384                                              Slovenski glasnik.
profesor Nadko Nodilo svojo razpravo: „Prvi ljetopisci i davna istorijografija dubrovačka". Predmet razpravi so nekateri do zdaj nenatisneni letopisi dubrov-niški. Stari ti letopisi, zdaj lastnina jugoslov. akademije, oskodni so po zadržaji in pisani v vrlo slabem jeziku, važni so pa zategadelj, ker so najstarejši svedoki zgodovine dubrovniške. V isti sednici izročil je pravi član akademije S Ljubic nekoliko stotin dubrovniškili pisem do benetske republike od 1461. do 1791. —
V   10. dan majnika meseca imel je matematično-prirodoslovni odsek javno sejo in čital je pravi član dr. Bogoslav Sulek nekrolog pokojnega Bleiweisa. Dr. Sulek, ne poznavajoč slovenskih razmer, piše sicer o umršem našem vodji vrlo lepo, ali sem ter tja bi vender želel,  da se je malo bolj držal faktov. —
V  25. dan aprila .meseca imela je akademija tajno sednico in je pravi član profesor dr. L. Greitler izročil akademiji ona dva sinajska rokopisa, ki ja je on našel. Akademija je ukrenila, da se vsak rokopis posebej tiska; trebnik izšel bode še letos, a priliodnje leto tudi psaltir. Omenjeni učenjak naprosil je tudi dunajsko akademijo podpore za izdavo velicega dela: ,.Das slavische und albane-sische Scliriftthum". Temu delu dodani bodo snimki kacih 50 rokopisov cirilskih in albanskih. Vsakako vzbudila bode ta paleografija velikansko senzacijo. Kakor gotovo vem, dodelana je tudi v rokopisu ,,Zgodovina bolgarskega jezika". Tu skušal bode prof. Greitler pobiti Miklošičevo teorijo o stari slovenščini in dokazati, da se je jezik, v katerem so najstarejši panonskoslovenski spomeniki pisani, govoril v Makedoniji. Kakor znano, potoval je dr. Geitler v to svrho nekoliko mesecev po Makedoniji. Vederemo!                                                                                   M. M.
Napis na lepem kamenitem huzarskem spomeniku v Logu pri Vipavi, o katerem govori v denašnjem lista g. dr. H. Dolenec v svojem spisu „Izza mladih let", slove tako:
„Paul Ros t as,
cles k. k. 5ten Huszaren Kegiments Gemeinor,
welcher am 8ten Oktober 1818 nebst vier Kameraden, die Stellung des retirirenden Feindes ausspahend, mit edlem Entschluss die Vorposten allein angriff, von 60 Mann zu Fuss und 7 zu Pferd umgeben, Leonidas gleich Vi Stundc zum Staunen der Gegner focht — bis 30 Kugeln sein Heldenleben fiir Monarchen und Vaterland schlossen.
Ihrem tapfern Waffenbruder, als wurdigen des Andenkens, das k. k. Ste Huszaren Regiment."
Jednak napis je tudi v madjarskem jeziku poleg nemškega.
R  D.
Zaradi raznih neprijetnih   zadržkov  moralo je v tej   številki  izostati nadaljevanje „Luterskih Ijudij"  in poročila o Gregorčičevih pesnih.
^Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih, ter
stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 ki*.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren:   Fr. Leveč Uredništvo s v Novih ulicah 5. — 9Ji*ra\iiištvo: na Marije Terezije cesti 5.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.