ne pomagajo, In sit je že teh misli, imeti hoče mir prod temi težkimi sanjami, rad bi zopet \ idol materino obličje. Toda na pragu mu je zastavil pot rabbi Gabriel Njegov široki obraz ni bil tako mrk kakor navadno. Tri brazgotine nad ploščatim nosom n;>o bile začrtane tako ostro Celo njegova ner-gavost oropati najlepše dediščine? Njegovo ogorčenje nad rabbi je m je bilo iskreno, pa naj se je še tako premagoval. Čutil jo. da je to prvič, ko je pred rabbi jeni pravioa na njegovi strani, ko mu ni treba zardevati pred samim seboj. Čutil je. da se mu rabbi prvič smeje brez razloga Izginila je mučna fo^noha. ki se ie sirer širila od rabbija naenkrat je bila tu odločitev, skrivajoča so tak> dolgo v mejrli in mraku Planila jo uo ,l,m insno in opredeljeno, bila ie tu. sama ob -ebi, umevna iu neizpodbitna- V Hirsau pojdem k Nnomi. -- je dejal z mirnim, odločnim glasom — Za >Nsrodno tiskarno« Fran Jssertsk. — Za upravo ln Osi Oton Cfcrlatot. mm 9H v Izubijani, #