líhej aj o vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v sredo 18. novembra 1857 ŽagaDje dobro za nastel Za hribovske kraje, kjer se večidel bolj žilava, to je i rabi živino vlečljiva zemlja nahaja, je gnoj iz žaganja posebno ko Ob pomanjkanji stelje se ž aga nje pre poredkoma risten; to vlečljivo zemljo prav zlo zboljša in na vse plati in nas kmet bo pred vso drugo saro za nastel pod tako prerahla, da ni vlažnosti vec tako podveržena. potrosil, kakor da bi se žaganja poprijel, kterega Storjene skusnje z gnojem iz žaganja in slame so se v naši gorati in mnogih gojzdov polni deželi ložej in natanko dokazale, da je seme na tistih njivah, ki so bile Tukaj dajem storjene z gnojem,iz žaganja pognojene, nekoliko dni popred kalilo skušnje na znanje, ki sem jih že vec let zaporedoma na io iz zemlje pribodlo , bolj spešno rastlo in sad nastavilo, bolji kup dobi kakor druge stelje. grof Batiani-ovih grajščinah v Slavonii dělal, let z žaganjem, ki ga iz bližnjih ža? dobivam m voz kjer se že je bilo malokdaj snetjavo, in veliko bogateje obrodilo, kakor vec © uno y ki je bilo na tište posejkno, ki so bile z navadnim po 10 kr. píačujem, živini naetilja, in to rabo le zavoljo gnojem gnojene. Poslednjič moram še opomniti, da ome- anja za nastel njeni gnoj iz žaganja ne zboljša zemlje samo za eno po- tega naznanjam y da bi se kmetovavci zag saj v takih krajih poprijeli. kjer jim večidel nastela pn- manjkuje in se žaganje lahko dobi. Ko se gnoj iz hleva izkida, se potrese žaganja 3 do 4 pavce nadebelo po hlevu, in to delo se mora po potrebi setev, ampak jo za delj casa rodovitnišo napravi, kakor so me razne skušnje že mnogokrat prepričale. E. K. vsak dan ponavljati in sicer tako, da se, kar je mokrega izkida în s suhim nadomesti, ker živino v blatu in gnoji pušati ni dobro. Bolj ko se v suhem derži, bolj ji tekne; mnogih skušnjah znajdel ne samo vertnice (rože) Množenje sadnega drevja po mladikah. Profesor Delacroix v Besansonu na Francozkem je po toda preveč na debelo se ne srne nasuti, da bi se po živin- tudi druge sadne drevesa . • i « 11 i i rn #«** « =1 i i • , t • • . . y ampak y to je y jablane, hruške, češplje gnoji prehudo ne přemočilo. Tak gnoj iz zaganja se marelice itd. po mladikah z dobrim nasledkom množiti skem I Jip^^H^I mora iz hleva naravnost na njivo ali fr pa na pripravno & noj In ravno od enakega množenja so „Novice" v 6., 10. in 17. listu leta 1855 precej obširuo govorile. Delacroix tako nišče. speljati, kjer mora pa vedno toliko imeti, ■■■■■■■^■■■■■^^^■■■■■■■■H da se mu amoniak ne izkadi in gnojna moč popolnoma ne, le ravná: on vzame mlađiko, jo na locanj upogne razkroji; memo tega se pa tudi ne smé v preveliki lužnici m na plavati pu šatí. verh Po storjenih skušnjah donaša nastel iz žaganja kmeto- kterega zamore nova mladica vavcu razne dobičke, med kterimi so naslednji najvažniši: ------"" . uuiuv 1U1UU1UV ^ JW II». IUI UUJ upu^uv, lil UU obadvćh koncih z zemljo zasuje tako, da le sreda mladike zemlje ostane, kjer je kako dobro in cversto okó, iz pognati, vse drugo mora pa mljo zasuto biti, da se preveč ne presuši, in vlažna z 1. Živini raznega plemena je nastel iz žaganja y skorej bi rekel, med vsemi drugimi oasîeli tako zdravo ležišče y y zemlja uni ocesni popek živi in mu moč dajè, da se jame gibati in peresca nastavljati, mladika pa koreninice pogan- da se pri živini, kteri se z žaganjem nastilja, skorej nikoli Jati » ÍD tako kviško rasti, da sčasoma močno drevó postane, bolezni na kopitih in parkljih ne narajma, in je kakor nek- K ter"u cilj in koncu napravi 3 pavce saksebi dva jamelčka teri živinozdravitelji terdijo, zavolj čresloviue kopitom in med kterima je precej visoka brazdica, in čez to upogne parkljem prav vgodna nastel. Posebno pristojna je pa kon- mladico tako, da obadva konca v jameljčka prideta, potem jerh ^H^HH^HÍHHHHHI^^H^^^^^^H nata stelja, česar se kmetovavec y mladico tako, da obadva konca v jameljčka prideta ker jim toliko prahu ne prizadenekakor druga slam- vee z zemljo zasuje, dobro potlači in zalije. Mladike pri štri^ljanji svojih enako pomnoženje morajo frišne in močni lanski odrastki biti kóoj naj ložej sam prepriča, ker vidi, da se dlaka ua konjih, kterim se z žaganjem nastilja, ne šopiri, ampak lepo giadko po njih koži leži, kar se pri drugi stelji Cesarski patent od 19. septembra 1857 zastrao bolj poredkoma narajmuje, menda zato ker je preprašna. Kdor živini z žaganjem nastilja, more gnoj iz hleva y ce a ravno ondi delj časa pusti, da ga V « dobro premane y tako kviško ne nakopiči, kakor iz dru naravnost na njivo voziti, ker se mu v hlevu slamnate stelje, in mu ne napravi nobenih škodljivih soparov, kteri bi živiui novega dnarja. (Dalje.) Člen 6. ç Pri kovanji dnarjev se pod izgovorom tako imenova marsiktero bolezen naključili znali. 3. Iz žaganja dobi kmetovave vizo une ;a iz slame prekosi ze zastran tega gnoj y kteri na vsako nega remedija (pomocka) ne bo zastran njih jedra ali teže. nič kratilo ali odbijalo y Kolikor se brezozirua ali absolutna natančnost pri poker ga ni samnem dnarji ne more doseći, dopuša se kakor okrajni ne sme tak kup, po tem takem ne prizadene nikomur toliko delà ali neprestopni razloček glede na več ali manj _ _ ^ ^ V ^ a m M • ê « m « 6 ** O De pri kidanji ne pri vožnji na njivo, trosenji in podoranji, preseci pri od te kakor gnoj iz vsake druge sare. 4. Gnoj iz žaganja je kmetovavcu poslednjič še strani korišten, ker ne zgubuje svoje prave gnojne moči, čeravno tudi delj časa na kupu leži, kakor se pri drugem iz slame in enake šare napravljenem pogostoma haj y ampak po njem začne rasti karkoli si bodi, bolj spešno kakor po vsakem drugem gnoji. a) dvoforintniku forintniku (goldinarji) c) četertforiutniku dj dvojném zveznem tolarji (triforintniku) enojnem zveznem tolarji (poldrugim goldinarji) 3 3 1000 v jedru in 3 tis. teže p looo n 5/ /iooo n » » r> » 4 10 » » » yy 3/ /tooo » 59 » 3 » » 3 looo n » » 4 » n 366 5 * len Avstrijanski deželni dnarji, ki se imajo kovati po clenu bodo imeli na sprednji strani Našo dopersno podobo z med ljudmí kaj od svoje teze zgubili, se ne jemljejo za plačilo ne pri deržavnih in očitnih dnarnicah, ne med pc-samnimi ljudmí. opisom : FRANC JOS. I. D. G. AVSTRIAB IMPERATOR na zadoji strani pa cesarskega orla, pod kterim bo stala v 4 z opisom: nápověd svrednosti 2 il., 1 fl. in HUNG. BOH. LOMB. ET VEN. GAL. LOD. ILL. REX A. A. ni s kovno letnico. Kraj bo o-ladek in bo » z udertimi čerkami imel geslo VIRIBUS UNITIS Člen 8. Sprednja stran zveznih dnarjev bo imela Našo dopersno podobo z opisom : FRANZ JOSEPH I. V. G. G. KAISER V. OESTERREICH Na zadnji strani bo cesarski orel z opisom za dvojne tolarje : ZWEI VERE1NS THALER ... XV EIN PFCJND FEIN. in za enojne tolarje: EIN VEREINSTHALER ... XXX EIN PF UND FEIN, in število leta, v kterem je bil dnar narejen. Kraj bo gladek in bo imel z udertimi čerkami geslo MIT VEREINTEN KRAEFTEN. Clen 9. Kar se tiče drobiža, bodo se kovali : Dnarji po deset in po pet stotink iz srebra j m dnarji po tri in po eno stotinko, in dnarji po pet tisocin iz kupra. v Cl 10 Sreberni drobni dnar se bo tako délai, da bo pet sto penezov po deset stotink in tisoč (tavžent) penezov po pet stotink en funt cistega srebra v sebi imeio. Penezi po deset stotink bodo obstáli iz srebra in 500/iooo kupra, penezi po pet stotink pa iz 500 1000 čistega 375 čistega srebra in iz 625 1000 1000 kupra. Torej bo 250 peneza po deset stotink in 375 peneza po pet stotink vagalo funt. Razloček gledé na jedro, kolikor ga je v srebernem drobižu, ne sme nad ali pod ustanovljeno mero preseči 5 looo y gledé na težo pa ne 10 tisočin. Premérnik je ustanovljen pri peuezu od deset stotink na 18, pri penezu od pet stotiuk na 16 milimetrov. Prednja stran bo imela Našo dopersno podobo z opisom: FRANZ JOSEPH I. V. G. G. KAISER V. OESTERREICH zadnja stran pa nadpis „10" oziroma „5", 9 nad tem viseco avstrijansko cesarsko krono, opis: „SCHEI-DEMUENZE" in število leta, v kterem je dnar kovao obdana z lavorjevo in palmavo vejo. 9 Kraj bo zobčast. v Clen 11. Pri kovpnji kuprenega drobiža se bo sto petdeset sto tiuk iz enega funta kupra dělalo. Kupreni drobni dnarji bodo sledeči: penezi po tri* stotinke, penezi po eno stotinko peuezi po pet tisočin. 9 9 Premérnik peneza po tri stotinke je ustanovljen na 25 peueza po eno stotinko na 19, peneza po pet tisočin na 17 milimetrov. Cleo 13. Iz zlata se bodo kovali sledeči dnarji: Krona po V50 fonta čistega zlata, pol krone po 1 100 funta čistega zlata. Clen 14. Krona in pol krone bote imenovani „zvezni zlati dnarji. Primesna razméra pri zveznem zlatem dnarji je po stavljena na 900 1000 zlata in 100/ 1000 kupra. Torej bo 45 kron in 90 pol krou vagalo en funt. Premérnik je ustanovljen za krono na 24 milimetrov, za pol krone pa ua 20 milimetrov. Prednja stran bo nosila Našo dopersno podobo z opisom : FRANZ JOSEPH I. V. O. G. KAISER V. OESTERREICH. Zadnja stran bo kazala ime dnarja in kovno letnico v neskljenjenem vencu iz hrastovih pereš z opisom od zgori VEREINSMUENZE od zdolej pri kronah 50 EIN PFUND FEIN pri pol kronah 9 100 EIN PFUND FEIN. Kraj bo gladek, in bo imel z udertimi čerkami geslo MIT VEREINTEN KRAEFTEN. f V Clen 15. Razloček nad ali pod postavuo mero ne sme pri ko-vanji zveznih zlatih dnarjev, deržeč se vodila v členu 6 izrečenega, pri posamnem penezu gledé na jedro presegati 7 1000 9 gledé na težo pa ne 2V2 tisočin. Clen 16. Zvezni zlati dnar nima lastnosti plačila, postavni sreberni dnar namestujočega; torej ni nikdar dolž an. jemaû ga namesti postavnega srebernega dnarja. Gledé na jemanje zveznih zlatih dnarjev pri deržavnih dnarnicah dajemo Našemu dnarstvenemu ministru oblast, zaukazati, kar je primérno dnarni pogodbi od 24. januarja 1857. (Konec sledi) Lepoznansko polje. Dvojcka. Prizor iz zadnje avstrijansko-ogerske vojske. (Konec.) Vihár in burja še vedno divjata d pada 9 kakor ga iz škafov lil, grom grozovito bobni, krešejo se ognjeni bliski, ter švigajo tako neprestano, ta tčmi se skor nič v okolici razločiti ne dá Ivan. kljub vihárju iu , Franje in graničar z nekoliko vojaki niso bili še dvesto korakov od Donave oddaljeni, ko ob svitlobi svi-gajočega bliska opazijo dva člověka, bežeča iz mesta k Donavi in spustivša se čez stermo obrežje. v Stoj! u zavpije straža. Na to besedo oba moža kakor sence zgineta. Naprej !" zavpije graničar: „čolniček jih ondi čaka io 99 Sprednja stran kuprenega dnarja nosi kronanega ce- vkljub viharju in Donavi nam bodeta izmaknila 9 ker earskega orla z opisom : vesta, kaj jih tukaj caka." 55 3 K. K. OESTERREICHISCHE SCHEIDEMUENZE. Zadnja stran ima v hrastovem vencu številko stotink u 9 v 1 u ali 5/ 99 /IO « 9 spodej pa kovno letnico. Kraj bo gladek. Člen 12. Luknjasti kakor tudi pouarejeni in taki debeli ali drobni doarji 9 ki so kako drugače in ne po navadnem prehodu Vsi prihitijo k Donavi. 0 svitlobi bliska zagledajo zdaj res čolniček, že nekoliko korakov od brega odrinjen; v njem sedé trije možaki, z velikim vpiranjem in urno veslajoči. 3 Stoj ! u žadoní z obrežja. Čolnič se prične vedno urniše odmikovati. Stoj!" žadoní dru^ipot. J9 Divje zasmehovavno krohotanje odgovori s eoloa 36? SOVI y Ivana to do daše prešane, saj zoani se ma zdejo gla- podoba pa bi mogla biti iz vlitega železa, ne pa iz kaki so ma vdarili z čoloa na abo. Groza ma prevzame rarskega marmelja, ker marmelj je po mojem znanji močno serce, akoravno ne ve n y zakaj. Stoj!" žadoní iz obrežja tretji pot. sozgano apno, ktero sčasoma v zraka razpade: tedaj bi dež Z čolniča y ze y toča in druge uime milo podobo slavnega moza lahko krohotanje odgovori. clo oddaljenega zopet pervemu enako tako poškodovale, da bi od spomina, ki je bil postavljen za zemeljsko věčnost, v malo letih ne ostalo več, kakor edini steber. Podoba pa iz vlitega železa bj stala sto in sto Ce se pa vendar Zdaj plane ogenj iz deset pušk. Blisk sopet švigne in osvětli čoloič, v kterem še vsi let brez nevarnosti, poškodovana biti. trije možaki sede ter se vkljub valoviti Donavi tako srečno hoče podoba iz belega kararskega marmelja narediti, bi odmikujejo, da komaj že bi jih doseglo zerno puške. bil za njo naj pripravniši kraj v cerkvi st. Nikolaja ali v r Za Boga. pobegnili nam bodo", zavpije Franje. „Nikdar!"" žadoní glas za njim stojećega in puško cerkvi franciskanski. Na dalje je treba misliti, če ne pravo, saj kar moč namerivsega graničarja. Puška poči, zerno žvižgne, z čolna pravo podobo napraviti, in k temu je treba dvé ali tri po- eerce presunljiv „joj meni" zaječi. dobe iz ilovice (gline) Vodniku podobne narediti. Te podobe bi se megle v kaki sobi na očiten pogled postaviti, da bi oni, ki so Vodnika poznali, sodiíi mogli, koliko da je dita Žarki bliska svignejo; v čolnu le še dva moža se y nedaleč od ćolua pa nekaj tamnega plava. Mili Bog!u zdihue Ivan, „to je bil glas mojega brata treba podobo popraviti. — Životnih prijatlov Vodnikovih Konštantina." je gotovo malo vec y al njegovih učencov je se mnogo V ta čas zabuči strahovitiTgrom, da se je zemlja pod Naj bi se povabili ti možje k razsodbi o Vodnikovi podobi nogami stojećih na obrežji tresla. Mogla je strelja blizo, iu sicer v Donavo vdariti. Kuj ondi po razjarenih valovih Donave plava? Dile so to čolniča od strelje razbitega! One prej v njem sedeli, krije hladoi vodeni grob ! y y ki so da bi vsak svojo povedal, kaj in kako da je treba kip popraviti, in mi bi s tem, če neprávo, vendar gotovo podobo zadobili, ktere dozdaj še nemamo. — Podoba slikana po Herrleinu ni podobna v obrazu, ker Herrlein ni bil pre- 55 Zmaščeval sem se", reče zamolkli zdaj graničar si mi brata ubil,"" zdihne Ivan. jy 55 55 Al človek! Brata? — nisem, ampak izdajavca," graničar zaverne. Vmiri in vpokoji se, brate Ivan!"" pregovori tiho potem pa naj se postavi spominek v beli Ljubljani nn Franje, objemši nesrecnega svojega prijatla, aa bolje Je več srečen izobraževavec. (Jez poznam moža, ki je bil Vodnikov učenec, in ki je pripravljen, na svoje potroške taki razsodbi se podati.) Naj se napravi tedaj za zdaj omenjena tablica v Šiški, , ki bi celo osebo Vodnikovo kazal. Meniško oblečen bi ne imel bilo Konstantinu tako, kakor sramotno umreti. Bog bodi njegovi duši milostiv sodnik!"" přidá glasneje. Ameni" odgovoré vsi enoglasno. biti y y ker zadnje leta svojega življenja Vodnik ni živel v Čudapolne so, o Bog y sodbe tvoje!!! VIL samostanu. Naj ima tedaj kratke hlače, nogovice in čevlje, in čez pleča naj mu bode ogernjen (rimski) plajšć; v eni roki naj derži knjigo. To so moje misli; ali so dostojne ali ne, naj razsodijo se bi I, đra^'i bravec, dné 17. jali ja 1851 na v ce ■ ■ ■ HHH, HHH WÊÊÊÊ parobrodu „Zemun" iz Zemana v Vukovar peljal, bi bil vidil poleg ostalih popotoikov tudi nekega mlađega velikaša. drugi ki so v takih zadevah veljavniši. y Ivan Kuk. Lice mu je bilo zalo in lepo, rast krasna in čversta y * f OCl Vodnikovih zadevah # cerne in svitle ko jasní biseri. Lep mož! Na junaškem Oznanujem ssledečim, da čem vse dohodke od zadnjič čelu se mu je vidila tanka proga, ostanek z ojstro sabljo oglašene, v poslavljenje Vodnikovo namenjene knjige sa spominek, o kterim se je gosp. dr. L. Toman oglasil, Dostavim temu tudi, da nikdar nisem hotel iz- t Danesene pa že zaceljene raue, ki je bila ob enem tudi nar boljši tolmač onih častnih redov, ki so mu kinčile hrabre darovati. Poleg njega je sedela s krasnim detetom v naročji ključiti iz knjige sostavkov Slovencov, ki niso na Krajn persi. mlada gospá, lepa ko Rafaelova Madona. Bil je to s svojo skem rojeni. Bog varuj tega! ženo Zofijo V in z detetom svojim: Ivan Z c y nekdaj oadlajtuant in zapoveduik posadke v mestu N*, zdaj pa pervi major v B — ovem regimentu! Poleg iiirskega spisal J. Levičnik. Knjiga mora biti 55 slovenska" y tedaj prosim in upam, da se bodo vdeležili vsi Slovenci, ali je tii ali unkraj planin, ali na obalu morjá njih domovina. spominu Vodnikovom Ko se mi je pa tudi od mnogih strani očitalo, da bi knjiga imela obstati samo iz slovensko pisanih sostavkov, naj mi bo pripušeno, da temu očitan ju odgovorim. nogo slavnih Slovencov ne piše po slovensko y ampak (Glej yy Novice", list 89.) izverstno nemško. Nepametno in nepravično bilo y ko bi se tem pisa Ker sem tudi jez majhen sostavek o praznovanji sto teljem perla vdeležba pri knjigi, ko namen knjige je y letuega rojstnega dneva pricetnika slovenskega slovstva slavnega Vodnika, „Novicam" poslati misiil, naj mi bode do voljeno, par besedic reči o spominu Vodniku name- Djenem. Gospod dr. Toman misli, da pri Zibertu v Zgornji šiški bi se imel Vodniku postaviti vreden spomin, ker V. se je tam rodil. ravno, da bi vsi pisat rojeni SI pri njej se vdeležili Zraven bode pa knjiga, če obseže tudi nemško pisane prišla tudi dalje čez mejo, in slovstvo slovensko y sostavke se bode tudi skazalo soudnému narodu • da Za tega voljo ravno željim Po moji misli pa bi imel biti postavljen spomin ne v Šiški, ampak v Ljubljani, in morda tam pisatelji vdeležili, in tako tako majhno, in pokazali, da se vsi slovenski število njih ni več da dušna njih moc je izverstna kjer je sejmišče, ker pred učiliščem ali v dvorišču uči t * « ftr A V M _ V Dr. Etbin Henrik Costa lišća ni prostora. V Šiški pa, pri Žibertu y bila do-napisom: etojua tablica iz černega marmeljna z zlatím Tukej se je rodil Valentin Vodnik, slovenski pesnik 3. Naznanilo zastran „Glasnika « februarja 1758"; in taka tablica bi mogla kmalo priprav- Sopet se je oglasilo nekoliko rodoljubov, ki so volje Ijeua biti, da bi bilo moč jo vzidati na stoletnega rojstva dan. v povzdigo našega slovstva in v podporo „Glasnika" ne Kakšen uaj bi bil spomiu? — V tem sem jez z go- kaj v denarjih darovati. Mogoče nam je torej raspisati spod Tomanom enih misel, kar podlago in steber zadeva; drugo dařilo po 16 goldinarjev za naj boljši spis po- 368 to pisen vendar eaj dop Spis naj ce bo preobširen, postavni čas slazili, če so pa že čez enajst let v vojaški koliko cez pol tiskane pole v osmerki. službi, jih je popolnoma iz vojaščine spustiti; dalje, da je Posebno bi bil želeti popis potovanja po kakem imenitnišem y kteri so bili zavoljo večkratuega pobegnjenja ali za domaćem šegah in kraji, običajih z dodanimi veetmí o prebivavcib t. d. y njih tistelip voljo tega, da so, ko so že poterjeni bili, hudodelstvo po kvečenja samega sebe storili ali pa samo skusili, za vse spisa Ako bi za pervo in drugo darilo kakega dobrega žive dní v vojžščini ostati obsojeni, tudi v reservo presta i «• 1 « J « II • « m m m V A A • « * V P « Vili V^l« « i % n V V přejeli, se odloci 16 goldinarjev za naj boljsi spis viti y če so služili štiri leta čez postavni čas 9 ce so pa toroznanski, kakorsnega koli zapopadka, saj pol celih štirnajst let vojaki bili, jih je čisto iz vojaščine spu tiskane pole velikega Vsi eostavki naj se po ce ie mogoce y prav štiti, zalo C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je zauka y da je pri volitvah učiteljev zlasti na prikladnost y drobno na listovném tankem papirji pisani, do srede mesca ljubezen do pokliča, lepo obnašanje, bogaboječost in prak tično rabljivost tajistih gledati. Samo pri enacih priklad-nostih, pri enaki pripravnosti in enaki zaupljivosti je na decembra Anton Janezic V Celovcu 11. novembra 1857. tište posebno gledati, kteri so že več let v učiteljski službi. Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Ciorenske k. Tudi po Gorenskem se je le tosnja letina le srednje obnesla. Sternenega žita je bilo sicer precej in še dosti bogatega. Turšica pa je bila le sčm in tje kej lepa in dobra. Sena in otave pa ni bilo skoro nic. Ker pa je bila večidel topla in mokra jesen, nam je še precej trave zrastlo, ktera nam je prihranila suho klajo m V kratkem je pričakovati, da bo nov ukaz zastran ogledovanja mesá na deželi razglašen, s kterim se bodo marsiktere dosedanje napčnosti odpravile. — 14. t. m. so začeli na Dunaji dnarje novega kova izdajati, in sicer zvezne tolarje in forintnike (goldinarske tolarje), toda za-zdaj samo v zameno za drugo srebro. Kujejo pa sploh nove dnarje noč in dan. — Družba deržavnih železnic ima namen, vozovlake po novem amerikauskem načinu razsvit- la prenapeto ceno. Ajde ali jede, kakor pra vijo po Gorenskem, je bilo le redko krajih so y tudi nekteri g e kaj prida. V več ospodarji poskusili sejati v „Novicah44 naevetovano jesensko kor za klajo, tode tudi to jim je zgodnj vso posmodila in uničila. Sadj V V je bilo kakor přetečeno leto. Posebno so bile polne cesplje in slive tudi orehov ne bo manjkalo toliko za potiče, kakor medií kterega nam čbele niso mogle nanesti. y letos zeló zdravi: 4 bolehalo in poměr Ljudje so bili ekaj otrok jih je prav malo malo In ravno zdravje je naj večj y blagor kako za vsaki kraj in za vsako hiso. Vsim je se znano je pred dvema letoma razsajala in morila neusmiljena kolera ljevati. Svetilnik bo na lokomotivu in bo tako dalječ svit- Ijobo razširjal, da se bo lahko vidilo, kdaj vozovlak pride ali odide. Muoge nesreče na železnicah se bodo s tem odvraćale. — V poslednji seji naravoslovsko-matematičnega oddelka kralj, češke akademije znanost so kazali izšopano popolnoma dorašeno tele, ktero je krava sedem let nosila. deželni zbor 15. decembra sošel. brati od 2. t. m.: Upanje, da bo dal Cesar 18. decembra v xod rajucega cesarja Nikolaia, ukaz zastran prihodnjih razmér sužnjih ali rabov (po rusovsko rabskij) raz- Kraljevi razpis naznanja, da se bo belgijski Iz Petrograda je y je nikoli pozabili ne na Gorenskem v Kamni gorici bodo. Ondotni mnogospoštovani gosp. fajmošter Jernej Uršič, ki so takrat z vsimi svojimi telesnimi in dušnimi močmi neutrudeno pomagali svojim ubogim ovčicam domaćim in sosednim, so letos v hvaležni spomin napravili v cerkvi glasiti, od dné do dné svesteje prihaja. To je terdna volja cara Aleksandra II., dasiravno je prepričan, koliko težav-nost bo premagati. — Augieži plačujejo ustajnikom v Indii enako, kakor so ti unim posojevali. Da so prav pri in pokazati, da so tudi ondi iim še kaj navreči volji prebrisane glavice, y kjer v gre koga kaznovati y se vidi dve lepi podobi sv. Ane sv. Roka ; tudi lep y posrebernjen svetilnik (Luster) visi zdaj v oni namen v cerkvi. Zana-prej mislijo tukaj tudi podaljšati pokopališe, in potlej bo kamnogoriška cerkev, ker ima tudi že lep s kositarjem po- krit turn, znotraj in zunaj prav lepa in lična hiša božja • v V » iz sledečega: Neki Šunker šah je osnoval zaroto zoper Evropejce. Za to so ga vstřelili; kako se je to godilo, piše nek mlad oficir: Priča sem bil, kako so starega Sun-ker-a iu njegovega sina s topovi (štuki) iz sveta pihuiii. Strašno je bilo to viditi, pa še huje kaznovanje so zaslužili. Mislite si le: Namen so imeli, nas žive speci, če Iz Tersta. T. Z začudenjem smo brali v Terstu jim v pest prišli. Ko eo starca pred top privezali, je še U I.: A* ____ _________» ... . I . •_____• -1____; ___: i* _ • • Augsb. allg. Ztg sionstvo v llartumu » y ki naznanja, da gre avstriansko mi- molil, da bi njegovi dtugi prizadjalo vsako leto 50000 gold, stroškov otroci ziveli, da bi oni kdaj srednji Afriki) h koncu, ktero je mogli nas sožgati. Ko eo jima spone (ketne) odvezali, so ju pred top privezali, e herbtom na topovo luknjo. Koj Vzrok temu je zdravju silno škodljivo podnebje in da bilo vse to etorjeno, je velil oficir: „Strelite!" Topova eta veliki trudi le piclo žétve dajejo, ker se je v letu komej zagromela in vee je bilo doděláno I Enako eo še mnogi Y _ i • 1 i 1 i a • v 1 • •