GDK: 165.3 
Naloge gozdne genetike 
Geburek, Th., Stephan, 8. R., Scholz, 
F.: Zur Erhaltung genetischer Variation 
in Waldbaumpopulationen (K ohranitvi 
genetske variabilnosti v populacijah 
gozdnih dreves). Forstw. Cbl. 108 (1989), 
204-211. 
Sodobna gozdna genetika nudi znan-
stvene temelje za pridelavo gozdnega 
semena, ki se odlikuje z veliko prila-
gojenostjo genetskih zasnov ekološkim 
razmeram v prostoru, kjer seme upo-
rabimo. Hkrati mora gozdno seme vse-
bovati tudi toliko genetske variabilnosti 
(pestrosti), da iz semen nastala populacija 
v dolg' življenjski dobi (1 OO in več let) 
preživi nepredvidljive biotske in abiotske 
obremenitve. Genetska variabilnost znotraj 
populacij predstavlja porazdelitev tveganja 
in omogoča preživetje vsaj delu populacije 
tudi ob hudih ujmah in kalamitetah. Opazna 
je že na posameznih osebkih znotraj majh-
nih krajevnih populacij oz. sestojev, npr. 
kot zgodnejše ali poznejše olistanje, kot 
različna odpornost na take ali drugačne 
vremenske in biotske obremenitve, kot 
hitrejša ali počasnejša rast in podobno. 
Najvažnejša naloga gozdne genetike je 
zato ohranitev genetske variabilnosti znot-
raj vrst, ki je nepogrešljiva dediščina bio-
loške evolucije. 
Avtorji v članku poglobljeno prikazujejo 
vprašanja genetske variabilnosti z njenimi 
izvori in problematiko ohranitve naravne 
genetske sestave populacij. Pojasnjena je 
vloga in pomen heterozigotov, ki nastajajo 
pri križanju med osebki, ki so si glede 
genetskih zasnov med seboj dovolj raz-
lični. Zaradi bogatejših genskih kombinacij 
so heterozigotni osebki najčešče bolj vitalni 
in prilagodljivejši v spremenjenih življenj-
skih razmerah. Dovolj velika heterozigot-
nost je v naravi zagotovljena npr. z iz-
menjavo peloda ne samo med bližnjimi 
osebki, temveč tudi med populacijami, ki 
rastejo razmeroma daleč ena od druge 
(pretok genov). 
V gozdarski praksi ima gozdno seme-
narstvo velik pomen za ohranjanje genet-
182 Gozd V 54, 1996 
ske variabilnosti populacij gozdnih dre· 
vesnih vrst. Pri tem je odločilnega pomena 
poreklo (provenienca) gozdnega semena 
za pridelavo gozdnih sadik. Da bi ohranili 
avtohtone in krajevnim razmeram prila-
gojene populacije, praviloma ne mešamo 
med seboj semena različnih provenienc 
oziroma različnih semenarskih območij. Pri 
drevesnih vrstah, ki so v naravi posamično 
zastopane, maloštevilne in ogrožene (npr. 
bresti, nekatere vrste rodu Sorbus), pa je 
za povečanje genetske variabilnosti me-
šanje semena različnih provenienc pri-
poročljivo. 
Zaradi različnih vremenskih razmer in 
njihovih enostranskih selekcijskih vplivov 
je genetska variabilnost v semenskem 
obrodu v posameznih letih enostransko 
okrnjena. Zato je koristno mešanje semena 
različnih letnikov, da se izognemo ože nju 
genetske variabilnosti. Žal se to v praksi 
ne dela. Tudi pri naravnem pomlajevanju 
je priporočljivo, da za nasemenitev iz-
rabimo obrad več let in ne enega samega 
leta. Potrebujemo torej dovolj dolga po· 
mlajevalna razdobja. 
Posebno pomembni so recesivni aleli 
(t. i. redki aleli), ki so v populaciji skromno 
zastopani in neopazni v heterozigotnem 
stanju. Te lastnosti utegnejo v spreme-
njenih ekoloških razmerah postati z~lo 
pomembne za uspevanje populacije. Ce 
jih hočemo pri nabiranju semena ohranjati, 
moramo nabirati seme na čim večjem 
številu dreves in na dovolj veliki površini. 
Pri pogozdovanjih je priporočljivo saditi 
večje število sadik na enoto površine. 
Nasade vegetativno razmnoženega sa-
ditvenega materiala pa osnavljamo z bo-
gato mešanico različnih klanov. Z večjim 
številom sadik oziroma bogato mešanico 
različnih klanov zagotovimo večjo genetsko 
pestrost in s tem več možnosti za ob-
stajanje populacije v spremenjenih eko-
loških razmerah. 
Semenjake izbiramo v polno zarašča­
nem sestoju. Pri drevesih, ki rastejo po-
samič in daleč eno od drugega, je možnost 
samoopraševanja večja, kar ima lahko za 
' 
posledice nastajanje manj vitalnih homo-
zigotnih potomcev in zmanjševanje genet-
ske variabilnosti v mladi generaciji gozda. 
Posebno problematičen je selekcijski 
vpliv onesnaženega zraka, ki ne pride do 
izraza v mlajših nasadih, ampak šele v 
poznejših razvojnih stadijih gozda. Se-
lekcija v smeri prilagajanja gozda na one-
snažen zrak je brezigledno početje. Malo 
GDK: 907.6 
Janez PETKOŠ 
MOJA MOLITEV* 
Daj, dvigni se gozd, 
da skriješ goloto, 
človeško sramoto. 
Na dobrave hrast in beli gaber mi dvigni, 
hrast, ki vetru se upira, 
strelo prezira. 
Ga starost ne gane, 
vse zviška mi gleda; 
le jesen v logu spoštuje, 
ker v boju s poplavo zmaguje, 
in lipo občuduje. 
Kot ženka jo objame, 
saj z njeno mehkobo 
svojo trdoto blaži. 
V grapah temačnih 
javor, jesen in brest 
naj bregove pokonci drže. 
Ob potoke in reke 
topole in vrbe, jesen in jelše posej. 
Drevesa, ki z vej korenine poženo, 
da bregove kot sidra 
ob poplavah drže. 
Na strma in suha pobočja, 
kjer sonce od zore do mraka 
sence preganja, 
kjer razkošju sonca 
se kača predaja, 
črni gaber in mali jesen mi dvigni, 
da skala se skrije, 
* Jz zbirke pesmi Janeza Petkoša "Glas srca, 
misli duha". 
je tudi znanega o vplivu, ki ga ima selek-
tivno redčenje na genetsko sestavo se-
stoja. Enostranska umetna selekcija ima 
lahko neugodne posledice na genetsko 
variabilnost. 
da kamen se ujame, 
da trava kot hrana 
Gregor Božič 
Dr. Marjan Zupančič 
z več vlage mehkobo dobi. 
Vsepovsod pa smreko in bukev posej, 
saj smreka cela kraljestva svoja ima, 
bukev pa v gozdu 
kot mati vlogo igra. 
Vmes jelko mi vsadi, da gozd posrebri, 
da v smrekovem gozdu stojnost krepi. 
Pa skromnost po vlagi in hrani ji vdahni, 
da tako trpela ne bo 
in več bo prostora zavzela. 
V krajih, kjer vročina, veter, suša pesti, 
naj se v prvih vrstah bori bore. 
Listavcem listje z debelo kožo obdari 
in v dlakasti mah jih odeni, 
da drevje življenjske sokove ne izgubi, 
ko se z mukami suše bori. 
Po skritih, temnih kotičkih tiso 
kot biser temno zeleni 
za vnuke ohrani. 
Strme, visoke grebene, 
kjer drevje še senco svojo podi, 
da več svetlobe, toplote dobi, 
z zlatorumenim macesnom 
mi okronaj. 
Macesen junaški 
za borca mi okronaj, 
saj kot bojevnik - predstraža 
v gori stoji, 
Gozd V 54, 1996 183 
~------------------------------------------------_L