815. štev. V Ljubljani, torek dne 24. marca 1914. Leto 111. Posamezna štev. „0neva“ stane 6 vin,; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. „DAN“ izhaja vsaki »Jan zjutraj; tudi ob nedeljah m praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično ‘prilogo BODEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; bre/. priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stanc „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno r,-50 K, mesečno TOO K. — Naročnina se pošilja' ::: upravnišlvu. Telefon številka 118. :::> Neodvisen političen dnevnik s tedensko * 44 humoristično prilogo »Bodeča Neža - Posamezna htev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. ; «: Uredništvo In upravništvo: ::t Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-, s: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. k: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ••• u: Last in tisb »Učiteljske Tiskarne" MB Gospodje poslanci. Avstrijski parlament je znan po celi Evropi — pa ne po svoji delavnosti, ampak po svojih aferah. Prišel je celo v pregovor. Zadnje čase so že vsi resni listi pisali, da to ni parlament, antpak »komedija«. Zdaj smo brez parlamenta in — vlada § 14. Nekateri se nad tem jeze. Res, § 14 je proti ustavi. Ampak pri nas je mnogo takega. Sicer je afera Dlngosz, Sviha etc. precej pokazala, kdo vse sedi med »gospodi poslanci«. Ni še tega pol leta, kar je bil avstrijski parlament zelo razžaljen. Grof Sternberg je rekel, da poslanci nimajo čistih žepov. Rekel je nekoliko preveč — toda pokazalo se je kmalu, koliko je resnice na tem. ,, včeraj smo pojasnili, kako vlada izrablja poslance. To je značilno. Zato je lahko vse poslala domov, ker jih ne rabi. Prihaja propad parlamenta in ustavnosti. Naš parlament je sestavljen po večini iz takih gospodov, da si vlada upa delati, kar hoče, ker ve, da se ji ni bati nikakih posledic. Še celo sama si naroča interpelacije, da tem očitnejše pokaže, da se na gospode poslance lahko požvižga. Priznamo, da je še par poslancev, ki bi radi hodili po pravi poti, toda to ne gre več, ker že dolgo let ni v navadi. Vlada tako hoče. In prišlo je že tako dalrK* da se sniatra Poslancu že za eif ,koilcesijo, če je na sloven-* proge izPosloval službo KaKetnu ctivaju za uradnika, pa je ze treba intervencije kluba! Ce je kak poslanec preveč nadležen, ali če je bolj upliven, ga je treba dejati pod kontrolo. Doznali smo za sledečo dogodbo. Pred nekaj leti je bil prijatelj nekega poslanca dalje časa na Dunaju. Naravno je, da je zahajal obiskovat svojega prijatelja in ga P° raznih potih. Po neko-nncin„" pozori svojega prijatelja- If i ,’ da se mu neki »poljski gospod«, ki vedno sili z njim tnrokirati in ga vedno sprašuje o raznih političnih zadevah, zdi jako sumljiv. Zato bi mu ne smel preveč očito kazati svojih »političnih tarokov«, ker se to lahko takoj drugi dan izrablja proti njemu, oziroma proti Slovencem. Gospod poslanec pa ga je zavrnil rekoč: »Kaj nam pa morejo?« Nekoč se je oni poljski gospod ponudil omenjenemu prijatelju da ga spremi do stanovanja. Med potom “Prevali o nekaterih 'X,S’il!lv!h Polit« tn osebnih adevah, kakor bi bil to vsakdanji pogovor starih zaupnih prijateljev. Naš znanec pogleda osupnjen Poljaka in mu reče: »Oprostite, gospod Vas poznam premalo časa, da bi z Vami mogel o takih zadevah govo- _LISTEK. M. ZEVAKOs Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine (Dalje.) »Kar pa se tiče vašegr --"mena, poiskati maršala Danvilski ic povzel Pardajan, »menim, da je opa-sen.« »Ah!« je vzkliknil Franc ves iz Sebe. »samo da ga dobim! Radoveden sem, na čigavi strani bo opas-nost!« »Zaradi vas ne pravim tega, svetlost! Samo zaradi njiju dveh!« »Zaradi njiju!« Maršal se le zdrznil. »Gotovo! Sam Bog ve, česa je zmožen maršal Danvilski, ako sta res Pri njem in ga prideta vi izzvat! Kdo Ve» kakšna povelja je da! že zdaj za vsak slučaj! Kdo vam jamči, da ni-P!a Pripravljenega novega sokrivca, ki P1, zdaj izvršil to, česar moj oče ni hotel storiti?« Moja hči!« je jeknil Franc in prebledel. »Svetlost, prosim vas potrpljenja za en dan in ero noč. Pustite meni, da poizkusim! Ako Bog da, izvem še nocoj, kaj se godi v Meniškem dvorcu. Ce sta onidve tam, premisliva, in zdi se mi, da se bo riti.« S tem mu je dal razumeti, da mu ne zaupa. Na to pa mu plemeniti Poljak niti lahko noč ni rekel, ampak obrnil se je in ga pustil sredi nepoznanih ulic. Drugi večer pa ga to ni čisto nič ženiralo in je bil zopet v njuni družbi. Tako je treba biti previden, s kom občuje na cesarskepi Dunaju. Doznali pa smo, da je takoj spočetka afere s Kamilo neki gospod rekel v neki večji družbi v javnem lokalu, da je popolnoma uverjen, da je Kamila vladna špijonka, česar pa nihče ni hotel verovati. Ko se je stvar naprej razvijala in razvijala, je on vedno trdil, da je dotična oseba vladina zaupnica, ki izigrava klerikalce. Neki državni poslanec mu je pripomnil, kako si pač more tolmačiti, da bi vlada naredila kranjskim liberalcem tako uslugo, da bi na tak način izigravala S. L. S. in njene voditelje. Na to je baje oni rekel: »Do, ut des! Bodete videli, kdo bo imel prav.« Piscu teh vrstic sc je to takrat zdelo sumljivo, toda uresničilo se je. Omeniti mi je še, da je pisca teh vrstic jako mikalo, da bi bil že takrat obvestil napredne liste, da naj s hvaljenjem in povzdigovanjem Kamilice bolj štedijo, če že hočejo zadevo prati, naj jo, ni pa umestno hvaliti osebe a la Kamila, ker je do-tični »prijatelj« prav prepričevalno poudarjal, da Je »ona« vse kaj drugega, kakor pa užaljena »zapeljana devica«. No in v zahvalo za našo uslugo, nam je hotela naprtiti veleiz-dajniški proces. Sredstva, katerih sc poslužuje naša vlada, da doseže svoj namen, so jako različna, kakor se vidi. Kadar gredo Indijanci ropat v evropsko kolonijo — imajo s seboj psice, ki se gonijo — zato da psi ne lajajo. . Vlada ima za vsak značaj drugo sredstvo. Tu denar, tam ženske itd. Vse je dobro, da se le namen doseže. Tako se vlada v Avstriji s parlamentom in brez njega — z gospodi poslanci in — brez njih. Eno pa ostane vedno in to je, da izdajalce sama izda, kadar ji več ne do-našajo novic, in kadar se jih naveliča. O tem je sedaj tudi dr. Šviha prepričan. Prepričan pa bo menda tudi kak naš »veljak«, ki iz strahu pred odkritji ne more več nazaj in iz obupa in strahu gazi dalje v ostudni mlaku-ži špijonstva in izdajstva svojega lastnega naroda ter vleče judeževe groše. Vse pride na dan. R. I JUDR.JanPodlipny. Praga, 20. marca 1914. V četrtek ob 5. uri zjutraj je izdahnil svojo sokolsko dušo. Ta ža-lotna vest nas je vse, ki smo člani Tyršove rodbine jako pretresla, kajti vzbudila nam je največjo žalost za možem, ki je stal celih 17 let na čelu češke sokolske zveze. Umrl je inož-korenina češka, da malo takih. Ko smo izvedeli za smrt dr. Podlipnega, se nas je polastila tuga. Bivšega staroste, predsednika češkega narodnega sveta ni več med nami. Pomen dr. Podlipnega za nas Sokole je neizmeren. Takoj pri ustanovitvi »Češke Sokolske Zveze« so ga vsi volili za starosto. To častno in jako odgovorno mesto je zavzemal 17 let. četudi je bil leta 1897. izvoljen za praškega župana, vendar ni pozabil na Sokole, in delal je, delal. Še potem, ko je leta 1906 odstopil kot starosta, je kazal tako navdušenje in veselje, da so ga vsi Slovani na ustanovni seji »Slovanske Sokolske Zveze« izvolili za starosto vseh Sokolov. To najvišje mesto med nami, dragi bratje, je dosegel umrli brat, toda ni ga pridobil s slavohlep-jem, temveč je bil to sad poštenega dela in truda za našo vzvišeno stvar. Videli smo ga v slavnostnem odboru za V. in VI. zlet, kako je delal za Sokolstvo. Tudi pozneje, ko je opustil sta-rostovo mesto, ni bilo njegovo življenje posvečeno drugi stvari, kot narodu. To so spoznali vsi in hvaležni Čehi so ga izvolili za predsednika češkega »Narodnega sveta«. Dosegel Je najvišje dostojanstvo ki ga more narod podeliti; dostojanstvo, spojeno z delom in trudom; tudi tu se je izkazal za vzor-moža. Danes, ko ni več brata Jana med nami, klanjamo se njegovemu svetlemu spominu, ki se bo lesketal, dokler bo živel Čeh .in Slovan! Češko sokolstvo se je udeležilo sprevoda v kroju, ravnotako mnogo drugih narodnih organizacij, da menda I^raga že dolgo ni videla takega sprevoda. Za slovensko Sokolstvo je nastopil br. »Slovenski sokolski krožek«, ki je položil »Zveze« krasen venec na grob. Efr. Podiipny je bil eno dobo župan kralj, glavnega mesta Prage (1897.—1900). Pod njegovim županstvom sc je priklopil Liben kot Praga VIII. mestu in začelo se je pripravljati spojitev vseh predmestij pod imenom »Velika Praga.« Dalje je bil dr. Podlipny posebno goreč pripadnik ideje, da se postavi Janu Husu spomenik. Sam je predsedoval društvu v ta namen in spomenik se drugo leto odkrije. Tega velikega trenotka za češki narod t Podlipny ni učakal. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne iz mestne posvetovalnice, okoli spomenika na liokopališče. Udeleži se ga treba boriti z zvijačo ... silo lahko uporabite še zmerom, kadar vam preostane samo še maščevanje.« »Bogmc, vitez,« je dejal Franc, »bolj ko vas poslušam, bolj moram občudovati vašo spretnost in odločnost. Najino srečanje mi je bilo velik blagor.« »Torej me pooblastite, svetlost?« »Do jutri, da!« »Svetlost,« je dejal Pardajan hladno, »do dne, ko se mi posreči prodreti v Memski dvorec in izvedeti natanko, kaj se godi za njegovimi stenami. Sicer pa upam, da se mi posreči že nocoj.« »Storite torej, sin moj, kar se vam vidi najboljše. In če dosežete uspeh, vam bom dolgoval več od svojega življenja.« Vitez je vstal, hoteč oditi. Maršal pa ga je potegnil k sebi ter nežno objel in poljubil. Čutil je, da bi se moralo v tem silnem razburjenju obrniti vse, česar bi se lotil sam, proti njemu, in zrl je na viteza kakor na bitje, poslano mu po Bogu, da reši njega, Ivano in njegovo hčer. Naglih korakov je odšel Pardajan iz Monmoransiškega dvorca. Napotil se je naravnost k Vede-ževalki, kjer je napravil toaleto, podobno bolj pripravi na boj. In ko je stopil na ulico, je dejal sam pri sebi: »In zdaj hajdinio — nemara zavojujem srečo!... Naprej proti Memskemu dvorcu!...« XXXII. ogromno število Sokolov in zastopniki ostalih organizacij. Praga je bila v žalosti. Zadnja želja umrlega je bila: »Pokopljite me v sokolskem kroju,« zadnje besede: »Hus... Sokol...« Iz Voloske-Opatije. Občni zbor Slovenskega izobraževalnega in podpornega društva. Kakor se je že svoječasno javilo, vršil se je občni zbor Slovenskega društva v soboto 14. marca t. 1. ob mnogobrojni udeležbi članov in članic. Zborovanje je otvoril predsednik g. Tone Vahtar, pozdravil navzoče, potem pa podal besedo tajniku g. Kolaru, ki je obširno poročal o delovanju društva v minolem letu. Navzoči sprejeli so tajniško poročilo z navdušenjem na znanje, nakar je poročal blagajnik g. Šetina, da je imelo društvo v minolem letu kron 5303-55 prihoda, a kron 4384-55 stroškov, torej je ostalo prebitka kron 919 v gotovem denarju. Od stroškov se je izdalo na bolniški podpori kron 499, za pogrebni strošek kron 200. izvanredne podpore K 80, za najemnino K 715, za snaženje društvenih prostorov K 100. društvenemu uradniku K 623, a za igre, veselice in izlete se jc izdalo K 1456-57, za tiskovine, Časopise in vezavo knjig se je pa izdalo K 492-26, a ostali znesek potrošilo sc je za razne malenkosti, nasprotno pa se je inka-siralo članarine K 2224, vpisnine K 52, ustanovnine K 150, veselice, igre in izleti prinesli so K 2198-18, darovi K 11 36, a prebitek lanskega leta iznašal Je K 668-01. Kakor je gori omenjeno iznaša prebitek K 919 v gotovem denarju, h kateremu se pridoda še vrednost inventarja, brez knjižnice, pa iznaša društvena imo-vina po dveletnem obstanku društva K 1248:96. Tudi blagajnikovo poročilo bilo Je z navdušenjem sprejeto na znanje, na kar se je celi upravi podelil enoglasno absolutorij za leto 1913. Društvo je imelo do sedaj 396 članov, od katerih so mnogi odpotovali, a drugi zopet prišli, tako da društvo danes šteje 267 članov, ki redno plačujejo članarino. Ko bi bili tudi drugi člani tako marljivi pri pla-čanju članarine in ko bi se nas tudi slovenski gostje, ki večkrat tu bivajo, spomnili s kakšnim majhnim darom, kakor to delajo Čehi in Poljaki, bi pač moglo društvo izkazati veliko lepše premoženje. Iz društvene knjižnice posodilo se je v minolem letu 976 knjig, kar je v dokaz, da člani zelo marljivo čitajo. Čitalnica je oskrbljena s sledečimi listi: »Dan«, »Slovenski Narod«, »Narodni List«, »Slovenski Ilustrovani Tednik«, »Riečki Novi Gospod Pardajan starejši. Približno dva meseca pred prav kar opisanimi dogodki sta se ustavila dva moža nekega hladnega večera v edini krčmi, ki jo je premogel kraj Pon-de-S6 pri Anžčjit. Eden izmed njiju se je nosil in vedel kakor kapitan, ki dohaja svojo stotnijo v majhnih pohodih; drugi se je zdel njegov oproda. Ta kapitan pa je bil maršal Danvilski; na povratku iz Bordoja v Pariz je bil krenil s poti in se ustavil v Pon-de-Sčju. S tako skromnim spremstvom je potoval najbrže zato, ker ni hotel buditi nepotrebne pozornosti. In njegov ovinek? Tudi njega ni napravil iz hrepenenja, videti spet prijazno anžovinsko pokrajino, piti njeno vince in šaliti se z njenimi dekleti, ki so jih slavili one čase kot najlepša in najmanj plaha na vsem Francoskem. Maršal je imel sestanek v tej krčmi v Pon-de-Seju. Vsak hip je stopil oproda na cesto in pogledal proti Anžčju. Ob osmih je hotel gostilničar zapreti vrata; maršal pa mu je za-branil, češ, da pričakuje nekoga. In res je razjahal pozno v noč pred krčmo jezdec in poprašal, ali ni dospel semkaj tuj popotnik. Ko so mu rekli da, je stopil v hišo. Peljali so ga k Henriku Monmo- ransiškemu, ki je napravil z roko skrivnostno znamenje. Ko mu je odgovoril novodošlec s podobnim znakom, je maršal skrbno zatvoril vrata in vpraša! živo: »Ali prihajate z anžčškega gradu?« »Da, svetlost.« »In vojvoda vas pošilja s sporočilom?« »Kateri vojvoda, svetlost?« je vprašal jezdec oprezno. »No... tisti, ki je bil menda te dni v posetih na gradu...« »Izvolite jasneje, svetlost...« »Vojvoda Giški!« je rekel Mon-moransi tiho. »Tako je. Oprostite to opreznost, gospod maršal, saj veste, kako pazijo...« »Dobro! Ali je Giz še v An-žčju?« »Ne. Pred tremi dnevi je odpotoval v Pariz. Vojvoda Anžovinski je odpotoval včeraj.« »Ali veste, če sta se kaj dogovorila?« »Ne verjamem, svetlost. Vojvoda Anžovinski ima preveč skrbi s svojimi gizdalini.« »Torej mi prinašate kako povelje od Henrika Oiškega?...« »Da, svetlost, evo ga...« Mož je govoril tiše: »Dne 30. marca, ob poldevetih zvečer, v gostilni pri Vedeževalki v ulici Sen-Deni. Ali si zapomnite, gospod maršal?« »Zapomnim si.« List«, »Bodeča Neža«, »Domače ognjišče« in »Ljubljanski Zvon« a knjižnica, četudi ravno nima obilo knjig, so iste le izbrane moderne knjige, ki so jih razni rodoljubi društvu poklonili, iz katerih črpajo dru-štveniki dovoli moderne duševne hrane. Za predsednika bil je izvoljen enoglasno in z dolgotrajajočimi ova-cicijami dosedanji predsednik gospod Tone Vahtar. a za podpredsednika pa g. A. Lunaček, v odbor pa sledeči gospodje: J. Šetina, Osredkar, M. Vahtar, V. Virens, Kolar, J. Kuhar in M. Luznar, za namestnike gg. R. Kohler, R. Bizjak in V. Rakove, a za revizorje gg. R. Kuhar in A. Jamar. Predsednik kakor tudi njegov namestnik zahvalila sta se navzočim najprisrčneje na izkazani časti in obljubila, da bodeta tudi nadalje posvetila vse svoje znanje in moči v napredek društva-, na kar so vsi navzoči vstali in zapeli »Lepa naša domovina«. v Štajersko. »Straža« In 251etnica »slovenske« gimnazije. Mariborska »Straža« ni samo zelo domišljavo - neumna, marveč navadna celo fakta sistematično potvarja. Zadnji svoj uvodnik je posvetila 251etnici mariborske c. kr. državne gimnazije. Ta zavod je slovenski v toliko, v kolikor je dobro dve tretjini učencev — Slovencev. V drugem pa pač — pardon, izvzete so njegove slovenske učne moči — v ničemer. Ali pa res moramo biti tako pasje ponižni, da na-zivamo zavod, ki je v svojih nižjih razredih — utrakvističen, slovenski zavod? Jeli 251etnica takega — gornjih razredih enojezičnega, nemškega zavoda za nas Slovence res veselja vreden dogodek?! Gotovo ne! Tudi »Straža« to uvideva in morda tudi uvidi sramoto za Slovence, ki imajo v »S. L. S. dvakratnega poslanca — profesorja tega zavoda, ki pa s svojimi klerikalnimi tovariši vred doslej še ni storil za ta zavod ins lovensko njegovo večino — prav nič. Da je res tako, to priznava »Straža« skozi ves svoj uvodnik, priznava, da so klerikalci v vseh tozadevnih vprašanjih docela neorien-tirani, dasi imajo med dijaštvotn samim vse polno dušeslovcev na lderi-rikalne limanice. Za kakšno ceno? Kdor išče raznih Svili na Češkem, a živi pri nas na Slovenskem — je gotovo velik nespametnik. Tudi pri nas Imamo vse polno ljudi, ki vladi prodajajo svoj narod. Razlika med tem, kar se dogaja pri nas in drugod, je same ta: pri nas izdaja narod cela stranka, S. L. S., drugod pa vrše to delo — posamezniki. Komaj par mesecev je šele temu, kar se je pred okrajno »Vprašajte za gospoda de Ron-sarda, pesnika. Bodite maskirani, na čepici imejte rdeče pero.« »Dne 30. marca zvečer, ulica Sen-Deni, pri Vedeževalki. To je vse?« »Da, svetlost. Ali se smem posloviti? Treba je, da ne zapazijo moje odsotnosti.« »Idite, prijatelj, idite...« »Hvaležen vam bom, ako potrdite njegovi svetlosti Henriku Gi-škemu, da sem dobro opravi! naročilo in da sem njegov z dušo in srcem, dasi služim navidezno vojvodu Anžovinskemu!« »To se zgodi. Kako vam je ime?« »Morever, svetlost, tukaj in v Parizu, kamor se odpravim te dni.« Morever se je poklonil in odšel; za par trenotkov je slišal maršal galop njegovega konja, ki je drevil nazaj proti Anžčju. »To ti je falotska figura,« je mislil sam pri sebi. »Kako more imeti Henrik Giški takšne služabnike?... Ta izdaja danes svojega sedanjega gospodarja. Kdo jamči, da ne izda jutri nas? Na sestanek v ulici Sen-Deni pojdem sicer, a biti hočem previden!« Kakor vedo naši čitatelji, je bil Henrik Monmoransiški res na sestanku pri Vedeževalki, tisti večer, ko so Ronsard in njegovi tovariši simbolično ubili kozla in ko je iskal vojvoda Giški s svojimi pristaši sredstvo, kako ubiti kralja. sodnijo v Mariboru zagovarjal posl. S. L. S., ali, če hočete: S. K. Z. v svoji pravdi proti lastnemu svaku Lobniku, ki ga je dolžil razkosavanja kmečkih posestev, ogoljufanja pristojbinskega (finančnega) urada in drugih stvari. Dokazilni materijal proti posl. Pišeku je bil naravnost uničujoč. Kljub vsemu temu — je stvar, ki je bila prvotno preložena, mirno v Gospodu zaspala. Zgodilo se je to pač le zaradi tega, ker se je S. L. S. ozir. S. K. Z. ustrašila politične javnosti, ker bi ji bila vsa afera gotovo mnogo škodovala. Nastaja pa vprašanje, kaj so dali slovenski klerikalci vladi za to zatušanje na prodaj slovenskih narodnih interesov? K aferi Zois. Baron Ivan Zois je bil o nedolžnosti svoje soproge do zadnjega prepričan in izjavil, da je bil med porodom svojega sina Egona sam kot priča v sosedni sobi na stanovanju babice Gaber. Najdeno za-dolžno pismo babice Gaber označuje kot že v naprej dogovorjeni honorar babici za porodno pomoč. Baron Zois trdi, da je vsa stvar o goljufiji čin maščevanja ene sorodnic njegove žene, ki je hotela, da bi posinovil njenega sina, kar pa je on odklonil. Baronica Zoisova je svoje dejanje priznala. Celje. (Prefrigan goljuf.) Krojaški pomočnik Davorin Kovač je bil že delj časa v graški deželni bolnici. Že dvakrat je dobil potrebni denar od tukajšnje bolniške blagajne krojaške zadruge. Minoli petek pa je prišel k bolniški blagajni vrtnarski pomočnik Iv. Irgcl iz Trbovelj, pokazal neko od graške Solnice potrjeno izkaznico, glasečo se na ime D. Kovač in dvignil nakazanih 98 K. Se le, ko je Irgel zginil, so prišli na sled, da je bila izvršena dobro premišljena sleparija. Kako je Irgel prišel v posest legitimacije, še ni znano. Celje. (Smrt pijanca.) Dne 19. t. m. je prišel v gostilno »K črnemu orlu« dninar Fran Obereger. Zjutraj ga je našel policaj Zintauer na cesti ležečega in nezavestnega. Obereger je bil skozi in skoz premočen in je imel na glavi veliko rano. Ko so ga takoj nato prepeljali v bolnico, je umrl. Ni še dognano, ali Je Obereger vsled pijanosti padel in se poškodoval, ali pa, če ga je kdo napadel. Sp. Sušlca. (Ljudska nespamet.) Pred dnevi je pogorela kočarki Hu-dini vsa posest z vsemi premičninami in krmo do tal. Škode je do 2QOO K, zavarovalnine pa nikakšne. Zažgal je Hudinovi neki sosed iz maščevanja, ker je mislil, da sta mu Hudinova in njena stara sestra — zacoprali živali...! Take sadove torej rodi klerikalno »izobraževalno delo« tod okoli! Hudinova je postala čez noč beračica. Iz Celja. V imenu celjske mladine, v imenu celjskih slovanskih dijakov najodločneje protestiramo, da se dovoli Italijanom v Trstu, ki je največje slovensko mesto italijanska univerza! — Slovenska mladina. Rogaška Slatina. V nedeljo, dne 15. t. m. le imel v gostilni »pri pošti« ptujski župan in deželni poslanec, znani štajercijanski nadpolitik in pek Ornik, svoje »zborovanje«, na katerem je poročal o svojem »plodonos-nem« delu v zadnjem deželnem zboru. Na doglo in na široko je klo-basaril o vsem mogočem, tako, da smo se končno prav začudeno vprašali: »Kaj je prav za prav hotel?« Poslušalcev je bilo prav malo in še to so bili samo štajercijanski kimov-ci. »Govoril« je tudi nadučitelj VVretzel, recte Brecelj. Slov. Bistrica. (K obč. volitvam.) 17. novembra 1910 so bile v Slov. Bistrici občinske volitve, pri kojih so zmagali nemčurji. Šli so v boj proti Slovencem z naravnost nezaslišanim terorizmom, vsled če sar so se Slovenci proti volitvam uprli in pritožili. Sodišče je sedaj razveljavilo izvolitev občin, svet Oratscha in odredilo nove volitve v III. razredu. Na obeh straneh se vrše potrebne predpriprave. Maribor. (Mestna kopel.) Mestna občina pripravlja pri novi kopeli tudi basin za plavanje in solnčne ko peli. Razpisana je nagrada 300 K za najboljši načrt. ob pomladanskem času. Cuki so si ustanovili tudi tamburaše. Doslej znajo šele samo eno: Pa mi ga žagamo, pa mi ga žigamo, jaz pa prav počas’, grem k marinarici v vas. Podčuk in nadtamburaš nameravata napraviti izlet čez Velerišče v Kr-celj s svojo bando. Čujte, kako so vneti naši čuki za svoje glasilo. Nedavno je načelnik orlov Šel v neko goriško gostilno in je zahteval slovenske časopise: Gostilničar mu predloži: »Edinost«, »Slov. Narod«, »Dan«, »Ilustrovani Tednik«. »Sočo«, »Primorca«, »Goriški list« — čuk pa zakriči: Kje je pa »Novi Čas«? Ali ga nimate? Morate ga imeti. — Nato je razburjeni »orel« odletel. Od zadnjega dopisa v »Dnevu« imajo še skomino okrog zob. Grozijo čitate-Ijeni »Dneva«. Mi pa pravimo, naj se ne vtikajo preveč med nas. Kajti vas nadzorujemo. Več domačinov. Štorje. Lepe stvari se dogajajo v Štorjah. Neka žena ima jako mnogo posla z opravljanjem poštenih ljudi. Pregovor pravi: »Vsak pometaj pred svojim pragom — in bo vse čisto.« Svetujemo, naj se ta ženska ravna po tem pregovoru. Neki mladenič je prišel v neko gostilno v Štorjah in je bil lepo sprejet. Pil je mirno — kar vstane od druge mize sin štorskega možaka in pokaže prav po albansko svojo Izobrazbo. Zgrabil ga je za vrat in vpil, da ga ne mara videti v svoji žinl. Bližajo se občinske volitve in od tod vse to izvira. Pri občinskih vohtvah imajo ženske mnogo opraviti. Letajo od hiše do hiše, češ moj mož mora biti v starešinstvu. Bomo videli. Občinar. »Veleturist.« Prijatelj z dežele nam piše: Narodna zavest gnala me je v nedeljo dne 15. t. m. iz prijazne rodue vasice v Gorico v »Trgovski dom«, kjer se je igralo burko »Veleturist«. Videlo se je ta- koj, da je bila igra v spretnih roka!: Goriško. Iz Števerjana. Naša cerkev in pdvei. Naš nune so zbrali same čuke in Mar. device za cerkvene pevce. Kaj pa ti mladi pari vganjajo med pridigo v cerkvi. To Je več nego krščanska ljubezen: pogovarjajo se, zaljubljeno pogledujejo, posmehu jejo, mečejo si rožice, cigarete prižigajo itd. Naš g. nune ima štiri oči ' —pa nič ne vidi. Če pride tuj člo vek v cerkev, bi pač čudno gledal te razvade novostrujarjev. Toda to so pod »Novim časom« organizirani ljudje. Kaj bi bilo, ko bi ti mladeniči in dekleta stali pod narodno zastavo in čitali napredne liste. To bi kričal »Novi čas« o pohujšaniu in nespodobnem vedenju „-?r kakor čuk naših vrlih goriških diletantov, kateri so svoje vloge častno rešili. Igrali so prav lepo in mojstrsko, tako da je vse občinstvo kar občudovalo njih bogato mimiko. Kratkočasne zabave in polnega smeha ta večer, ni manikalo. V živahnem razpoloženju zasledovalo je občinstvo posamezne točke igre ter med igranjem so želi naši diletanti polno hvale. Ta večer je bil za naše ljudstvo jako lep ter se je imenitno zabavalo. V popolnem zadovoljstvu se ie naše občinstvo po končani igri fhzkropilo, želeč, da bi bili naši vrli diletanti v bodoče &e vet s iakivn« itsratnV presenetili naše ljudstvo, ker s tem se prepreči obisk naših ljudi prireditvam in veselicam naših smrtno-sovražnih Italjanov. Gledališče je bilo dobro obiskano, a med udelež-niki sem opazil, da je bila naša go-riška inteligenca jako malo zastopana. Od naše inteligence bi želeli nekoliko večje udeležbe in zanimanja za naše gledališče, ker ie ona faktor, ki lahko spodbuja naše vrle diletante k agilnemu delu na dramatičnem polju. — Prav je imel poročevalec »Soče«, ki pravi na koncu: Upamo, da pridobi dobro igranje diletantom končno tudi med inteligenco malo več prijateljev. Mogoče je tudi, da je šla naša inteligenca v italjanski teater k operi »Rigo-letto«, ker jim je ljubši slišati italijansko petje kakor slovensko predstavo. Kaj misli naša visoka goriška gospoda, da ako sedi poleg nje kaka preprosta, poštena slovenska duša, da zgubi na tem kaj časti; ne — ravno nasprotno, le pridobi jo. — Podpirati italijanske prireditve, se pravi podpirati Italjane, kateri kupujejo za naše groše palice, gorjače, boksarje in še celo samokrese, da nas vedno kadar se jim zljubi pošteno naklestijo in potem na nas še celo streljajo kot na stekle pse ter nas med tem še zmerjajo, da smo potomci liunov. Bodite torej bolj demokratični ter opustite »fra-karijo«, ker s tem pridobite z manjšim trudom simpatije našega prepro stega, miroljubnega ljudstva in Vaše delo na narodnem polju bo uspešnejše in plodovitejše. Zatorej mec naše ljudstvo! In isto bo gotovo Vami ter združeni premagamo sovrage naše — Italijane in neznosno vladajočo kamoro ter na dan volitev naj nam bo geslo: »Dol s kamoro!« in »Živela slovenska Gorica!« Rodoljub z dežele. ljudskega dovoljenja povišajo krvna bremena, kakor bi je prav nič ne brigalo, da se pomnoži državni dolg za 375 milijonov. Seveda si pri takšnih okolščinah vlada marsikaj dovoli. Človek bi mislil, da vsaj univerzitetna mladina kaj da na ustavnost; toda motiš se. Italijansko dijaštvo je pozvalo v resoluciji ministrstvo, da naj se laška pravna fakulteta v Trstu ustanovi, kar potom ministrske odredbe. Tu imaš! In ti ljudje bodo enkrat zavzeli javna odgovorna mesta, na katerih bi morali delati v smislu ustavnosti. Kakšno bo njihovo delo, to kaže njihov korak, s katerim vlado naravnost pozivajo k neustavnemu činu. Absolutisti so res lahko veseli takšne mladine. Toda vsak pošten in _ zaveden državljan jo mora obsojati. j! Kako sodi tujina o avstrijskih razmerah? Ruski list »Nov. Vrcm-ja« poroča o odgoditvi parlamenta ter pravi, da bi bil parlament naj-brž.e sedaj razpuščen, če bi ne bilo potreba delegacij. Kakor hitro opravijo delegacije svojo nalogo: dovolitev ptrebnega kredita vladi — bo parlament v slučaju obstrukcije razpuščen. S pomočjo § 14 si bo grof Stiirgkh preskrbel potrebno število rekrutov, denarja in rešil tudi vprašanje železniških prog v Bosni in Hercegovini. »Grof Stiirgkh — pravi list, — je po informacijah našega dopisnika sklenil s skupino dunajskih bank še preje predno je bil državni zbor odgoden, posojilo po milijarde za vojaške potrebe. To kaže, kako malomarno se obnaša avstrijska vlada napram poslancem. Toda tudi obnašanje poslancev na Dunaju je bilo v zadnjem času takšno, da ne zasluži posebnega spoštovanja. Avstrijski parlament sestoji po večini iz profesijonalnih politikov (politika kot obrt) z ljudi, ki nimajo drugega za sebe in svojo rodbino, kakor poslanske dijete, po 20 kron na dan. Po parlamentu! statistiki je dokazano, da je bila polovica teh poslanskih zaslužkov zarubljenih. (Češke Slovo pravi, da to ni dobra informacija). Dalje list omenja, da ni čudno, da vlada tako postopa s parlamentom. V parlamentu je Stapinski, ki je bil podkupljen, v parlamentu je bil Svi-lia, ravno tako podkupljen; Mlado-čehe se tudi spravlja v zveze z di-spozicijskim fondom (klerikalci tudi radi tam kaj zaslužijo itd.) Vlada dela na to, da korumpira posameznike in cele parlamentarne skupine. Ravna se po receptu Beusta, ki je dejal: »Najpreje ponižati in potem zničiti.« PlaelK* agem-provoKaterlu. tSa- stič, oni znani Nastič, ki je igral najbolj svinjsko vlogo v zagrebškem takozvanem veleizdajniškem procesu, v bombnem procesu na Cetinju n v Friedjungovem procesu, je imenovan za uradnika v zunanjem ministrstvu. Kakor da bi v državi ne imeli še dovolj špijonov in izdajalcev. Nobena brca! Iz »Slovenca« zvemo, da je priskočil dr. Rostoharju na pomoč tudi znameniti češki slavist Niederle, ki ga je gotovo dr. Rostohar napačno informiral, drugače sc ne bi tako vehementno zagnal v Rostoharjeve nasprotnike, (aterih početje označuje celo za zaničevanja vredno. »Slovenec«, ki se v zadnjem času nekam čudno vede in se skoraj zdi, da dr. Rostohar sam piše notice v njega —- za sebe, pravi, da je to zelo huda brca Ilircem m Vcdašcm. Mi pa mislimo, da to ni nobena brca in sicer zato ne, ker je bil Niederle gotovo enostransko m tendenciozno informiran, pa tudi zato ne, ker bomo Slovenci gotovo bolje vedeli, kaj Je nam potrebno kot pa kak češki učenjak, četudi je to Niederle. Dr. Rostohar res ni mogel ubrati bolj napačne poti kakoi jo je izbral s tem, da je poklical na pomot, sicer znamenitega č^kega učenjaka ker ti ne bodo mogh čisto nie vplivati na smer našega narodnega gibanja. Tako hudo pa "e bo. Italijanski dijaki zahtevajo, da vlada naredbe-nitn potom premesti italijansko pravno fakulteto iz ^n?rI10S*:~ pravno še vedno obstoja) v 1 rst in društvo »Domovina«. Z veseljem sem gledal, kako so prihajali ljudje od vseh strani! Spored ie bil povo-Ijen. Tamburaški zbor je gotovo dobro izvršil svojo nalogo, igre bi seveda morale biti malo bolj naštudirane, na splošno pa je vse .skupaj precej dobro uspelo. Najbolj me je pa razveselil prizor, ko sta nastopila otroka g. N. s svojimi pesmimi in plesom. Kar ves vnet sem gledal, kako sta ta krasna punčka in fantek izvrstno pela nekaj hrv.-slov. pesni. In pri sebi sem mislil, da se še vendar najdejo ljudje tudi v današnjem Gradcu, ki j)oštcno vzgojujejo svojo mladež v narodnem duhu vsaj doma, ker že potrebnih narodnih šol nimajo. A glej vraga! Takega razočaranja še nisem doživel! Ko prizor konča, se vsedem spet k svoji mizi in slučajno pride mimo mene oni deček. Jaz porabim priliko in začnem ž njim govoriti. Pa čujte! Fant ni znal ziniti slovensko, ne hrvaško, ampak »nur deutsch«! Niti besedice ni razumei! Jaz sem pa prav debelo pogledal in ta trenutek mi je zagrenil vse moje prejšnje veselje! In nehote obrnerrt svoje oči na razglednico, ki sem jo istočasno držal v roki (bila je Ciril-Metodova, ki predstavlja spečega kralja Matjaža) in čital sem: »Kralj menda čaka, da nam čas zavlada...« In kakor sem preje dobro razumel ene verze, lih potem nikakor nisem mogel razumeti. Tužna nam majkat! S tem pa nikakor nočem prizadetega gospoda odvrniti od društvenega delovanja, ampak nasprotno! Obenem pa mislim, da je tudi ena prvih očetovskih nalog, da vzgojujejo svoje otroke v svojem jeziku in narodnem duhu. In taki otroci lahko postanejo, čeprav nimaio prilike obiskovati slovenskih šol. navdušeni narodni bojevniki. x. »Vojaštvo spoštuje zakon.« »Slovenec« je ves navdušen, ker so vojaške oblastnije sklenile, da bodo na Hrvatskem rabile samo uradna lirvatska krajevna imena, kakor to določa zakon, o krajevnih imenih. In »Slovenec« pravi: »Vsaj vojaštvo spoštuje zakon, če drugi ne.« Ta pohvala pa res ni umestna, ker spoštovanje zakona res ni nobena zasluga in posebno taka korporacija kot je vojno minstrstvo, ne bi smela kršiti zakonov. Sicer je pa vojna uprava v narodnem oziru vse prej kot pravična in ako »Slovenec« tega ne veruje, naj gre vprašati v vojašnice in zvedel bo, kako se postopa s slovenskim jezikom, koliko grenkih morajo naši vojaki pogoltniti ram svoje narodnosti. Tako postopajo vojaške oblasti s Slovenci, da res nimamo nobenega vzroka navduševati se za njihovo »spoštovanje zakona.« Odlikovanje. S svojim kraljevskim ukazom z dne 7. marca t. 1, odlikoval je srbski kralj gospoda V. F. Jelenca z novoustanovljenim redom »Krst Milosrdja.« Glede služb v Srbiji se mnogo govori. Posebno zdaj na pomlad se vsak ozira, kam bi se obrnil za delom. Na Srbijo sc je marsikdo zanašal in se je za spomlad namenil na jug. Da ne bo v tem oziru napačnih nazorov, prinašamo pismo, ki ga ie te dni pisal neki Slovenec iz Be1-grada. Glasi se: Odgovarjajoč na Vaše cenjeno pismo, namreč glede služb, iskreno obžalujem, da Vam ne morem tako ugoditi, kakor bi želel. V poslednjem času se je priselilo v Belgrad nadinerno število inteligence ne samo Slovencev, ampak tudi drugih, posebno Čehov. Vsled tega je povpraševanje za službe zelo veliko — in brezposelnost inteli-gentnega proletariata vedno bolj narašča. Za nekaj inženirskih mest se je oglasilo okrog 500 čeških prosil cev. Za jurista je nemogoče dobiti vsaj deloma primerno službo. Na že leznici je zdaj zelo mnogo prakti kantov domačinov sprejetih, da se dopolni naraščaj. To je tudi vzrok, da se ne sprejme k železnici nikogar, kdor nima železniških izpitov — isto velja za pošto. Samo učitelji in učiteljice in profesorji morejo dobiti službe. Učiteljskih mest je 800 nezasedenih in je več šol zaprtih Rokopis je v zadnjem pregledu in se pripravlja za tisk. Prirejene so pesmi za možki zbor in so bolj prosto harmomzirane, povečini, kakor jih narod tam poje. Humor poštenjaka. Radi špijo-naže aretirani podčastnik Brzcsky je pri vojaških vajah poučeval vojake in dostikrat smehljaje rekel: »Vidite načrti takih trdnjav so veliko vredni, ako jih prodaste Italiji dobite za to gotovo veliko denarja!« — Gotovo posrečen humor! * 171eten roparski morilec obsojen. Porotno sodišče v St. Pdltnu je obsodilo 171etnega krojaškega vajenca Ivana Leonhardsbergerja, ki je umoril in oropal v Amstettnu 78-letno vdovo Marijo Frischovo, dvanajst let težke ječe. na LhibSiana. da prizna za druge fakultete izpite ker ni učnih moči. Seveda plače so in dh lome univerz V Italiji. Tudi žu- majhne - zato tu ni kompetentov. in diplome univerz . gajo italijanski dijaki, da bodo pre Draginja posebno tu v Belgradu Dnevni pregled. Daleč smo prišli. Te dni smo se natančneje pečali s § 14, ki vlada v Avstriji mesto ustavnosti. Poudarjali smo tudi, da nosijo velik del krivde absolutizma, ki postaja vedno ošabnejši, ljudski zastopniki, ki vlade za kršenje ustave nikdar ne pokličejo na odgovornost. Opozorili smo tudi na žalostno dejstvo, da je Javnost napram vsemu temu kršenju ustave skrajno apatična. Kakor bi je prav nič ne brigalo, da se brez prečili v poletnem semestru pouk na vsak dan narašča. Zato v sedanjih vseh visokih šolah, ki jih obiskuje- časih ne morem nikomur priporočati io ako sc ne ugodi njihovim zalite- naj gre na Balkan razven delavstva* vam. No, te njihove grožnje pa res posebno obrtno delavstvo in — zi- ni treba jemati preveč tragično m jugoslovansko dijaštvo je 8°t°yo niti ne vzame tragično; ono bo ze poskrbelo, da se pogum italijanskih dijakov malo zmanjša. Sicei nam italijanski dijaki, ki tako energično nastopajo za svoje vseučilišče, imponi-rajo, ampak na Trst naj nikar ne mislijo, ker tukaj se naši interesi tako odločno križajo z njihovimi, da naleti njihov »Trieste o nulla« vedno na najodločnejši naš odgovor: »Torej nič!« Iz Gradca. — Kam pa to pride . . .?? Pretekli četrtek popol dne sem posetil veselico, ki jo^ je priredilo podporno .Ji? izobraževalno. darji. Tudi podjetniki morejo tu uspeti in svoj kapital plodonosno naložiti v nova podjetja. Slovenska inteligenca bo imela pač svoja mesta pri veliki banki, ki se snuje — toda to je še stvar bodočnosti. Glede društva »Triglav« bi bilo še marsikaj želeti... Odsvetujte torej vsakemu, ki ni učitelj, inženir, geometer, zdravnik, živinozdravnik, poštar ali železničar po poklicu, naj ne hodi v Srbijo, ker je prenapolnjeno. Tekom leta se bodo razmere najbr-že še bolj izpremenile. Narodne pesmi Iz beneške Slovenije. Zanimiva zbirka, o kateri se jejte poročalo, izide y par mesecih. — Tisti, ki bi radi nagromadill na dijaštvo polno blata m kazni, naj ne pozabljajo, da je bil 18. inarca 1414 kot koroški vojvoda ustoličen Habsburžan Ernest Železni — V Gradcu je c. kr. namestništvo dalo dijaštvu na srednjih šolah prost popoldne, da si ogledajo koroško-štaj. Bauernschrecka. — »Slovenec« je začel konštatl-rati. Te dni je »Slovenec« lagal, ne-juestano lagal, da smo mi pri »Dnevu« naščuvali dijaštvo v stavko. Dokazov za svojo trditev še sedaj ni prinesel. (To tudi ni njegova navada. Dokazi so težki, laž pa lahka.) Včeraj pa se je spustil v konstatacijo, da mi še sedaj nismo prinesli poziva, da naj gre dijaštvo v šolo. Res je, nismo in ne bomo pozivali. Mi se v dijaško stavko nismo mešali ne pred njenim začetkom in se nismo mogli v nio mešati — v kolikor je bila to dijaška zadeva — tudi ne potem. To prepuščamo »Slovencu« in — Štefetu. Mi ne čutimo dolžnosti; če ie Stefe čuti y kakšni potencirani meri, tedaj že ve zakaj jo čuti. , — K notici »Bajka o vlom Ilcu Jerebu« pristavljamo, da le vse, kar se govori v notici o sinu nekega po-strežčka na Viču, izmišljeno. Pravzaprav pa je to v notici sami že povedano in ljudje naj nam s takimi pojasnili prizanesejo. — Prejeli smo dopis glede mrtvašnice, ki se bo zidala, da naj bi namreč stala v mestu, ne zunaj mesta. Mislimo, da naj se o tem posvetujejo gospodarska društva. »Worther.« “Lirska opera v treh dejanjih. Uglasbil Jules Masse-net, Lota je po želji rajne matere zaročena z Albertom, ki ie odsoten. Toda VVerther se je v Loto zaljubil. mčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in izborno mrzlo in gorko kuhinjo. -------------------------------------------------- TRST Odlikovana pariška čevljarna (Colzolena PariglnB). TRST Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne. Cene zmerne. TTlica, Caxd.-u.ccl šte^. ±5_ gotovo polovico svojega posestva, negnojenega. Koliko ima na tem zgube, ker bi dotična zemlja lahko veliko več rodila. Kdor je nekoliko razumnejši, si ve pomagati, kupil bo umetna gnojila, katera so precej razširjena in večini naših gospodarjev znana. Vendar se jih še ne vpošteva v zadostni meri in imamo še jako mnogo nasprotnikov umetnih gnojil. Nikakor pa ni za priporočati kupovati umetna gnojila, kar na slepo brez vsakega znanja, kako, koliko in s katerimi gnojili je treba gnojiti, ako gnojimo z domačini gnojem, dobe razstline vse snovi, ki jih potrebujejo ne pa tako s vsakim umetnim gnojilom. V prvi vrsti toraj moramo pri porabi umetnih gnojil to vedeti, katera umetna gnojila moramo vzeti, da dobe rastline isto hrano, kakor z domačim gnojem. Glavni pogoj za vspešno gnojenje z umetnimi gnojili je toraj, da gnojimo z enim kalijevem, drešičnatim in fosfatnim gnojilom. ^ Vsako teh treh glavnih skupin sliši po več vrst gnojil, ki se zopet dele v hitro in počasi razstopna gnojila. Sedaj za pomladansko gnojenje bomo volili gotovo hitro razstopna gnojila, torej takšna, ki hitro delujejo ali pa učinkujejo. Rastlinam, ki jih sedaj sejemo moramo dati takšne hrane, katere lehko hitro povžijejo in se hitro močno razvijejo. Kot takšna gnojila se priporočajo: kalijeva sol, čilski soliter in superfosfat. Velikokrat in pri raznih prilikah se je naše gospodarje že nato opozarjalo, da je popolnoma napačno, gnojiti samo z enim gnojilom, tudi dvoje gnojil ni pravilno, edino pravo ih najbolj hasljivo je gnojenje s tremi gnojili, kakor je prej povedano. Ponajveč se gnoji s kakim fosfatnim gnojilom, s katerim dobe rastline samo fosforovo kislino, na dušiku in kaliju pa morajo stradati, potem se pač ni čuditi, ako uspeh ni povoljen in trajen. Ker so povsod druge razmere iti je tudi zemlja na vsakem zemljišču drugačna, ni mogoče natanko povedati, koliko se naj vzame od vsakega gnojila. Najbolje je, če vsak najprej poskusi na majhnem kosu, predno gnoji celo zemljišče. Na podlagi raznih poskusov se priporoča gnojiti na 4 hektarov pomladanskim setvam približno 200 kg kalijeve soli, 400—500 kg kakšnega fosfatnega gnojila in 150—200 kg čilskega solitra, za okopavine je treba približno 250 kg kalijeve soli; čilskega solitra po 200—250 kg. Kalijevo sol in fosfatno gnojilo je najbolje kake 14 dni pred setvijo podorati. Bolj previdno moramo ravnati s čilskem solitram, katerega bomo ti ošili najmanj po dvakrat m sicer prvič pri setvi, drugič pa pri prvem okopavanju, ali pa pri setvah, ko ste isti okoli 5—10 cm visoke. Drugi del solitra naj se trosi ob času, ko so rastline suhe, in pri oko-pavinah med vrstami. Kot dusičnato gnojilo se pač čilski soliter raditega lehko priporoča, ker deluje takoj in upliva jako naglo na raščo. Njegov dušik je v taki obliki, da ga rastline takoj povžijejo, česar pa pri drugih dusičnatih gnojilih ni. Kdo pobaše ..božje darove", nabrane v Novem Lurdu. Z Dolenjskega. Sleparija, ki se v samotnem zatišju Rakovnika pod Gorjanci že leta in leta uganja pod imenom »Novi Lurd« je zdaj postala predmet zanimivim pravdam in prepirom med sodno in politično oblastjo. Ta prepir je za naše ljudstvo poučno svarilen, ker se gre tu le za vprašanje: kdo bo končno pobasal vse tiste tisočake, ki jih je naše dobro, verno ljudstvo kot »božji dar« zneslo za sleparije v »Novi Lurd«. Povod temu prepiru, ki je vso sleparijo uredil v oblastveno ugotovljen pregled zgodovine »Novega Lurda,« je pa sledeči:; FRAM R AJL1&, diplomiran, lsroj ač. Trst. - Ulic i Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99. Najboljše Čevlje po meri dobite v novi Cevljaraici Antona tln ernika, 'Irst, vilica Farneto 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila. Pazite na elan 25. marca t. k. Anton Lesjak, župnik v Št. Jerneju je pod izmišljenim naslovom: »Upraviteljstvo tnilodarov v Novem Lurdu po novomeškem odvetniku dr. Globevniku vložil tožbo proti Karlu Piletiču iz Dol. Stare Vasi ter njegovi materi Ani Piletič, oba zastopana po dr. Slancu. zaradi izročitve 1668 K kot en del od Piletiča pri Novem Lurdu nabranih milodarov. To tožbo kot načelnik dozdevnega »Upravlteljstva« utemeljuje s teini-lc razlogi: Piletič je od 23. januarja 1909 naprej pri studencu v Rakovniku v prenovljenem nabiralniku pobiral milodare za »Novi Lurd« in jim na ta način dobil 980 kron. katere ie imel hranjene na hranilnih knjižicah. Vrhi; tega je nabral še 1000 K, kateri znesek je ime! izposojen pri kmetih in je tudi čez 2000 K še posebej nabranega denarja porabil za zidavo pri »Novem Lurdu«. (To pobiranje preprostega kmeta je šlo župniku po glavi in je po raznih potih dosegel, da je politična oblast Piletiča klicala na odgovor). Piletič je pri okr. glavarstvu v Krškem dne 28. junija 1911 izjavil, da je vsak čas pripravljen izročiti znesek 980 K kakor tudi znesek 1000 K cerkvenemu predstojniku Antonu Lesjaku, kadar dobi ta za pobiranje oblastveno dovoljenje. Obenem se je zavezal položiti natančen račun glede dohodkov in izdatkov, (odkar je Piletič »upravljal« božjo pot pri »Novem Lurdu«). Z odlokom z dne 27. oktobra 1911 je okr. glavarstvo v Krškem dovolilo, da se pri Marijini kapelici v Rakovniku, v takozvatiem »Novem Lurdu« postavi nabiralnik v bogoslužne namene in da ga imajo upravljati in nadzorovati župnik v Št. Jerneju in dva kliučarja. (Kako se je zgodilo in kaj je proti temu Piletič ukrenil, glej spodaj njegovo izpoved.) Pri zopetnem zaslišanju dne 21. aprila 1913 pri isti politični oblasti je Piletič povedal, da je koncem marca 1913 po pošti poslal 1243 K v neko posojilnico (Ljudsko posojilnico) v Ljubljani na ime svoje matere, ostanek 425 K pa da ima še sam. Ana Piletič je sicer pripravljen župniku izročiti naložen' znesek 1243 kron, toda le pogojno, če ji župnik izroči pobotnico čez vseh 1668 K, česar pa župnik seveda noče storiti. Ker oba tožena Piletič denar nočeta zlepa izročiti župniku, je župnik primoran ju tožiti. Zgodovina »Novega Lurda«. Toženca zavračata tožbo in se v svoj zagovor pred vsem sklicujeta na dejstvo, kako je ta božja pot pravzaprav nastala: V letu 1908, ko se je praznovala 50Ietnica lurških čudežev na Francoskem, je nekoč tedanji št. jernejski kaplan Leopold Kolbezen šel v bližino sedanjega »Novega Lurda« obhajat. Vrnivši se, zapazi v hosti Rakovnik pod skalo studenec. Tedaj kaplan reče svojemu spremljevalcu: »Ta kraj je pa ravno tak, kakor oni v Lurdu na Francoskem.« Kaplan se napoti k menihom v Pleterje z veselim evangelijem, da je našel »Novi Lurd« na Dolenjskem. Kartuzijanci tega evangelija veseli, povedo kapla- Dva krepka učenca sprejme takoj proti primerni začetni plači tovarna zamaškov •FHkčiia dk Mo* Ljubljana, Emonska cesta št. 2. ----------- Modistinja — Minka Horvat, Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. se je zopet odprla v ulici Scaia Belvedcre št. 1 (prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu. Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršovice štev. 383 pri Pragi (Češko). Edina pomorska ^ tovarna dvokoles „Tribuna“ \V )) Corlca, Tržaška w/lln\§P4r u,icašt-28*pf«j • Plvovar 0°rJuP- Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. Motorno kolo NECKARSULM 21|2 HP. Proda se po jako nizki ceni. Naslov pove Anončna ekspedicija Hočevar. Konfekcifa : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini --------- tvrdke R. MJKLAUC --------- <» o c I c a , Stolna nlica štev. 8-4, Prodaja na obroke. Ceniki franko. Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica, : rcEeten cddelelr v prvem xi&