c? hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče 3838571 40iyy8 TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Številka 21, letnik 21, 30. 09. 2010, cena: 1,50 EUR \\\ \ 0 ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Poiščite več informacij na WWW.TSh.Si i/*?2eTI3aLL *l*f* f atir Kletka strahu 2010 JZ Zasavski kruh v NATO www.boletina.tom tel.: 03/5419-715 [Voda, blato in plazovi v Zasavju ^ ---------------m- (Biolbš^e čistifm naprave S0za uporabo deževnice Mtepmtsi in prihranite ho 59 i pitne vohe, Uporabite breiplačno i - Siobšbe čistiCne naprave od2 -1000 (PE (preßivaCcev) - rezervoarji -fiCtri za deževnico - greznice (z6iraCne,dvo - plavajoči sesalni kompleti prekatne in troprekgtne) - - črpališča predpripravljene za O ’ dodatna oprema predelavo v biološko čistiln^č^^ V Q C\ napravo r.(V\A AWEXÄ(RMÄCIV^ Ivanina gorica, Ljubtjanskjf. L nlEL. 01/78 69 270, 01/78 69 260 ali OSI, E-mail inf o. armei(@siol net unvw. cistiCnenaprave-dezevnica. si DAN NEVLADNIH ORGANIZACIJ ZASAVJA 2010 vabi V PETEK, 7. OKTOBRA 2010, OB 18.00 URI V PROSTORIH REGIONALNEGA CENTRA ZA RAZVOJ, PODVINE 36, ZAGORJE Kjer bodo podeljena priznanja za najboljšo nevladno organizacijo in naj prostovoljca zasavske regije. V družbo vabita Sklad dela Zasavje - Mrest in časopis Zasavci V "N J www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55 Za nov začetek po poplavah. Posebna ponudba stanovanjskega kredita V SKB smo povezani z ljudmi in okoljem, v katerem delamo in živimo. Zato smo za vse, ki ste utrpeli posledice poplav v septembru 2010, pripravili posebno ponudbo stanovanjskega kredita: ■ brez stroškov odobritve kredita in ■ z možnostjo 3-mesečnega odloga na plačilo glavnice kredita, ob zavarovanju s hipoteko ali s poroki. Posebna ponudba je namenjena prenovi, adaptaciji ali rekonstrukciji obstoječega doma. Mogoče je tudi delno ali 100 % izplačilo gotovine za nakup lastnine, poškodovane v poplavah. Kredit lahko, skladno s poslovno politiko banke, pridobijo tako obstoječe stranke SKB kot tudi stranke drugih bank. Več informacij na www.skb.si. SKB SOCIETE GENERALE GROUP Lepo vas je videti. 30. september 2010 -SREDNJA knjižnica oebJ* Uvodnik Morate prebrati: Otvoritev nadstreška na železniški postaji Radeče Posledice poplav, ki so prizadele Zasavje Na 10. svetovnem festivalu «■ praženega krompirja Seznam kandidatov za župane 13 Kam teče zasavski turizem? 14 Kletka strahu 2010 18 Pred OŠ Trbovlje posadili lipo Literarni večer z Nežo Maurer v KIS Trbovlje Lista ZARES za občinski svet Zagorje 20 24 26 Podelitev priznanj v STPŠ Trbovlje 34 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jf l/atastrofa! Pa ne ena, ampak Ixkar tri! Ja, če ima hudič mlade, jih ima vedno več, kakor tudi en golob ni nikoli brez jate. A, katere tri katastrofe imam v mislih? Poplave, volitve in stavke. Ko sem napovedovala vročo jesen, nisem niti pomislila, da jo bo hladilo septembrsko obilno deževje. Poplavilo je ve- s o l j n o Slovenijo in Zasavje v njej. Ampak, voda je odtekla, zemlja in blato pa se še vedno plazita v dolino in uničujeta vse pred seboj. Ljudje so prestrašeni, obupani in še vedno velja, da je voda hujša od ognja. Tudi predvolilnega! Medtem, ko prizadeti rešujejo, kar se rešiti da, na ulicah zasavskih krajev rastejo strankarske stojnice kot gobe po dežju. Obljubljajo, da »vedo kako«, »ponosno v prihodnost«, »da je čas za županjo », »da imamo priložnost«, »slišijo vsak glas«, poudarjajo »razvoj in socialno povezanost«, »naprej«... in tako v tem stilu. Vse z namenom fascinirati navadne zemljane, da bodo krogec naredili na pravem mestu. Za koga bo pravo, to je pa drugo vprašanje. Kruha in iger! Ako bo pa to vžgalo v teh katastrofalnih dneh, bomo (bodo) ta vikend sami videli. Je pa res, da sem v središču Hrastnika pretekli četrtek videla vsega tri plakate kandidatov za župane, v Trbovljah jih je bilo temu primerno precej več, ki so jih uspeli v tistih najbolj deževnih dneh s trganjem razredčiti (le kdo to?), a so bili včeraj spet na svojem mestu, naši ljubi županski kandidati in kandidatki. V Zagorju jih, po informacijah naše sodelavke, (še) ni prav dobro videti. Saj, stari novi župan se je zaradi vodne ujme odpovedal predvolilnim aktivnostim že dva vikenda. Ah, ja, tudi stavka delavcev v javni upravi ni obšla Zasavja. To je tretja katastrofa, ker zdaj uradniki določajo, kaj je za stranke, ki jih obiščejo v uradih, nujno in kaj ne. Kadar se človek odloči za obisk občinskih prostorov, ambulante in kar je še takega, je stvar gotovo zanj nujna. In zdaj drugi odločajo o nujnosti takih opravkov. ...in, če mene vprašate, je katastrofa tudi obisk nekdanjega predsednika na predstavi, ki je bila v času njegovega predsedovanja prepovedana... Če to ni katastrofalno narobe svet, potem pa ne vem, kaj bi lahko bil, mogoče je le, da sem narobe obrnjena jaz, urednica Marta HjL JP ( Naslednja številka ZASAVCA izide 14. 10.2010 ) Naslovnica Gašper Ovnik Slika Jože Ovnik Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 3VC Naša bodočnost cPe/{'/e umetnine raste/o samo iz oe/i/e ra c/osti a/i iz oe/i/e /o/ečine. Angleški pregovor 12.09.2010 Mateja Mokotar, Gore 33, Dol pri Hrastniku - sin Gal Ostervuh Jasmina Okrogar, Gimnazijska c. 15b, Trbovlje - hči Patricija Medved Romana Grošelj, Kešetovo 13, Trbovlje - sin Matej Kunstelj 13.09.2010 Jasna Rajič, C. 1. maja 20, Hrastnik - sin Daris Begič 14.09.2010 Apolonija Popelar, Ponikva 35, Ponikva - hči Taja Zabukošek 15.09.2010 Petra Šarkezi, Ul. Sallaumines 10a, Trbovlje - sin Žan 16.09.2010 Katja Klančnik Jelenc, Zgornje Duplje 9, Duplje - sin Krištof Jelenc 18.09.2010 Vera Hostnik, Podroje 25, Šmartno pri Litiji - hči Tinkara 19.09.2010 Ksenja Hribovšek, Knezdol 12, Trbovlje - hči Tinkara Laznik Katarina Piki, C. zmage 16, Zagorje - sin Matic Tomažič 20.09.2010 Silvia Ravnjak, Goriška c. 42, Velenje - hči Ema Janja Vasle, Ponikva pri Žalcu 31, Žalec - hči Neli Atelšek Živana Ilič, Za Savo 9, Hrastnik - hči Patricija Potisek Nina Avbelj Lekič, Turje 70, Dol pri Hrastniku - hči Nika Lekič 21.09.2010 Dijana Pintar, Novi Log 23, Hrastnik - sin Luka Železnik 23.09.2010 Petra Jager, Kolenov graben 7, Radeče - sin Žan Volčič 22.09.2010 Bernarda Sotenšek, Čemšenik 14a, Zagorje - hči Gaja Lukač Maja Hercog, Župa 17b, Dobovec, Trbovlje - sin Gašper Miha Nataša Žibert, Taborniška 4, Sevnica - hči Lea Špec 24.09.2010 Zofija Končar, Konjšica-del 34, Polšnik, Litija - hči Alja Tatjana Kukovičič, Poženelova 7, Laško - hči Zoja Ojstršek Ines Milič, Novi dom 56, Hrastnik - sin Tian Hodžič 27.09.2010 Daliborka Goronja, Trg revolucije 2a, Trbovlje - hči Anastasija Jovič Iskrene čestitke! Mefistova razmišljanja Revija velikanov Čas res hitro teče. Štiri leta, kolikor traja mandat za župansko funkcijo, ponovno mineva in z bliskovito naglico se približujejo nove lokalne volitve. V Zagorju in Hrastniku bodo občanke in občani imeli poleg novih imen kandidatov možnost ponovno voliti tudi že kar nekajkrat preizkušena občinska liderja. Matjaž Švagan in Miran Jerič imata vsak v svoji občini dovolj simpatizerjev, da jima ni potrebno trepetati za število glasov in nič presenetljivega se ne bi zgodilo, ko bi oba, vsak v svoji občini, se ve, dosegla tolikšno število glasov, da drugi krog morda ne bo potreben. Vsak na svoj način in v svojem okolju veljata za ljudska župana. V vseh treh občinah, kjer še vedno, kljub nezadržnemu zatonu rudarstva, živi duh knapovščine, ki ne mara vzvišenosto, temveč čisla preprostost in iskrenost, smo vedno spoštovali avtoriteto, ki se zna poistovetiti s posameznikom in skupnostjo in nikoli ne pozabi, da je z voljo ljudstva postala avtoriteta skupnosti in ne obratno. Če torej gledamo iz trboveljskega zornega kota, se nam v naših sosednjih dveh občinah z rudarsko tradicijo, na zahodu in vzhodu, ne obeta nič pretresljivo novega. Povsem drugačno pa je stanje, ko gre za izhodiščno določanje strani neba, glede na geografsko lego, v občini Trbovlje. Bogdan Barovič, ki je bil na županskem položaju dva mandata in je kljub kritikom, podobno kot njegova kolega v sosednjih občinah, po mnenju večine občank in občanov, veljal za ljudskega župana, seje odločil, da ne bo kandidiral. Tako je SNS v ogenj pobirat krompir iz žerjavice poslal trenutno aktualnega podžupana Mitja Rozino. SD in LDS pošiljata v boj za povrnitev nekdanje vodilne pozicije levice v Trbovljah Vilija Trevna. Za SDS bo simpatije volivk in volivcev poskušala pridobiti Alenka Forte. Še kako konkurenčna, pa zna vsem omenjenim kandidatkam in kandidatom biti Barbara Žgajner Tavš, ki se je politično sicer kalila v Jelinčičevi SNS, pa se s svojim nekdanjim političnim vodjem in stranko zaradi svoje načelnosti razšla in krenila v boj za županjo Trbovelj kot neodvisna kandidatka. V Trbovljah znajo biti lokalne volitve 2010 še kako zanimive. Kandidatki in kandidati bodo imeli še vrsto nastopov v katerih bodo padale obljube, na nas, volivkah in volivcih pa je, da kot pravi psihoanalitiki in poznavalci politično gospodarskih razmer pri nas, ugotovimo, kdo nas »farba« in kdo misli resno. Povedano drugače, izbira prave kandidatke ali kandidata pomeni napredek. Volivke in volivci ne pristajamo na nazadovanje. Stagnacija nas ne sme zadovoljiti. Zaradi želje po napredku se odpravljamo na volišča. To pomeni, da nas zanima, kdo bo sposoben svoje obljube tudi udejanjiti. Pred nami je težka naloga, morda celo težja kot pred tistimi, ki želijo županovati. V Trbovljah se nam obeta drugi krog. Že kombinacijo spolov za finalno bitko bomo določili volivke in volivci. Nastopil je čas za temeljit razmislek. Mefisto OrvoRuev naosTRešio na žeLeznišKi posrasi Raoeče V petek, 17. septembra Z010 je bila v Radečah uradna otvoritev nadstreška na obeh straneh železniške proge. Gostje so se pripeljali s posebnim, sodobnim vlakom iz Ljubljane, med njimi tudi minister za promet, dr. Patrik Vlačič. [povezovalka je v uvodu predstavila razvoj železni-i škega prometa, opisala nekdanjo leseno železniško postajo pri starem železnem mostu v Radeče in nove električne vlake, ki imajo dve ali tri kompozicije s sto-triintridesetimi oziroma stooseminosemdesetimi sedeži, kjer se vozijo potniki v klimatiziranih vagonih. Radeški župan Matjaž Han se je zahvalil vsem, ki so si od leta 1980 prizadevali za ureditev novega železniškega postajališča s podhodom, urejenimi parkirišči in za nadstrešek, ki bo številne potnike varoval pred vremenskimi neprijetnostmi. Prizadevanja in vztrajnost občinskih služb je obrodilo sad, je povedal minister Vlačič v svojem nagovoru. Ker je deževalo, se je pošalil da pada dež zato, da bodo lahko ugotovili, če bo nadstrešek zdržal. Obljubil je, da se bo nadaljevala obnova železniških prog in posodobitev voznega parka z novimi vlaki, in bo mogoč udoben in hiter prevoz, da bi čim več potnikov tovrstne prevoze raje uporabljalo in bi s tem pomagali k znižanju negativnih okoljskih vplivov cestnega prometa. Ceste so posodobljene, zato se bo v bodoče del cestnega denarja uporabljal za obnovo železniškega prometa, ki je bil dolgo na stranskem tiru. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester radeških papirničarjev in člana gledališkega društva, ki sta odlično predstavila Prešernovo pesem Železna cesta. Trak sta prerezala župan in poslanec v Državnem zboru, Matjaž Han in direktor Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo dr. Andrej Godec. Besedilo in slika : Irena Vozelj RTH, TET in HSE enorm GLeoe reHnoLošiciH smennic nazvoia zasavsice enenceriKe Obstoječa infrastruktura in dolgoletne izkušnje s področja energetike so odlična popotnica za prestrukturiranje zasavske energetske lokacije in dolgoročno zagotovitev delovnih mest. Predstavniki RTH, TET in HSE so na podlagi dogovora s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in ministrico za gospodarstvo Darjo Radič, 15. septembra 2010 na Ministrstvo za gospodarstvo posredovali stališča in smernice za umestitev zasavske energetike v novi Nacionalno energetski program (NEP). Obstoječa energetska lokacija v Zasavju ima s svojo geostra-teško pozicijo, obstoječo infrastrukturo in dolgoletnimi izkušnjami strokovnjakov s področja energetike odličen potencial za potrebno stroškovno učinkovito prestrukturiranje in razvoj v prihodnje. Zasavje z vidika energetike nima ključnega pomena le za regijo, vendar za celotno Slovenijo, zato je pri umestitvi zasavske energetike v NEP ključno, da se posamezne energetske enote v Zasavju obravnava celovito v kontekstu celotne slovenske energetike. Predstavniki RTH, TET in HSE so enotnega mnenja, da je za razvoj in revitalizacijo zasavske energetike potrebna zamenjava oziroma obnova kotla v obstoječi 125 MWe enoti TET, postavitev plinske elektrarne za potrebe sistemske rezerve za zagotovitev zanesljivosti oskrbe, vpeljava daljinskega ogrevanja Zasavja s koristno izrabo odpadne toplote TET, širitev skladiščnih kapacitet za ekstra lahko kurilno olje, ustanovitev podjetja za izgradnjo in upravljanje verige hidroelektrarn na srednji Savi, ter razvoj nacionalnega centra za biomaso. RTH je že v lanskem letu pričel s pripravo strategije za prestrukturiranje dejavnosti skupine RTH po tem, ko bo izkopavanje premoga konec leta 2012 zaključeno. Pri tem so največ pozornosti posvetili intenzivnejšim pristopom k učinkovitejši rabi energije in obnovljivim virom energije, kar je tudi ključna smernica predloga za umestitev v NEP. Za boljši izkoristek vseh obstoječih zasavskih energetskih potencialov, obstoječe infrastrukture za dovod energentov, odvod energije in bližine hladilnega medija bi bila po mnenju RTH ključna združitev preostalih vitalnih elementov RTH in TET v novem gospodarskem subjektu. Zato RTH vladi RS predlaga, da združi energetske potenciale Zasavja v primerno organizacijsko obliko, saj bi imel skupni gospodarski subjekt konkurenčne prednosti v optimalnem razmerju uporabljenih energentov, nizkih izpustov C02, fleksibilnosti proizvodnje električne energije in v obstoječi infrastrukturni opremljenosti. Krovna družba celotne zasavske energetike bi morala biti v neposredni lasti države, hkrati pa bi morala omogočati tudi vstop strateškega partnerja za dotok svežega kapitala. Usklajeno in enotno prestrukturiranje ter razvoj obstoječe zasavske energetske lokacije je ključno tudi za dolgoročno zanesljivo in neodvisno nacionalno oskrbo z električno energijo ter ustvarjanje novih delovnih mest. Predlagana energetska usmerjenost zasavske regije bi slonela predvsem na nizko ogljični rešitvi s povečanim izkoristkom energentov pri pretvorbi v električno energijo in toploto predvsem iz biomase in vodnih virov ter v manjšem obsegu z uporabo fosilnih goriv. Predstavniki družb RTH, TET in HSE so prepričani, da pripravljeni dokument omogoča vladi dobro podlago, za nadaljnje obravnave in relativno hitro odločitev o nadaljnjem razvoju energetike v Zasavju. Vir: Izjava za javnost O sranju v Tr bo v u a h po POPtavaH Kljub katastrofalnim posledicam v velikem delu Slovenije je v Trbovljah stanje v primerjavi z mnogimi, predvsem sosednjimi občinami »dobro«. v ~7e v petek, 18. 09. 2010, je pričel trboveljski štab civilne ^zaščite z delom, kljub temu, da večjih težav še ni bilo, zato pa so se le-te začele v soboto, 18. septembra 2010. Nastalo je več plazov in hudournikov, nekatere ceste so bile neprevozne, v sodelovanju z Javnim podjetjem Komunala Trbovlje in še nekaterimi podjetji, ki razpolagajo z gradbeno mehanizacijo, se je stanje s strojno mehanskimi deli saniralo do normalne prevoznosti, a določenih cest se žal ni dalo usposobiti. V reševanje nastale situacije so bili močno vključeni poklicni in prostovoljni gasilci, ki so na več področjih izčrpavali vodo iz poplavljenih kletnih prostorov, kurilnic, arhiva sodišča, skladišča Mladinske knjige in kuhinje v splošni bolnišnici Trbovlje. Na Mestnem trgu so čistili veje iz struge Trboveljščice. V Trbovljah so bile kritične predvsem naslednje lokacije: - v Kleku je pod stanovanjsko hišo potegnil plaz - stanje se spremlja in v primeru kakršnekoli razpoke bo potrebno stanovalce evakuirati; - v Bevškem je prav tako pod hišo potegnil plaz, ki je zasul cesto v Ravensko vas, le-ta je bila zaprta, stanje hiše se spremlja; - cesta Podmeja - Čeče je bila zaprta, saj je na robu cestišča potegnil plaz; - zaprta je bila cesta Planinska vas - Klek, zaradi udora cestišča; - udor cestišča se je pojavil tudi na cesti na Dobovec, cesta je delno zaprta; - Cesta Tončke Čeč, tam so že od petka gasilci neprestano prečrpavali vodo iz stanovanjske hiše v odtočne kanale; - na Vrheh je plaz spodjedel temelj kozolca. 20. septembra je bil sklican operativni sestanek štaba civilne zaščite, kjer so se določili nadaljnji ukrepi. Na teren so šle tudi ekipe iz strokovnih služb, ki bodo skupaj s komisijo za ocenjevanje škode popisale prioritete reševanja. Poudarek občinskega vodstva je na prevoznosti cest, kjer potekajo šolski prevozi in dostava za kmete. »Poudarim naj delo trboveljskih gasilcev, 22 prostovoljcev je pomagalo pri odpravi posledic v sosednji občini, hudo prizadetemu Zagorju ob Savi. Podžupan Mitja Rozina je v celoti koordiniral delo v naši občini...( in ga bo še vnaprej,op.p.)) Iskreno se zahvaljujemo trboveljskim gasilcem, ki so požrtvovalno in z nadčloveškimi napori delali dan in noč in pomagali tudi v sosednji občini ter s svojimi dejanji morebiti preprečili najhujše. Hvala tudi vsem, ki so priskočili na pomoč s svojimi stroji, z delom in z aktivnostmi pri preprečevanju hujših posledic. V občini Trbovlje smo bili v tem hudem tridnevnem deževju dosti manj prizadeti zahvaljujoč dosledni in dobri politiki in izvedbi cest in obvezni spremljajoči zamenjavi celotnih cestnih teles, celotne napeljave primarnega voda odtočnih voda in vzporednih urejanj strug vodotokov. Obrestovalo se je mogoče nekoliko dražje in dalj trajajoče delo pri omenjenih investicijah.« je v izjavi za javnost med drugim zapisal trboveljski župan Bogdan Barovič. Po viru: MaH PosLeDice POPLav, ki so pmzaoeLe ZacoRie ob Savi Poplave v soboto, 17. septembra in v nedeljo, 18. septembra 2010, Zagorju in celotni Sloveniji niso prizanesle. N/- "Te v petek popoldne je Medija visoko narasla in pre- glavni cesti in jo povsem razdejala. Nazaj v strugo se je ^ko noči le še naraščala in vdirala v okoliške objekte, vrnila natanko pod industrijsko železnico, ki jo je med Najhuje je bilo v sotočju s Kotredežčico v spodnjem delu poplavami tudi povsem uničilo. Zagorja. Voda je zalila prostore podjetja SVEA Zagorje in Grobe ocene poplavne škode, ki so nastale v preteklem z dvorišča skladiščenih hlodov odnašala le te proti pod- vikendu v podjetju IGM ocenjujemo nekje med milijo-jetju IGM. Zaradi obilice vode in zaprek na njeni poti, nom in 1,5 milijona evrov. sta potoka pričela poplavljati, izpodkopavati in vdirati Za vse, kar smo v podjetju uspeli rešiti, vse kar smo v kletne prostore stanovanjskih hiš vse do semaforja pri pospravili in popravili, gre zahvala požrtvovalnim in pre-odcepu za ulico 20. julija. danim delavcem podjetja IGM.« Direktor podjetja IGM, Emil Šabanovič je v izjavi za Posledice poplav so si v nedeljo, 18. septembra dopol-javnost med drugim zapisal: »Voda je poplavila celotno dan ogledali predsednik vlade Borut Pahor in njegova dvorišče zgornjega dela podjetja IGM, delavnice, skladi- delegacija, ministrica Jelušičeva ter zagorski župan Ma-šče in izdelke, ki smo jih hranili na dvorišču. Uničeni so tjaž Svagan. Nastalo škodo si je ogledala tudi ministrica motorji in razne industrijske naprave. Voda je popolno- za gospodarstvo Darja Radič, ki je podjetje IGM Zagorje ma uničila most, več ograj ter naredila ogromno luknjo obiskala 22. septembra dopoldne, pod industrijskim tirom. Medija spremenila svojo pot po Slike: arhiv IGM ...nadaljevanje na strani 8 voda je dosegla most obisk vladine delegacije s predsednikom Pahorjem in ministrico Jelušičevo pri županu Švaganu ...nadaljevanje s 7. strani Ministrica za gospodarstvo, mag. Darja Radie, je med obiskom v Zagorju, 22. septembra 2010, poleg podjetja IGM, obiskala tudi zagorsko SVEO, ki je bila v poplavah 17. in 18. septembra 2010 najhuje prizadeta. Voda je uničila novo proizvodno linijo, ki so jo zagnali 1. septembra letos in pred nekaj dnevi odplačali zadnji obrok za investicijo. Od nedelje, 18. septembra, so zaposleni skupaj z vidno pretresenim direktorjem, mag. Miroslavom Štrajharjem, s solzami v očeh pričeli odpravljati posledice nesreče v sodelovanju s strokovnjaki in serviserji s strokovnimi izkušnjami na področju tehnologije. Na pomoč pa so priskočili tudi gasilci s Koroške. Posledice poplave v SVEI, kakršne v podjetju še niso doživeli, bo družba poskušala čimprej odpraviti. Že vrsto let priznana blagovna znamka SVEA ne bo razočarala svojih kupcev, saj bo začasno zagotovila del proizvodnje v svojih drugih dveh tovarnah. V najhitrejšem možnem času bodo usposobili osrednjo tovarno, nemoteno pa vseskozi zagotavljali prevoz, vnos in montažo kuhinj SVEA. Ministrica Radičeva si je skupaj z upravo podjetja SVEA d.d. ogledala posledice poplave. Ob ogledu proizvodnje Tovarne kuhinj in Primarne proizvodnje je zagotovila, da se bodo iskale vse možne oblike pomoči najbolj prizadetim podjetjem, kot je predvsem SVEA. Regionalna cesta mimo IGM je bila do 22. septembra zaprta za promet. V zgornjem delu Zagorja je narasla Medija zamenjala strugo za cesto pri Regionalnem centru v Podvinah in pritekla v spodnje prostore centra in trgovine s pohištvom Vojko. V Kisovcu je močno poplavilo vrtec, ki je neuporaben in so otroke za cas do ponovne usposobitve razmestili na enote na Izlake in v Zagorje. Voda je zalila tudi tovarno ETI na Izlakah, kjer je povzročila razdejanje v eni proizvodni liniji, posebej so se morali potruditi, da so obvarovali transformatorsko postajo. Cestna povezava je bila v soboto prekinjena med Zagorjem in Izlakami. Daleč najhuje pa so Zagorjane prizadeli zemeljski plazovi, s katerimi se bodo še lep čas spopadali. Kar iz nekaj stanovanjskih hiš so^morali takoj izseliti stanovalce. Župan Matjaž Švagan, sicer županski kandidat za naslednji mandat, je odpovedal vse predvolilne aktivnosti in se posvetil reševanju nastalih izrednih razmer v občini Zagorje. V hrastniški občini je vodna ujma povzročila še najmanj težav. Izseliti so morali prebivalce dveh hiš v Prapretnem zaradi plazenja terena, popolna zapora pa je bila ceste Hrastnik - Radeče ob levem in desnem bregu Save, posebej je prizadet levi breg, kjer je cestišče uničeno na več krajih. S sodelavci in po virih zbrala podatke: MaH se je ustavila 4-5 m pod hrastniškim Brodarskim domom (slika: Robert Halzer) zalita cesta pod železniško postajo in levi breg Save (slika: Robert Halzer) Popiave, HUDOimniKi in PLazovi tudi v LITIJSKI OBCini Narava od 17. do 20. septembra 2010, ko je bila ob močnem deževju pod vodo domala cela Slovenija, tudi občini Litija ni bilo prizanesla. 0eka Sava je poplavljala ob celotnem toku skozi občino Li-r\tija od Jevnice do Spodnjega Loga. Po prvih informacijah o škodi, ki jo je povzročila vodna ujma, je bilo pod vodo 6 objektov v Kresnicah, 4-je v Litiji, Smrekarica pri Ponovičah 21, na Savi 17 in na Spodnjem Logu 4-je. Številni narasli hudourniki so naredili veliko škode v naseljih Praprošče, Jesenje, Hotič, Pustov mlin, Sava, Jevnica, v dolini Sopote in drugje. Poškodovanih je bilo 40 lokalnih cest in javnih poti. Zaradi razmočenega terena so se na območju cele občine sprožili tudi številni plazovi (evidentiranih je 26) in ogrožali ceste ter stanovanjska in gospodarska poslopja: v Jevnici, na Konjšici, v Mamolju, Slopu, Spodnjem Logu, Šumniku v Zapodju, Tepah, v Moravški gori, na Vačah in na Velikem vrhu. Zato, da ni prišlo do še hujše škode, gre posebna zahvala gasilcem vseh 17 gasilskih društev v občini Litija, pripadnikom civilne zaščite in domačinom, ki so po manjših krajih pomagali, da so rešili kar se je rešiti dalo. Gasilci litijskega prostovoljnega gasilskega društva so pred najhujšim varovali stanovanjsko naselje Stavbe na levem bregu reke Save in ga tudi obvarovali, čeprav jim je prvi protipoplavni nasip pri mladinskem centru v nedeljo dopoldne ob vse bolj naraščajoči reki Savi začel popuščati. S hitro intervencijo so zgradili drugega za mladinskim centrom in uspelo jim je. Voda je zalila mladinski center, ni pa zalila stanovanjskega naselja Stavbe. V celotni občini je bilo najhuje v Smrekarici, naselju med Litijo in Savo, kjer je v nedeljo reka Sava pri najvišjem vodostaju podrla protipoplavni nasip in zalila celotno naselje. Besedilo in slike: ŠkL »Litijske Benetke« - poplavljeno naselje Smrekarica Drugi protipoplavni nasip pri MC Litija. Eden največjih zemeljskih plazov - Jevnica. Kšefti za avc Na 10. sverovnem Fesrivaiu pnaženeca KRompiRja tudi Zasavje Letošnji jubilejni svetovni festival praženega krompirja se je odvijal v Ljubljani v soboto, 4. septembra 2010, na ulici Breg med Šentjakobskim in Šuštarskim mostom ob Ljubljanici. I ani je bilo v Radečah na tej simpatični prireditvi pol Lzasavja, letos pa so se odpeljali v Ljubljano le redki posamezniki. So pa imeli spet svojo stojnico ob Ljubljanici kuharji gostišča Zasavski gurman z Dola. “Naša stojnica je bila lepo urejena in je predstavljala značilnosti Zasavja s poudarkom na Dolu in Hrastniku,“ je povedal Miran Vidmar. Mimoidoči so lahko poskusili njihov krompir s porom in rožmarinom, za katerega so dobili tudi priznanje. „Našo stojnico je obiskal tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič,“ se je še pohvalil Miran Vidmar. Besedilo: Fanči Moljk Slike: arhiv M. V. IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO tm\ /EnU 03 5775 106. mobi 041 508 655 Kšefti Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ «g možnostjo sponzoriranja [nslanttg "ULcLU % trženje in produkcija za gospodarsko ■ ^ 9 interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP , E-mail: atv.signal@sioi.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! (?I/J ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV efar etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7 /ni Zasavc. d.d. 79.1410 Zaaorie ob Savi. Tel.: 03 56 22 734. Fax: 03 56 32 734 I Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................ Telefon:................................. Naslov:................................ Davčna številka:......................... Podpis:............................... hrastnik - trbovlje - žagarje - litija - radeče Podjetniški kotiček Irene Meterc Konferenca za inovativne in podjetne Enodnevni dogodek za vse, ki se želite podrobno seznaniti s podjetništvom Konferenca za inovativne in podjetne (KIP) bo preko treh sklopov predavanj odgovorila na vprašanja, ki se porajajo vsakemu, ki stopa na podjetniško pot: kdo vam lahko pomaga, kje lahko dobite finančno podporo in ali je vaša ideja tržno perspektivna. Konferenca se bo odvijala 5. oktobra 2010 v popoldanskih urah (med 13. in 19. uro) v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Vstop je prost, zbirajo se predhodne prijave. Vir: Ljubljanski univerzitetni inkubator Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Raziskovalci, študentje pozor! Rektor Ljubljanske univerze razpisuje posebno nagrado za naj inovacijo. Vsi, ki imate že razvite tehnološke in netehnološke inovacije in niso prisotne na trgu, ste vabljeni, da se udeležite tekmovanja za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Rektorjeva nagrada je spodbuda za trženje in vstop na trg vseh inovacij, nastalih na Univerzi v Ljubljani. V poštev za natečaj pridejo tehnološke in netehnološke inovacije, ki bodo ocenjene glede na tržni potencial, razvitost inovacije, vsebino (vpliv na izboljšanje kvalitete življenja), ustreznost izvedbene skupine, ki bo zaključila razvojni del ter ustreznost izvedbene skupine, ki bo inovacijo tržila. Najboljše tri inovacije bodo prejele 3.000 EUR, 2.000 EUR in 1.000 EUR ter brezplačno strokovno podporo in mentorstvo, ki bo prilagojeno potrebam komercializacije posamezne inovacije. Prijave zbirajo do 18. oktobra 2010. Vsi, ki boste do tega datuma prijavili svojo idejo, boste lahko obiskovali brezplačne delavnice za izdelavo poslovnega načrta, preko katerega se uvrstite v nadaljnji krog tekmovanja. Razglasitev zmagovalcev bo 1. decembra 2010. Več o tekmovanju, pogojih in prijavi si lahko preberete na spletni strani projekta. Kaj lahko častni konzul naredi za podjetje? Če že imate stik v tujini in potrebujete samo dodatno pobudo, poiščite častnega konzula Čeprav častni konzuli svoje poslanstvo opravljajo brezplačno, vam lahko pri poslu veliko pomagajo. Prednosti častnega konzula so predvsem poznanstva in stiki z vplivnimi ljudmi. Častnega konzula, ki je akreditiran v Sloveniji, pošlje država po-šiljateljica in zastopa njene interese. Med glavnimi nalogami častnih konzulov so izdajanje vizumov, zastopanje državljanov in gospodarstva v državi sprejemnici, spodbujanje trgovinske menjave in turizma ter vlaganj, zastopanje nevladnih organizacij, interesnih skupin, posameznikov, predvsem pa gospodarstva. Nove zložljive smuči Izumitelja carving smuči Pavel Škofič in Jure Franko sta izumila zložljivo smučko. Prototip nove alpske smučke je že testiralo nekaj nekdanjih vrhunskih tekmovalcev in več proizvajalcev smuči. Smuči imajo drugačno tehnologijo in nov koncept. Narejene so iz drugih materialov. Vozne lastnosti so podobne lastnostim carving smučem, ki sta jih inovatorje izumila pred 22 leti. Takrat sta bila zaposlena v Elanu, kjer ne delata več, tako, da je novi izum naprodaj. Prednost nove smučke za smučarja je v zložljivosti in s tem tudi v lažjem transportu in prenašanju. Njena proizvodnja pa je po nekaterih zagotovilih cenejša od sedanje. Ne ve pa se še kdo naj bi jo proizvajal. V Elanu imajo lastno inovacijo, ki je v testiranju. Predstavili pa naj bi jo za sezono 2011/2012, zato je vprašanje, če se bodo potegovali oziroma odkupili te nove zložljive smuči. Tudi drugi proizvajalci še niso dali zelene luči. Vpeljava nove linije v proizvodnjo namreč med drugim pomeni vložek nekaj milijonov evrov, promocija in vstop na trg pa še dodatne stroške. Pipistrel nadaljuje z raziskovalnimi dosežki Pipistrelovi strokovnjaki trenutno razvijajo novo štirisedežno letalo. Direktor podjetja Ivo Boscarol zagotavlja, da bo to inovativno hibridno letalo, ki naj bi ga javnosti predstavili konec leta. Pipistrel je lani kljub krizi posloval uspešno, velika ovira pa je še vedno dejstvo, da Slovenija z ZDA ni podpisala sporazuma o letalski varnosti. Kljub veliki gospodarski krizi so imeli v Pipistrelu lani 50 % rast proizvodnje glede na leto 2008, trend pa se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Trenutno si prizadevajo pridobiti certifikat za prodajo na ameriškem trgu, ki je vse bolj pomemben, saj vse več držav po svetu povzema ameriške standarde. Spodbudna je novica, da bodo v jeseni začeli v družbi Pipistrel začeli pripravljati vse potrebno za sodelovanje na Nasino tekmovanje prihodnje leto v ZDA. Za Nasino tekmovanje bo potrebno razviti letalo, ki bo z eno galono (3,7 litra) goriva preletelo sto milj (približno 160 kilometrov) s hitrostjo 100 milj na uro in bo lahko letelo neprekinjeno najmanj dve uri. Takega letala v tem trenutku na svetu še ni. V Pipistrelu imajo že nekaj zamisli, kako rešiti ta problem in ni dvomiti, da jim ne bi uspelo. Srečno! V obleko vgrajen mobilni telefon Nov način komuniciranja je pred vrati. Oktobra bo v Veliki Britaniji v prodaji obleka z vgrajenim mobilnim telefonom. Izumila sta jo londonska modna oblikovalka Francesca Rosella in antropolog Ryan Genz. Idejo je oblikovalka dobila ob nenehnem iskanju mobitela v torbici. Obleka M-Dress ne bo za vsakodnevno uporabo. Mišljena je za trenutke in posebne priložnosti, ko ženska ne želi nositi torbice. Telefonske klice upravlja program, ki prepoznava kretnje. Ob klicu se dvigne dlan k ušesu, kot da bi dvignil telefon. Klic se prekine, ko se roka spusti. Obleka je brez tipkovnice. Uporablja se samo za klic na eno v naprej določeno lastno telefonsko številko, na katero se preusmeri vse klice iz primarnega telefona. Sprejme torej vse klice. Antena je vgrajena v rob, v etiketi je SIM kartica in v levem rokavu zvočnik. Cene te obleke še niso objavili. I.M. Akcija Seznam KanoiDarov za župane v zasavsiciH oečmaH Občina Trbovlje: 1. Vili TREVEN, roj. 28.08.1952, Ulica Sallaumines 5/a, Trbovlje; univ. dipl. prav.; načelnik Upravne enote Trbovlje: Predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI - SD in LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 2. Mitja R02INA, roj. 21.01.1968, Trg revolucije 10/a, Trbovlje; srednja tehnična šola; profesionalni podžupan; Predlagatelj: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 3. Gregor KITA, roj. 11.04.1974, Golovec 18, Trbovlje; profesor športne vzgoje; izvršni direktor; Predlagatelj: ZARES - NOVA POLITIKA IN SKUPINA VOLIVCEV 4. mag. Barbara ŽGAJNER TAVŠ, roj. 12.02.1976, Trg revolucije 4, Trbovlje; magistrica socioloških znanosti; podsekretarka; predlagatelj: IVAN GLAVAČ IN SKUPINA VOLIVCEV 5. AlenkA FORTE dr. med., roj. 07.09.1957, Opekarna 1, Trbovlje; zdravnica specialistka; direktor; Predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS Občina Hrastnik 1. Soniboj KNEŽAK, roj. 13.05.1962, Trg F. Kozarja 16B, Hrastnik, strojni tehnik, vodja kadrovske službe Predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI SD 2. Bojan KLENOVŠEK, roj. 17.12.1960, Pot Vitka Pavliča 13, Hrastnik, univ. dipl. inž. rudarstva, svetovalec direktorja Predlagatelj: SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 3. Miran JERIČ, roj. 06.06.1958, Trg F. Kozarja 14, Hrastnik, elektrotehnik, poslanec DZ RS Predlagatelj: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4. Gregor PAJIČ, roj. 07.02.1968, Trg F. Kozarja 7, Hrastnik, univ. dipl. ekonomist, direktor javnega zavoda filmski studio Viba film Ljubljana Predlagatelj: OLJKA Občina Zagorje ob Savi 1. Dean HOLC, roj. 22.07.1969, Podkraj pri Zagorju 7, Zagorje, elektroenergetik, direktor radina Snoopy, Snupko d.o.o. Predlagatelj: DEAN HOLC IN LISTA MOJA DOLINA 2. Andrej DOLŠINA, roj. 13.03.1952, Zgornji Prhovec 1, Prhovec, veterinarski tehnik, vodja Tržnice Predlagatelj: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 3. Matjaž ŠVAGAN, roj. 21.05.1963, Izlake 19, Izlake, organizator dela, župan občine Zagorje ob Savi Predlagatelj: ZGN - ZAGORJE GRE NAPREJ - ZDRUŽENJE ZA NAPREDEK ZASAVJA 4. Aleksander KOS, roj. 14.04.1968, Cesta zmage 37, Zagorje ob Savi, rudar-kopač, ekonomski tehnik, vojak slovenske vojske Predlagatelj: NINA KOS IN SKUPINA VOLIVCEV 5. Alojz (Slavko) JELŠEVAR, roj. 25.07.1955, Selo pri Zagorju 61, Zagorje ob Savi, inženir strojništva, direktor Predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSTKA STRANKA 6. Željko ŽELEZNIK, roj. 13.12.1980, Trg Pohorskega bataljona 18, Kisovec, ekonomsko komercialni tehnik, telefonski agent Predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 7. Gašper KOPRIVŠEK, roj. 28.06.1982, Trg Pohorskega bataljona la, Kisovec, univerzitetni diplomirani politolog, komercialist Predlagatelj: ZARES-NOVA POLITIKA Občina Litija 1. Aleksander GOMBAČ, roj. 11.12.1963, Loška ulica 4, Litija, Predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 2. Franc ROKAVEC, roj. 12.09.1963, Zgornja Jevnica 12, Kresnice Predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. Marko DOBLEKAR, roj. 22.04.1963, Partizanska pot 16e, Litija Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 4. Joško GODEC, roj. 21.03.1950, Ježa 6a, Litija Predlagatelj: DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Občina Šmartno pri Litiji 1. Milan IZLAKAR, roj. 20.05.1957, Staretov trg 23, Šmartno pri Litiji, elektromehanik, župan Predlagatelj: BLAŽ IZLAKAR IN SKUPINA VOLIVCEV 2. Joža (Jožica) ŽURGA, roj. 08.01.1960, Valvazorjeva ulica 34, Šmartno pri Litiji, učiteljica, učiteljica Predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 3. Matjaž AŠKERC, roj. 16.10.1962, Leskovica pri Šmartnem 17a, Šmartno pri Litij, dipl. org - menedžer, vodja oddelka za upravno poslovanje na MZP Predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI Občina Radeče 1. Miran PRNAVER, roj. 24.01.1965, Hotemež 28, Radeče Predlagatelj: N.Si - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 2. Drago SLAK, roj. 25.01.1962, Obrežje 51, Radeče Predlagatelj: SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 3. Matjaž HAN, 17.01.1971, Pot na jez nh, Radeče Predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 4. Jožef HIRŠEJ, roj. 24.07.1958, Njivška cesta 4, Radeče Predlagatelj: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 5. Damjana PETAVAR DOBOVŠEK, roj. 28.05.1966, Pot na brod 2, Radeče Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Glasuje se za enega kandidata v občini! Intervju z Andrejem Šumrom Z3 3V Kam reče zasavsici xumzem? Projekt Vse teče v 3 krasne poizkuša vzpostaviti bazo turistične dejavnosti v zasavskih občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Vršilci projekta so uslužbenci Regionalnega razvojnega centra (RCR), pod vodstvom Andreja Šumra, ki nadomešča koordinatorko projektnih aktivnosti Natašo Jerman Rajh med nosečnostjo. Šumer, univerzitetni diplomirani etnolog in kulturni antropolog, je v intervjuju predstavil zasnovo, načine izvedbe ter cilje projekta, ki se bo končal septembra 2012. a kakšni podlagi je nastal projekt Vse teče v tri krasne? Podlaga za projekt je bila raziskava Natura 2000, kjer so preučili turistične zmogljivosti Zasavja. Najpomembnejši del je strategija Razvoj Zasavja do leta 2013, kjer smo naredili analizo in raziskavo turizma ter osnovali konkretne smernice, kako naj bi se turizem v Zasavju razvil. Kdo je pobudnik projekta, kdo podpornik, kdo financer? Pobudo za projekt je dal RCR na podlagi izjemne uspešnosti projekta Natura 2000, saj smo v povezavi s tem dobili zelo pozitiven feedback. Na zaključni konferenci, na Prvinah, smo dobili zelo pozitiven odziv tudi s stani strokovnjakov. Sedaj ta projekt nekako nadaljujemo, kajti če bi ostali le pri strategiji in vodniku, s tem nebi naredili veliko. RCR je naredil zasnovo, kaj vse je treba v teh dveh letih narediti. Vse teče v 3 krasne sofinancirajo občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi ter Evropski sklad za regionalni razvoj. 15 odstotkov denarja prispevajo občine, ostalo evropski sklad. Kakšni so cilji? Zasavje lahko kot regija ponudi tri vrste turizma, tudi smernice smo oblikovali v skladu z njimi. To so kulturni, prireditveni in podeželski turizem. Cilj je graditi na kulturnem turizmu, industrijskem turizmu, ki ga imamo v Zasavju dovolj. Predvsem rudarska dediščina je pomembna. Naš cilj je, da tudi prireditve, ki imajo lokalen značaj, a potencial za turistične prireditve, presežejo lokalne okvire in postanejo turistične, da se jih ne udeležil le lokalno prebivalstvo, ampak ljudje iz celotne Slovenije. Naš cilj je, da se poveča število obiskovalcev. Ne morem govoriti v številkah obiskovalcev, ki le pridejo, a ne prespijo, nenazadnje teh ne beleži niti statistični urad. Cilj je, da se število občutno poveča. Najprej je potrebno na zadovoljiv nivo pripeljati izletniški turizem, saj je na izjemno nizkem nivoju, z izjemo pohodništva, vse ostalo šepa. Kako boste dosegli zadane cilje? Projekt ima šest faz. Prva je vzpostavitev turistične organizacije - to bo na koncu projekta. Drugo je koncept marketinga, zasnova spletne strani in načrt, kako tržiti različne projekte in komu. Pojavljali se bomo na mednarodnih konferencah, kjer želimo strokovno javnost seznaniti z načinom, kako se lotevamo projekta, ter da nam povedo, kje so kašne napake in nam s tem pomagajo. Izdelan bo pravilnik, kaj je kakovostno in kaj je kič ali samo sebi namen. Pravilnik bo izpostavil kakovostnejše prireditve in ponudbo. Četrta faza so turistični produkti. Nastalo jih bo pet in dva medresorska, tržili jih bomo turističnim agencijam. Peta faza je najbolj poudarjena - izobraževanja in seminarji -dober kader je nujen, da zadeva funkcionira, če ga nimaš, propade. Na seminarje bomo poizkusili privabiti priznane ljudi s področja turizma, da nam predstavijo, kako so se določenih projektov lotili oni. Za mlade bomo naredili motivacijske delavnice - saj brez mladih na dolgi rok ne bo uspeha. Pri pripravi projektov bomo sodelovali s šolami in pomagali projekte postaviti na noge. Šesta faza so raziskave in študije. O tem, kaj manjka, kakšni so trendi, kje se je potrebno povezati, kako delovati skupaj. Na podlagi marketinške študije bodo društva natančno vedela, kateri produkt ponuditi določeni ciljni javnosti. Z raziskavami bomo merili tudi uspešnost projektov, jih v skladu s tem nadgrajevali, izboljševali ali nadomeščali z drugimi. Kako daleč ste s projektom? Oktober 2010 je šele začetek, čakamo še na podpis pogodbe o zavarovanju. Vsekakor je to živ projekt in ideje bodo uresničene. Trenutno postavljamo temelje, v prvi fazi gre predvsem za informiranje javnosti Od kje ime V 3 krasne? V tri krasne je blagovna znamka Zasavja, njen avtor je Roman Rozina. Je malo provokativna, komurkoli v Sloveniji smo jo omenili, je bil navdušen, morda se bo še najkasneje prijela v Zasavju, V 3 krasne (doline) ne gre čez eno uho noter in čez drugo ven, ampak ostane v glavi. Namen je, da je malo bolj provokativna, in da ostane v spominu. Bo tudi znamka za kakovostno turistično ponudbo Zasavja,. Ali Zasavje potrebuje turizem in zakaj? Zasavje absolutno potrebuje turizem, že zato ker industrija upada, tudi rudniki se zapirajo. Težko bodo nastali novi obrati, saj naloge ljudi prevzema sodobna tehnologija. Potrebujemo ga zaradi novih delovnih mest. Turizem je za Zasavje primeren tudi zato, ker se na celotnem ozemlju vedno večji poudarek daje ekologiji, Zasavje ne želi biti več tisti znameniti umazani predel Slovenije. Kje je zasavski turizem v slovenskem merilu? Zasavje je na zelo nizkem nivoju. Glede razvoja turizma vedno poudarjam, da se je potrebno zavedati, da nobena turistična destinacija ne uspe iz danes na jutri. Vse se mora nekje začeti, pomemben je dolgoročen razvoj. Danes Zasavje ni turistična destinacija in tudi ne bo čez eno leto, lahko pa je čez pet ali deset let. Razvoj bo počasen, saj sedaj nimamo dovolj kvalitetnih ponudnikov. Ali je turistično ponudbo mogoče graditi na podlagi Medijskih Toplic in smučarskega turizma? Medijske Toplice so zastale na mestu. Če bi hoteli razvijati to vrsto turizma, bi bile potrebne ogromne investicije. Smučarski turizem ni rešitev. Ustavimo se in se nehajmo slepiti - te vrste turizma ni mogoče razvijati, že nadmorska višina smučišč ni Društveno ugodna, zaradi tega je nemogoče pridobiti evropska sredstva. Sneg se ne obdrži dovolj dolgo, poleg tega je potrebno popolnoma obnoviti naprave, saj z obstoječimi ne moremo konkurirati Rogli ali Krvavcu. Kaj torej storiti z Medijskimi toplicami? Kako jih vključiti v ponudbo? To je večna zgodba. So privatna lastnina in dokler lastnik ne bo imel interesa sodelovati oziroma karkoli narediti, jih v projekt ne moremo vključiti. Edina možnost je, da se nad bazeni zgradi kupola, a večjega potenciala za zdraviliški ali kopališki turizem ni. Toplice so navsezadnje prostorsko omejene. Potrebna bi bila ogromna investicija, saj zunanji bazeni za terme ne zadostujejo, potrebni so termalni prostori, kot je savna, weiness. Vsekakor jih imamo v misli, a dokler zanimanja s strani lastnikov ne bo ... Ali je kakšen idealen primer turistične ponudbe v Zasavju? Zgled? Absolutno je to Gostišče Vidergar. Z vidika prireditev imata velike potenciale oba delavska doma, ki že imata veliko udeležencev, a lahko svoj doseg še povečata. Tudi hotel Utrip na Prvinah je tak primer. Ostalo v Zasavju je na nižji ravni, saj turizem do sedaj ni bil razvit. Imamo sicer veliko planinskih domov, ki pa so vsi po vrsti potrebni nadgradnje. Omenili ste pomen tradicije in dediščine. Ali to pomeni, da boste zasavski turizem gradili na podlagi rudarske panoge? Rudarstvo je lahko gonilna sila, a ni edina možnost. Zelo močna veja je romarski turizem - Zasavska Sv. gora, Kum, tudi Sveta planina imajo to možnost. A vse je potrebno nadgraditi, da se stvar razširi in ni več le romanje, ampak tudi turistična prireditev. Definitivno je zelo neizkoriščen potencial Valvasor, ki ga pozna cela Europa. Na tem področju se povezujemo z občino Krško, da bi spletli neko celovito pot. A se mora na gradu Medija in Gamberk v ta namen, vsaj za vikend, nekaj dogajati. Kakšna prireditev ali koncert, saj ne ciljamo na to, da bi nekdo prišel, prebral kar piše na tabli in nato odšel. Koliko so s projektom seznanjeni lokalni prebivalci? Kako jih vključujete v projekt? V ta namen imamo organizirana individualna svetovanja. Če ima kdo idejo, pride do nas in jo pomagamo uresničiti. Da mu pomagamo dobiti sredstva, da mu povemo, kdaj se mu bo splačala tržna analiza in vsi nadaljnji postopki. Lokalno prebivalstvo, vsaj tisti, ki imajo interese, so seveda vključeni, da doprinesejo k turizmu. Dva prebivalca sta se že oglasila, predstavila idejo. Na podlagi te ideje in lokacije naredimo analizo trga, mu predlagamo, kako dobiti finančna sredstva, kakšna naj bo ponudba, s čim naj prodre na trg, kako bo prepoznaven. Želimo mu pomagati k podobno močni prepoznavnosti, kot jo ima za Trojane krof. Kakšne programe naj ponudi, komu trži, s kom se povezuje, kako izboljšuje ponudbo, kako se obnaša do gostov. Potem, ko je vse postavljeno, pa pomagamo odpravljati napake in izboljševati ponudbo. Pomagamo od začetka do konca. To je novost za slovenski turizem. Je baza za izboljšave in inovacije, saj če je stvar razvita, za marketing porabiš veliko manj denarja. Vseh šest korakov naj bi bilo izvedenih v dveh letih. To ni ravno veliko časa, bo vse uresničeno? Če odgovorim takole: ja, vem, da bom delal več kot osem ur na dan. Bodo pa tu tudi nove zaposlitve, predvsem potem v turistični organizaciji. Sem pa tak človek, da vem, če bo naše delo pokazalo rezultate, bo organizacija zaživela, drugače ne. Naš cilj je postaviti turizem na noge in razviti sistem turizma, povezati vse akterje in jih pripraviti do skupnega delovanja, saj bodo s tem imeli največ koristi in najmanj težav. Napisati nek produkt je najmanjši del, večja težava je izvedba. Najpomembnejša je kakovostna ponudba, in delovanje vsakega posameznega koščka v sestavljanki. RCR torej postavlja temelje? Boste tudi bedeli nad turizmom, če bo projekt zaživel? RCR postavlja zasnovo. Nad nadaljnjim razvojem, če bo projekt uspešen, v kar ne dvomim, saj drugače ne bi delal na njem, pa bo bedela turistična organizacija, katere vzpostavitev je eden izmed ciljev tega projekta. Lahko rečeva, da RCR ponuja najboljše nasvete in pomoč glede turističnega razvoja v Zasavju? Ne bodimo samovšečni, ampak mislim, da ja. Znanje je dovolj širok - tako vsebinsko kot organizacijsko. Na katere turiste ciljate, v katerih letnih časih bodo prišli v Zasavje? Na začetku je težko pričakovati tuje turiste, razen v povezavi z agencijami. Na dolgi rok so cilj tuji turisti, saj jih je navsezadnje več, in si več želijo izvedeti in videti. Naš cilj je vzpostaviti 2 od 3-dnevne programe. Začenjamo z enodnevnimi paketi. Delujemo v skladu s trendi. Nastanitve na podeželju so zelo vabljive, saj ponujajo oddih, zraven pa moramo ponuditi še dodatne aktivnosti. Najprej moramo nekaj ponuditi, šele nato lahko pričakujemo obisk. Nihče ne bo prišel sam od sebe. Ponudbo želimo imeti vsaj od spomladi do jeseni, v zimskih mesecih je ponudba omejena. Za takrat je potrebno poiskati druge rešitve. Želimo tiste turiste, ki cenijo kvaliteto, ki so malo bolj izobraženi in cenijo ponudbo. Ne le da gredo na opero, ampak ki cenijo kvaliteto, etnološke običaje, lokalne znamenitosti, gastronomijo, ki zanjo lahko in so pripravljeni plačati. Goste, ki so mobilni in uporabljajo informacijsko tehnologijo. Cilj so tudi šolske skupine; zanje so zanimiva desti-nacija planinski domovi, tudi upokojenci bodo lahko prišli. Ne moremo se iti zabaviškega turizma, saj nismo univerzitetno mesto, čez teden študentov tu ni. Želimo gosta, ki hoče kvaliteto jo dobi in jo tudi ceni. Vse pa potrebuje svoj čas. Mladi so zaželeni, a iščemo tiste, ki si želijo videti kaj več. Kdaj bo zaživela spletna stran? Ko bo pogodba podpisana, se začne na tem delati. Želim, da je kakovostna in zato mi je ljubše, da je postavljena kasneje kot prekmalu. Poizkušamo narediti drugačno spletno stran, kot jo imajo ostali. Mora biti uporabniku prijazna, zanimiva, takšna, da se uporabnik nanjo vrača. Kaj projekt prinaša Zasavju? Cilj je vzpostavitev baze in sistema delovanja turizma v Zasavju. Vsi, ki imajo cilj delovati v turizmu, se lahko vključijo. Če te možnosti ne bodo izkoristili, ne vem, če jo bodo dobili še kdaj. Imamo veliko informacij, ki jih lahko podamo. Imamo izkušnje iz različnih področij, vemo kam koga usmeriti. Naš trud bo velik, upam, da rezultati bodo. A tega ne bo od danes do jutri. Nič ne pade z neba, vse zahteva ogromno truda. Turizem je težka panoga. Skrbeli bomo za inovacije, saj brez izboljšav ni rezultatov. Vse je potrebno izboljševati tudi z uporabo tehnologije, z drugačnih, pestrim pristopom. Zadeve prestaviti interaktivno, zanimivo. Ljudem je potrebno stvari približati na humoren, zanimiv, ne na suhoparen način. Potrebno je sprejemati tudi kritiko. Pomembna je kakovost, saj če bomo imeli to, bodo ljudje prišli in se vračali ter desti-nacijo priporočili drugim. Spremeniti se mora tudi miselnost in odprtost ljudi. Malo jo bomo poizkusili spodbuditi. Ne bi rad dočakal "Abrahama" na tem mestu. Andreja Cradišar Društveno Z3 9\/ Nikoli m pnepozno V tretjem življenjskem obdobju ljudje vedno negodujejo, da nimajo časa. Zakaj je tako? Morda preprosti razlog, da si postavijo ovire, da bi stopili iz vsakdana. To ne velja za tiste, ki si želijo uresničiti za kar niso imeli prej časa. \/letošnjem šolskem letu so na U3, Univerzi za tretje ži- V vljenjsko obdobje, popestrili program. Skupine, kjer so se člani družili ali učili v preteklih letih, bodo v kratkem dogovorile svoj urnik. Nove skupine bodo formirane, ko bo za posamezno dejavnost dovolj prijavljenih. Še vedno se je mogoče prijaviti na začetne jezikovne in računalniške tečaje. V torek, 5. oktobra 2010 bo v Zasavskem muzeju v Trbovljah predavala o demenci dr. Marinka Zaletel, zaposlena na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, oddelku za zdravstveno nego. Letošnje novosti za člane U3 so posebne ugodnosti. Vsak četrtek ob 12,30 uri bo organizirano plavanje v Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje pod strokovnim vodstvom fizioterapevtke, prvič Z. oktobra. S predložitvijo članske izkaznice bodo dobili tudi 5% popust pri pedikuri v Vita studiu na trboveljski tržnici in pri ženskem frizerju v K4 (Kešetovo) v Trbovljah U3 se trudi, da pripravi zanimiv, poučen, športen in aktiven program, kjer bo vsakdo zadovoljil svoje potrebe. Verjamejo, da bodo novi programi, več opreme in novi prostori pritegnili še več ljudi, ki želijo obogatiti tretje življenjsko obdobje. Besedilo: Irena Vozelj 67. OBLermca osvoBODirve Tasomšča KampoR na Rasu Petdeset članov Združenja borcev za vrednote NOB Trbovlje se je, 10. septembra 2010 podalo na slovesnost ob 67. obletnici osvoboditve taborišča Kampor na Rabu. \/nekdanjem taborišču Kampor so mnogi doživljali strahote V in mučenja italijanskih fašistov vse do kapitulacije Italije. Osrednji spomenik, obelisk, ki je postavljen na kraju, kjer so pokopane žrtve, je bil prostor proslave. Na kamniti lopi - kupoli z dvema žarama - je mozaik profesorja Marija Preglja s prizori vojne in življenja v svobodi. Na proslavi je bil tudi praporščak Alojz Lekše. K spominski plošči, ki je postavljena med napise v taborišču umrlih Slovencev, so položili žalni venec. Slavnostni govornik na proslavi je bil nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesič. V imenu Slovencev je spregovoril preživeli taboriščnik Herman Janež, ki je med drugim povedal, da je skozi to taborišče šlo več kot petnajst tisoč Slovencev in Hrvatov. Prava številka o umrlih ni znana, najpogosteje se omenja 4641 umrlih, od katerih so identificirali 1477 žrtev. Za večino še danes ne vedo, kje je njihov grob. Proslave se udeležilo tudi nekaj članov Društva vojnih invalidov Zasavje, sekcije Trbovlje. Prenočišče in gostinske usluge sta Trboveljčanom nudila na Barbatu zakonca Nada in Vinko Debelič, ki sta se pred leti iz Trbovelj preselila na Rab. Besedilo: Irena Vozelj Slika: arhiv ZZB NOB Trbovlje Društveno V HftaSTIttKU POMUU AMK1MZ9 UMMAOST OKOIM 2010 Tudi v letu 2010 je komisija pri Turističnem društvu Hrastnik ocenjevala zasaditve balkonov, teras, okolice blokov in hiš, gostinskih oz. gospodarskih objektov in kmetij v občini. /'^cenjevalci so se letos osredotočili bolj na lepoto in izvir-\-/nost zasaditev in na manj vpadljive kotičke. Podelitev priznanj je potekala v petek, 24. septembra 2010, pod geslom Naša dežela - lepa in urejena, ki jo je povezovala Anja Markovič. Scenarij z naslovom Cvetje v slovenski poeziji pa je zasnovala Jolanda Gobec. Rože so s poezijo od nekdaj povezane, tako v ljudski pesmi kot v umetni pesniški besedi. Nagelj in rožmarin pa sta sploh zaščitni znak slovenskih narodih pesmi. Rože in pesmi so spremljevalke vseh pomembnih dogodkov v življenju in tudi tokrat so bile rdeča nit večera v napolnjeni dvorani delavskega doma. Program so popestrile z nastopom Iskrice, mlada dekleta narodnozabavne glasbe iz Laškega, ki so jih obiskovalci sprejeli z navdušenjem. Nagrade oziroma priznanja pa sta podeljevala Mojca Greben, predsednica TD in Miran Jerič, župan občine. Najprej so razglasili nagrajence za leto 2010: Kategorija stanovanjska hiša - družina Prosenc - Novi dom 42, Hrastnik; balkon - družina Selimovič Izet - Log 25, Letošnji nagrajenci Zlati nagrajenci - pet let na vrhu lestvice urejenosti Hrastnik;stanovanjski blok - Grajska pot 11, Hrastnik; kmetija - družina Košič, Turje 40, Dol pri Hrastniku; gostinski obrat -gostilnica in pizzerija Zasavski Gurman & Pub Caballero; družbeni objekt - Kegljaški klub rudnik Hrastnik. Zlati nagrajenci za leto 2010 Ta naziv si zaslužijo tisti, ki osvojijo prvo mesto v svoji kategoriji, a ga naslednje leto ne morejo spet dobiti. Njihova prizadevanja pa komisija budno spremlja in jim po petih letih stalnega uvrščanja visoko na lestvici podeli zlato priznanje. Letošnji nagrajenci: Stanovanjska hiša Kaluder iz Črete; družina Predovnik, Dol pri Hrastniku in družina Godler za balkon, Marno; stanovanjski blok Naselje Aleša Kaple?, Hrastnik; kmetija Laznik, Cesta VDV brigade 33, Dol pri Hrastniku; družbeni objekt Župnijski urad Dol pri Hrastniku. Na koncu so povabili obiskovalce še na prireditve, ki jih pripravlja Turistično društvo Hrastnik v oktobru. Besedilo in slike: Fanči Moljk Župan Miran Jerič podpira prizadevanja TD Hrastnik Narodno zabavne Iskrice iz Laškega Igra, igralec, igrišče : koš, žoga...met, pričakovanje. Zmaga : Poraz...Žiga Percel, Dean Sipura, Elvis Klariča, Simon Finžgar, Andrej Dekleva, Jasmin Hercegovac, Gašper Budkovič, Alen Blesič, Matej Pirija, Matic Ribič, Gašper Ovnik, Aleksander Vojičič, Jaka Hladnik, Benjamin Muhič, Adin Kavgič in Davor Sattler so bili ti košarkaški gladiatorji, ki so se ll. septembra na Prešernovem trgu sredi Ljubljane pred ;lavo množico navdušencev tega čudovitega športa pomerili v košarkaški areni. V igri i:l, v igri - mož na moža... Izredno izenačene dvoboje sta vse do polfinala zaznamovala neporažena Elvis Klariča, kije že za uvod premagal enega od favoritov, Simona Finžgarja in najmlajši, prijetno presenečenje turnirja, Benjamin Muhič. Član novomeške Krke, ki se je med 16-erico uvrstil kot najboljši mladinec preteklega poletja, je pred polfinalom nepričakovano presenetil doseda njega dvakratnega kralja kletke strahu Gašperja Ovnika - in ga pahnil v repasaž. A Gašperje v nadaljevanju dvobojev še tretjič vsem pokazal in dokazal, zakaj j e kralj v tej kraljevski igri... 7 Borba za tisoč evrov in prestižno zlato žogo V drugem delu repasaža je najstarejši udeleženec Jasmin Hercegovac premagal Matica Ribiča in tako določil že zadnjega polfinalista. Vročina je že čez dan pošteno zdelala igralce, zvečer pa jih je v polfinalnih tekmah krpal še zdravnik. Dvoboj med še neporaženim Elvisom Marico in Gašperjem Ovnikom je bil zaradi počene arkade slednjega za nekaj minut prekinjen, Elivis je v krvavem obračunu z Gašperjem izgubil na razliko, ostal brez finala in tako tudi brez možnosti nadaljnega boja za mikavni nagradi - 1000 evrov in, za košarkarske sladokusce morda še bolj atraktiven drugi del - brez posebne izdaje zlate žoge, 756te od 1500tih, ki jih je Spalding izdelal ob naslovu Boston Celticsov v ligi NBA za leto 2008. V drugem polfinalu sta se soočila najmlajši in najstarejši. Benjamin Muhič, ki je, tako kot Gašperju, tudi Jasminu Hercegovcu dokazal, daje odličen v dvobojih. Čeprav sta imela oba košarkarja kar nekaj metov za zmago, so na koncu vendarle prevladale izkušnje in moč za sicer tesno Hercegovčevo zmago. Finale je tako pred polne, z žarometi obsijane tribune, v središče postavil zelo podobna, 190 centimetrov visoka igralca iz Grosupelj oziroma Trbovelj. V še eni zelo dolgi in izenačeni, napeti predstavi, ko so odločale malenkosti, fizična pripravljenost, natančnost in mirni Živci v odločilnih trenutkih, je Gašper Ovnik premagal Jasmina Hercegovca s 15:13 ter tako še tretjič postal kralj ulične košarke. V zanesljivo najatraktivnejši kletki doslej, s kopico prvoligaških igralcev, je Gašper predvsem dokazal, da je še vedno najboljši v igri 1 na 1. I zasavcI T* F 'iBE1 ral! prvič, drugič, tretjič Z izvedbo in udeležbo tako kvalitetnih posameznikov kletke strahu je bil zelo j zadovoljen tudi Simon Rožnik, duhovni oče tekmovanj v ulični košarki in Kletki strahu J v Sloveniji, ki je ob zaključku turnirja povedal: "Intersportova Kletka strahu je bila' pravi zaključek sezone ulične košarke. V kletki so se pomerili najboljši ulični igralci in dobili smo „kralja,.. Dogodek nam je v celoti uspel, tako, da smo zopet dobiti motiv tudi za naslednjo, že 8. zaporedno sezono ulične košarke. Veseli me, da je ulična košarka j dobila svoj prostor v slovenski košarki, kar si tudi zasluži, glede na atraktivnost in I zanimanje. Zahvalil bi se tudi pokroviteljem, ki so nam vso sezono stali ob strani, ker i brez njih ni mogoče organizirati tako velikega projekta. Zahvala gre tudi vsem mojim ' sodelavcem in na koncu tudi samim igralcem, ki so pokazali, kako se je potrebno boriti v Kletki strahu. Na koncu ostane samo eden in ta si zasluži, da postane kralj. To je že tretjič uspelo Gašperju Ovniku. Verjamem, da ga bodo v naslednji sezoni vsi poskušali premagati. Se vidimo naslednje leto." Zmajčke, žonglerji ...igra... Ob izenačenih bojih je večerni program postregel še z atraktivnim spremljevalnim programom. Zmajčice, žonglerji z neonom in ognjem Čupakabra, break dance skupina Sweet with style, najboljši posamezniki v zabijanju ter Zlatko s prijatelji, ki so še dodatno razplamteli navijaške strasti. Gašperjeve misli... V igri 1:1 sem vedno drugače doživljal košarko kot v njenih ostalih oblikah (3:3, 4:4,5:5). Tu sem vedno vedel, da si bom zmago moral priboriti čisto sam, da mi bo nasprotnik zabil koš zaradi moje slabe obrambe ali moje nemotiviranosti. V tej igri ni soigralcev, ni pick'n'roll-ov, ni menjav ali kakršnegakoli počivanja. Tu si sam z nasprotnikom. Zraven so le koš in žoga. In želja po zmagi...V tej igri mi je veliko pripomogla moja prva športna panoga, s katero sem se ukvarjal že v otroštvu-plavanje, ki je prav tako posamičen šport. Tako sem že takrat razvijal željo po zmagi in tekmovanju. Že takrat sem se zavedal, da bosta rezultat tekme in uvrstitev odvisna povsem od mene. To seje kasneje preneslo tudi na igro 1:1. Še v osnovni šoli smo se na Kešetovem, tam, kjer je danes porušeno košarkaško igrišče, mulci merili v igri 1:1. Ker sem bil na dvorišču najmlajši in najmanjši so vsi zelo radi igrali proti meni in sledili so si zgolj porazi. Eden za drugim. Katastrofa. Potem pa se je sem in tja med te poraze pomotoma prikradla tudi kakšna zmaga. Te so se sčasoma namnožile, dokler se ni slika povsem obrnila. Z njimi si človek pridobi samozavest, se potrjuje, kar se je dogajalo tudi meni. Nekako v tistem obdobju so začeli nastajati tudi že prvi zametki Perkmandeljc partije, ki je, kot tudi še danes, zaseda tron v samem vrhu slovenske ulične j košarke. Zaradi partije smo videli kar doberšen del Evrope, leta 2008, po že drugič osvojenem naslovu državnih prvakov, pa smo bili povabljeni v Moskvo, kjer smo ob peklenskih nastopih osvojili tretje mesto. No, in vse to zaupanje v svoje sposobnosti, zgrajeno v mladosti, sem potem prinesel s seboj na prvo državno tekmovanje v košarki 1:1, čeprav v tistem obdobju še nisem igral članske košarke, od koder so na ta turnir prihajala že uveljavljena imena iz sveta košarke. Krila, beki, centri...vse živo. Ker pa sem sam zrasel na igrišču zadaj za K4 sem se pri zapisnikarski mizi, drugega mi ni preostalo, vpisal kot „otrok ulice,,. In zmagal. Takrat se nisem ubadal s strahom in dvomom vase, čeprav bi se, glede na nabor prvoligaških igralcev na turnirju, lahko. Zavedal sem se le, daje rezultat odvisen samo od mojih sposobnosti in ohranjanja trezne glave. Danes, po tretji osvojitvi naziva, so občutki še vedno odlični. Vemo, daje veliko težje braniti naslov, kot ga naskakovati. Letos seje konkurenca še okrepila, tako, da sta bila tako turnir kot tudi sama igra na še višjem nivoju kot doslej. Pohvale gredo organizatorju, posebna zahvala pa tudi g. Šuškoviču, ki nas je krpal po poškodbah in, nenazadnje, tudi meni omogočil, da sem lahko tumiruspešno odigral do konca. Tekst, foto in risba: Jože Ovnik EE3jozeovniktagmail.com Najstniška za avc Zasavska prihodnost V torek, 21. septembra 2010, so pred Osnovno šolo Trbovlje učenci v prisotnosti ravnateljice Darinke Kostanjšek, župana Občine Trbovlje Bogdana Baroviča in podžupana Mitja Rozine posadili lipo. jraKpsiML ^ dW\ « t 'mr V fl ; r • - ^tem dejanjem so učenci v okviru pro-Ograma ENO počastili mednarodni dan miru. Ideja za tradicionalno sajenje dreves po celem svetu prihaja iz finske šole, ki jo obiskujejo otroci v vasici Eno in poteka že od leta 2004, ponazarja pa praktičen primer razširjanja okoljevarstvenega in globalnega učenja. Otroci iz celega sveta se na ta način združujejo v skrbi za okolje in mir na svetu. Mladi s sajenjem dreves spoznavajo tudi pomen dreves in gozdov na globalni ravni. Gre .. Z. - za zeleno verigo, ki poteka vsako leto na dan miru na posameznih območjih sveta. Tako so ob 12. uri prva drevesa zasadili S na otoku Tonga in na območju Oceanije. Po sončni poti pa so nova drevesa zasadili še v Aziji, Evropi in Afriki. Zelena veriga je pot nadaljevala še po obeh Amerikah in se primerno potovanju sonca končala na Samoi. Kot je dejala ravnateljica Osnovne šole Trbovlje, se lahko na podlagi predhodne prijave sajenja dreves ob svetovnem dnevu miru udeleži sleherna šola na svetu. Tokratno sajenje dreves pa ni enkratno dejanje. Otroci bodo tudi še v bodoče sadili drevesa in jih negovali. Program, ki se je začel v vasici Eno in se mu je na začetku pridružilo 50 šol, se je razširil na tisoče šol v 150 državah. V njem sodeluje na milijone otrok, učiteljev in prebivalcev lokalnih skupnosti. Ob sajenju lipe so učenci pri parkirišču za šolo pripravili kulturni program in zapeli pesem, ki so jo ta dan peli vsi otroci po svetu v svojem jeziku in tako tudi s pesmijo izrazili pripadnost naravi in miru. Tekst in slika: M.A.Š. I- mrm /' - -' Najstniška/Akdja V/HRasfr.niŠKii itniiržnigii soj V/zniK Gßßßt \l torek, 21. septembra 2010, so pred Osnovno šolo Trbovlje učenci v prisotnosti ravnateljice Darinke Kostanjšek, župana Občine Trbovlje Bogdana Baroviča in podžupana Mitja Rozine posadili lipo. „Že na otvoritvi jih je bilo preko šestdeset, potem pa so prihajali vse do sobote, ko je bila razstava še odprta,“ je dejala direktorica Mateja Planko. Sveže gobe so pričakale ljudi že takoj ob vhodu s poučnimi listki: užitne, strupene, pogojno užitne. Na stopnicah, ki vodijo v mladinski oddelek, pa so bile velike lesene gobe, ki jih je ustvaril Ivan Vnuk iz Čeč. „Take lesene gobe v manjši dimen- ziji so uporabljale naše babice za krpanje nogavic,“ se je spomnil eden izmed obiskovalcev. Eno izmed mizic bi lahko imenovali literarno - fotografska, saj so jo krasile knjige o gobah in foto album Nuše Gregorčič. Ob otvoritvi so bili obiskovalci deležni še peciva v obliki gob in kuharskih receptov. O gobah se lahko poučimo tudi na sple- tnih straneh, kjer se v sliki in besedi seznanimo o njihovih značilnostih, z nahajališčem, o uporabi.... Vendar je živa beseda in gobe s svojim značilnim vonjem čisto nekaj drugega. „V strokovno pomoč nam je bil Jožef Krajnc iz gobarskega društva Sinji goban Laško,“ je še pojasnila Mojca Greben, predsednica TD Hrastnik. Slike in besedilo: Fanči Moljk tX+nsstj cp * o&a 'niti Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 po vseh aktualnih po-r plavah bi bilo lepo, da nekdo poskrbi za naš videz. In ravno to bo storila naša bralka Manja Serša, Vodenska 39, Trbovlje, ki bo urno poklicala Brigito v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovorila za novo podobo! Naša akcija se nadaljuje. Vaše kupone pričakujemo na naslovu: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Veliko sreče pri žrebanju! M/ pa nadaljujemo z akcijo in pričakujemo vaše kupone na naslovu: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime:______ Priimek:_ Ulica:____ Kraj:_____ Telefon: /■ ■SGraF.Ka C^Ogracer l V/ Reportaža zasavc V soboto, 11.9.2010, so v vojašnici UGO MARA, v mestu Solbiate Olona, trideset kilometrov iz Milana, organizirali tradicionalno predstavitev INTERNATIONAL DAY. ■^am je nameščeno poveljstvo Nato korpusa za hitro I posredovanje, z delom podpornih enot. Sodelovali so predstavniki štirinajstih držav članic Nata, ki trenutno delujejo v poveljstvu enote NRDC-ITA. V tem poveljstvu je kot slovenski predstavnik zaposlen Hrastničan Božo Majcen, major Slovenske vojske, ki opravlja naloge višjega častnika v logističnem delu poveljstva. Kot članica NATA je tudi Slovenija sodelovala pri izvedbi te prireditve. Organizatorja Tanja in Božo Majcen sta k izvedbi prireditve povabila tudi članice Aktiva kmečkih žena iz Hrastnika, predstavnike Slovenske turistične organizacije iz Milana, predstavnika Kobariškega muzeja; glavna atrakcija slovenskega dela prireditve pa je bil ansambel Igor in zlati zvoki. Prireditve sta se udeležila tudi častni konzul Republike Slovenije v Italiji ter slovenski vojaški ataše iz Rima. Prireditev je obiskalo nekaj več kot tri tisoč obiskovalcev iz Milana in okolice. Kdor je obiskal slovenski prireditveni prostor, so ga postregli s kranjsko klobaso, domačim, v krušni peči pečenim kruhom, s kozarčkom belega štajerskega vina, s pivom, domačim pecivom in potico... »Hrastniške in dolske kmečke ženske so poslale v Italijo petdeset hlebcev kruha, šest potic, šest litrov žgane pijače, šest suhih salam in drobno pecivo,“ je povedala Olga Gričar z Brnice, ena izmed članic Aktiva kmečkih žena. Bogato zalogo sveže pečenih kmečkih dobrot so v Italijo pripeljali člani ansambla Igor in zlati zvoki, ki sta jih povabila Tanja in Božo Majcen. „Naš ansambel je seveda poskrbel za prepoznavno slovensko narodno zabavno glasbo,“ je dejal Igor Podpečan. „Najprej smo igrali na predstavitvenem prostoru Slovenije, potem pa še na glavni prireditvi na velikem odru, kjer so se predstavile glasbene in plesne skupine sodelujočih držav. Po naših taktih pa sta se prva zavrtela Tanja in Božo. Mi smo navdušili predvsem Nemce, Nizozemce in Američane. Posebej toplo so sprejeli našo pesem Halo Evropa, ki smo jo morali kar nekajkrat ponoviti...“ Zelo veseli so bili plakete s priznanjem, ki jo je podelil poveljnik vojašnice. „Pri tem dogodku so nama pomagali družinski člani Vesna, Dijana, teta Cvetka, Olga, Simona in Franci ter prijatelji Zvonka in Marjan ter Jana in Brane,“ je dejal Božo. Žena Tanja pa je dodala: „Res smo veseli, da smo tako dobro predstavili Slovenijo tako na družabnem, kulturnem, kulinaričnem kot tudi v turističnem smislu. Razdelili smo veliko propagandnega materiala iz celjskega področja, Laškega, Rimskih Toplic, Zasavja... Prireditev International Day postaja tradicionalna, saj se odvija vsako leto. Zagotovo bo tudi naslednja zelo prepoznavna po slovenskih znamenitostih, saj nameravamo še podrobneje predstaviti običaje in kulinariko zasavskega dela Slovenije.“ Besedilo: Fanči Moljk Slike: Marjan Hočevar Reportaža zainamAVyaL TRBQ/VyLie Ob trideset letnici prepovedanega prvega nastopa skupine Laibach v prvem letu njene ustanovitve, so Trbovlje doživele obnovo dogodka, ki je bil tokrat dovoljen, zaželen in množično obiskan. Qoleg koncerta skupine 24. in 25. septembra 2010 I (koncert na Kumu, 26. 9. je bil zaradi dežja odpovedan), je bila v avli Delavskega doma Trbovlje postavljena razstava - prostorska instalacija RDEČI REVIRJI-ČRN KRIŽ - razstava slik, grafik in kolažev in kratkih filmov Ausstellung Laibach Kunst. Tri dni je bilo v in okoli trboveljskega kulturnega hrama ogromno obiskovalcev, precej tudi iz tujine, v značilnih črnih oblačilih z obveznim belim trakom s črnim križem okoli roke, oboževalcev skupine Laibach. Gost na otvoritveni slovesnosti razstave pa je bil tudi Milan Kučan, ki je bil v letu 1980, ko je bil spektakel Laibacha od oblasti prepovedan, predsednik države. Razstava v avli DD Trbovlje bo odprta do 20. oktobra 2010. Besedilo: MaH Slika: Drago Vukovič-Vukas V ponedeljek, 20 septembra 2010, je bila v avli Občine Litija odprta likovna razstava Marije Kmet.z naslovom Sanje med svetovi. A vtorica je mladost preživela v Ljubljani in kot pravi ^^Si ne pripisuje umetniškega statusa, je le zapiso-valka svojih sanj, ohranja vse življenje stik z naravo, ne samo kot biologinja, temveč z vsemi njenimi sanjarijami. Usoda je hotela, da je morala popolnoma spremeniti svoj način življenja, zato se je preselila iz Ljubljane na Gorenjsko, kjer so jo obiski v naravi, po gozdovih in travnikih popeljali v otroške dni, polne fantazije in pravljičnih junakov. In ko je spoznala fantazijsko slikarstvo, jo je čopič kar sam potegnil v svet umetnosti in tako so nastale slike, ki so na ogled v avli Občine Litija do 08. oktobra 2010. Besedilo in slika: ŠkL Kulturna za ve (LijT/e^atR-njij v^čen z Ne,|o. WiaujRejR vy K'njjutnjijei T^njeT/a SeLijfKaRJja TRBO.vyUjej V Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje so v sredo, 22. septembra, gostili eno najbolj znanih slovenskih pesnic, Nežo Maurer. Simona Solina iz trboveljske knjižnice je za časopis Zasavc zapisala: »Našemu povabilu na literarni' večer se je Neža predstavila kot čutna, nežna, žalost in težke trenutke, dostikrat so je skupaj z direktorico založbe Pivec, a hkrati močna osebnost, ki jo je pesmi prišle tudi iz veselja. A kot je Mileno Pivec, prijazno in z veseljem življenje dodobra obrusilo in utrdilo, dejala sama, so pravi vir in navdih za odzvala. Pri Založbi Pivec je namreč Že kot dekle je pisala pesmi, izvedeli pesmi tisti najtežji trenutki v življenju. izšla njena zadnja pesniška zbirka z naslovom Piramide upanja. Milena Pivec je Nežo tudi pripeljala v Trbovlje. Pogovor z Nežo Maurer je vodila Katra Hribar Frol. V čitalnici oddelka za odrasle se je zbralo več kot šestdeset poslušalk in poslušalcev iz Zasavja, ki so Neži z veseljem prisluhnili. V prvem delu večera smo si ogledali projekcijo Piramide upanja, Nežine pesmi smo lahko slišali in si ogledali spremljajoče podobe. Neža Maurer se je rodila v času pred drugo svetovno vojno, leta 1930. Letos bo tako Povedala je tudi, da si pesmi želi deliti z drugimi ljudmi in da jih ne jemlje kot svojo lastnino, nTl1 ‘ temveč jih z veseljem daje na piano in v branje, doživljanje. Ko so pesmi enkrat objavljene, ? Tj niso več samo njene. Po objavi preidejo v last vseh, ki jih prebirajo. Pravzaprav je namen izida zbirke pesmi prav v tem, da pesem podariš nekomu drugemu. S tem pesmi dobijo toliko odtenkov, kolikor je bralcev. Mnoge njene pesmi so prežete z erotiko. Za Nežo sta erotika in Ljubezen z veliko začetnico vodilo oziroma smisel življenja. Zaradi njiju praznovala osemdeseti rojstni dan. V pa smo tudi, da je bil njen dedek tisti, obstajamo, zaradi njiju se naš rod osnovno šolo je hodila v Polzelo in ki je bil v družini znan po pisanju le- nadaljuje. V pretežno moški pesniški poleg slovenske izkusila tudi nemško teh. Neži je nevsiljivo podajal tudi družbi se je morala kar pošteno šolo. Zanjo so bila to težka otroška mnoge življenjske nasvete. Kasneje si dokazati, zato ji največ pomenijo tiste leta. Po vojni je obiskovala gimnazijo je Neža ustvarila svojo družino, a je nagrade in priznanja, s katerimi se je v Celju in Žalcu, nato pa jo je pot kmalu ostala sama z dvema otrokoma, uveljavila kot pesnica. izobraževanja pripeljala v Ljubljano, kjer je obiskovala učiteljišče, Pedagoško akademijo in Filozofsko fakulteto. Službene izkušnje si je nabirala kot učiteljica in novinarka, posebej ljubo ji je bilo delo na televiziji. Je članica Društva novinarjev (od letal962), Društva slovenskih pisateljev (od 1973), gibanja za kulturo miru in nenasilja (od 1983) in PEN kluba (od 1991). Neža Maurer je avtorica več kot 50 pesniških zbirk, od tega jih je več kot polovico namenila otrokom, nekaj čez Veliko ji pomeni tudi razglasitev za Slovenko leta 2008, saj meni, da je potrebno tudi I literaturi in književni umetnosti dati več pozornosti in veljave, « zaradi katere se širi krog tistih, ki razumejo pisatelje in pesnike. V telefonskem pogovoru naslednjega dne je Neža trikrat ponovila, da tako lepega sprejema in večera že dolgo ni bila deležna. Morda, ali pa smem reči, da je k temu prav gotovo pripomogel tudi kipec Perkmandeljca, ki ga je za darilo Neži podaril Jože Ovnik. Ob koncu večera se je Neža Maurer kar nekajkrat dvajset pa odraslim. Njene otroške V težkih časih se je zakopala v delo, podpisala v svojo novo zbirko pesmi, pesmice se praviloma vse rimajo, pri preživeti je bilo potrebno in potrebno hkrati pa je prejela veliko čestitk in pesmih za odrasle pa ji več pomeni je bilo poskrbeti za otroka. To je bilo osebnih pohval tistih, ki so z veseljem metafora kakor rima. Neža je na njeno osnovno vodilo. Dostikrat je in radovednostjo prišli na literarni večeru tudi povedala, da ji pisanje bilo hudo, a Neža je kot vztrajna in večer.« proze ne gre ravno najbolje od rok, odločna ženska odlično opravila tudi ker si zgodbe preprosto ne zapomni. Z to nalogo. Med tem je ves čas pisala Besedilo in slike:Simona Solina, odgovori na vprašanja moderatorke se pesmi. Z njimi je od sebe preganjala Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Neža Maurer? modera torka KatsSlkirimarJ^mlCin. j iTfC/OcrO Kulturna Dejavnosri v litijski Knjižnici Nadaljevalna tečaja italijanščine in španščine v Knjižnici Litija Vse od ustanovitve naprej se v točki VŽU, ki deluje v Knjižnici Litija, odvija računalniški tečaj z mentorico Matejo Lesar iz Mestne knjižnice Ljubljana. Točko obišče dvakrat mesečno in širi računalniško obzorje. Občasno se v točki organizirajo tečaji in predavanja, letos bodo organizirali nadaljevalna tečaja italijanščine in španščine. Tečaja bosta potekala enkrat tedensko v Knjižnici Litija in Šmartno. Za dan in uro se boste dogovorili na prvem srečanju. Prijave in informacije sprejemamo v obeh knjižnicah: v Litiji na telefon 8980 580, v knjižnici Šmartno 8992 080. Simon Tanšeic je posnet Fiim Gnemo mi po svoje O filmu Gremo mi po svoje smo poročali že lani, ko so film snemali na prelepih lokacijah triglavskega narodnega parka v okolici Bohinja. Podatke in slike je posredoval naš Zasavčan Simon Tanšek, ki je bil direktor fotografije. Zdaj bodo mladinsko komedijo predstavili na slovenskem Filmskem festivalu, ki bo potekal od 1. do 3. oktobra v Portorožu. Simon Tanšek nam pošilja povezavo, kjer si lahko ogledamo napovednik, za ogled pa priporoča HD kvaliteto. Povezava: http://www.youtube.com/ watch?v=DA8MVoqBfKs Besedilo in slika: Fanči Moljk PeSTRO v Knjižnici TS TRBOVLJe Dogajanje v trboveljski knjižnici je v polnem teku. Za najmlajše bo pravljična ura z ustvarjalnico 5. oktobra ob 17.00 v enoti v Domu svobode z naslovom Pazi, Flik!, 6. oktobra ob 17.00 pa na mladinskem oddelku osrednje knjižnice pod nazivom Pajacek in punčka. Isti dan od 7.30 do 8.30 so na oddelku za odrasle Računalniške urice za odrasle, ki se bodo ponovile tudi 13. oktobra v istem času. Naslednji dan, 7. oktobra ob 18.00 uri bo Pravljični krožek za starše, otroke in odrasle. Na prvem srečanju bo gostja vzgojiteljica Neli Mišvetj. Na mladinskem oddelku bo 13. 10. ob 17.00 spet pravljična ura za otroke Murči je bil!, ob 10.00 uri pa na oddelku za odrasle predavanje Jane Lavtižar o samopodobi v sodelovanju z ZLU . Razsrava Invazivne Tujenoone VRSTe - PRezRTa GROžnja V knjižnici Litija bodo 12. 10. 2010 gostili doc. dr. Nejca Jogana z Biotehnične fakultete v Ljubljani. Podrobneje bo predstavil projekt Thuja in 10 samostoječih panojev, ki predstavljajo invazivne vrste in bodo na ogled po prostorih knjižnice. Leto 2010 so Združeni narodi proglasili za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Biotsko raznovrstnost med drugim ogrožajo invazivne tujerodne vrste, ki smo jih ljudje prenesli iz njihovega naravnega domovanja in v novem območju naselitve povzročajo težave domorodnim vrstam, saj z njimi tekmujejo za prostor, hrano, širijo bolezni ali so plenilci. V SOBOTO, Ž.OKTOBRa, BO seomi Sovrotov POHOD Turistično društvo Hrastnik ima vse pod kontrolo, kar se tiče sobotnega pohoda v Šavno Peč, rojstni kraj velikega prevajalca in humanista Antona Sovreta. „Start bo kot vedno od 8.00 do 9.00 izpred Dolanke in tik za hrastniško železniško postajo,“ je potrdila Mojca Greben, predsednica TD. Za startnino tri evre bodo dobili pohodniki topel obrok na cilju, med pohodom pa na Kovku oziroma v Krnicah čaj, kavo, slaščice in prigrizke, ki jih bodo pripravili tamkajšnji krajani. Pripravljajo tudi kratek kulturni program ob 11 .uri, ki ga bo kot častni gost popestril pisatelj Tone Partljič. Pohod je na lastno odgovornost in ob vsakem vremenu. Informacije: TD Hrastnik 031 355 288 in Fanči Moljk 031 626 772. Besedilo: Fanči Moljk Kašen je bil HRaSTRIK PR6D peTDesenmi aLi VeČ L6TI ? V četrtek, 30. septembra ob 18.00 uri, bo v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik prijetno druženje ob pregledovanju starih fotografij in razglednic. Obiskovalci bodo lahko prepoznavali domači kraj, se pogovarjali o življenju v starih časih in še o marsičem. ŽLaHTna KomeDua po izboru OBČmSTVa v ZacoRJu V Delavskem domu Zagorje bo v ponedeljek, 4. oktober 2010 ob 19.30 uri gostovalo gledališče Narodni dom Maribor s komedijo Svobodni zakon. Občinstvo je za svojo žlahtno komedijo izbralo Svobodni zakon v produkciji Narodnega doma Maribor, ki je prejela drugo najvišjo oceno v 19-letni zgodovini festivala, in sicer 4,9141. V komediji bosta gledalce zabavala Nataša Tič Raljan in Tadej Toš - žlahtni komedijant po izboru strokovne žirije. Predstava je za abonma in izven. Vpis v UniveRzo za TRGTje živLjenjsico OBDOBJe Linja/ ŠmaRTno V drugem letu delovanja univerza ponuja programe za zdrav način življenja,za ekološko ozaveščenost, za estetsko ozaveščenost, jezikovne tečaje, računalniško opismenjevanje. Vabijo k vpisu v naslednje programe: angleščina - nadaljevalni in začetni, nemščina - nadaljevalni, zdrava prehrana z Mojco Koman, kulturna dediščina, umetnostna zgodovina, računalništvo, keramika, kuharstvo v Litiji in Šmartnem, ročna dela - rešilje, naravoslovne delavnice, literarna ustvarjalni-ca. Pripravili bodo tudi ustvarjalno delavnico s kaligrafijo, 11. 10. 2010 ob 17. uri predavanje dr. Božidarja Voljča, pozimi predavanje Biodinamično vrtnarjenje. Vpis v univerzo bo potekal do 7. oktobra letos v obeh knjižnicah, letna članarina je 15 evrov. Vabijo tudi na uvodno prireditev univerze ob začetku novega študijskega leta. Prireditev bo 6. oktobra ob 18. uri v Knjižnici Litija. Na prireditvi bo možen vpis v univerzo. V kulturnem programu bo sodelovala Mešana vokalna skupina Lipa. Lisra ZARES za OBČmsKi sveT ZAGORJE 1. Gašper KOPRIVŠEK, politolog, zaposlen v gospodarstvu, doktorski študent razvojnih študij na Univerzi v Ljubljani. 2. Irena KURENT, direktorica profitnega centra v živilski industriji, študentka podiplomskega študija živilstva. 7. Tadeja GOŠTE, koordinator poslovanja. 8. Jože KASTELIC, vodja proizvodnega programa v elektrotehnični industriji. 13. Karmen URBANIJA, poslovna sekretarka. 14. Iztok VOZELJ, projektant informacijskih sistemov v elektrotehnični industriji in magister poslovne ekonomije. r 3. Leopold POVŠE, vodja proizvodnje v gradbenem podjetju in magister poslovodenja. 4. Alojz KLANČIŠAR, predsednik Kinološkega društva Zagorje, predsednik policijsko veteranskega združenja SEVER Zasavje. 9. Gorazd KLANČIŠAR, podjetnik. 10. Natalija REDL, pravna referentka v odvetniški pisarni 15. Teodor URANIČ, direktor prodaje podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo lesne biomase in ostalimi obnovljivimi viri energije. 16. Miha HRIBAR, laborant v osnovni šoli. 5. Romana BUTOLEN, direktorica podjetja v storitveni dejavnosti. 6. Elvir MUJKIĆ, analitik trga v tel ekomunikacijskem podjetju. 11. Matej POŽUN, izvršni direktor podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo lesne biomase in ostalimiobnovljivimi viri energije. 12. Dejan PODLOGAR, zaposlen v energetiki. 17. Mateja PISTOTNIK, organizatorka na področju izobraževanja odraslih. 18.Viktor KOVČAN, upokojenec, ki je bil pred upokojitvijo zaposlen v SVEA Zagorje kot lesarski tehnik. Program razvoja Občine Zagorje Pripravil kandidat ZARES za župana Gašper Koprivšek. Politika, ki ima prihodnost, je zgolj tista politika, ki je drzna in zavezana k dolgoročnemu pogledu in načrtovanju razvoja. S spoštovanjem do zagorske dediščine in do vseh uspešno izpeljanih projektov je čas, da usmerimo energijo v prihodnost. Program razvoja Občine Zagorje je sestavljen iz šestih vsebinskih sklopov, ki se dopolnjujejo in skupaj predstavljajo celovit pogled na razvoj Občine Zagorje. Skupaj v prihodnost. 1. Dolgoročno in strateško načrtovanje razvoja občine Zagorje Zagorje nujno potrebuje Strategijo trajnostnega razvoja Občine vsaj do leta 2024. Gre za natančen strateški doku- ment, ki predstavlja skupno vizijo razvoja občine. Predstavlja pomemben in dolgoročen političen projekt, ki je zahteven tudi z vidika različnih strok. Imenovana bo projektna skupina, ki bo odgovorna za izdelavo tega strateškega dokumenta. Občinska uprava mora postati še bolj odzivna, moderna in občanom prijazna. Potrebno je izboljšati kulturo dialoga in načrtno razvijati lokalno demokracijo, kar pomeni čim večja vključenost ljudi v odločanje o vseh pomembnih zadevah. Občina mora biti bolj vpeta v nacionalne in mednarodne razvojne projekte, tesno sodelovanje s sosednjimi občinami in gospodarskimi družbami v regiji je nuja. Javni zavodi (npr. Zavod za šport) morajo biti programsko privlačni in tudi tržno naravnani. 160 hektarov uporabnih rudniških zemljišč je z dokončnim zaprtjem Rudnika Zagorje prešlo pod Vlado RS (koordinacija Ministrstva za gospodarstvo). Ta zemljišča so strateškega pomena za prostorski razvoj občine, zato naj jih Vlada RS prenese v lastništvo Občine Zagorje. 2. Energetska učinkovitost Čim prej je treba dokončati projekt izgradnje čistilne naprave v Zagorju. Zaradi počasnega vodenja projekta je občina izgubila državno sofinanciranje za čistilno napravo na Izlakah. Kot župan bom vložil vse moči v ponovno pridobitev projekta izgradnje čistilne naprave na Izlakah. Sončna energija (fotovoltaika) je z okoljskega, tehnološkega in podjetniškega vidika energija prihodnosti. Zato je kakršno koli investicijsko vlaganje ali drugačna podpora tovrstnim projektom politična prioriteta. Hidroelektrarne na Srednji Savi v okviru kmalu ustanovljenega Zasavskega energetskega holdinga - ZEH so ravno tako ena od prioritet Občine Zagorje, saj lahko ta projekt zagotovi veliko kvalitetnih delovnih mest. Ministrstvo za gospodarstvo je pred kratkim objavilo razpis Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Enega od teh gospodarskih projektov bo še v letošnjem letu dobilo tudi Zasavje. Interes Občine Zagorje je, da aktivno sodeluje pri teh projektih in doprinese k sinergijskim učinkom. Pred nekaj leti je bila termalna voda v Toplicah v Zagorju predvidena za eliten pilotski projekt, financiran s strani Evropske komisije. Termalna voda v Zagorju lahko postane pomemben vir toplotne energije. Za Zagorje je pomembna tudi soproizvo-dnja toplotne in električne energije v Termoelektrarni Trbovlje (t.i. kogeneracija), in sicer iz gospodarskih, energetskih in zaposlitvenih razlogov. Občina Zagorje mora v prihodnosti močno vzpodbujati tudi vlaganja gospodinjstev v energetsko varčnejše hiše in stanovanja. Tudi uporaba biomase v energetske namene lahko predstavlja pomembne projekte v naslednjih letih. 2. Energetska učinkovitost Čim prej je treba dokončati projekt izgradnje čistilne naprave v Zagorju. Zaradi počasnega vodenja projekta je občina izgubila državno sofinanciranje za čistilno napravo na Izlakah. Kot župan bom vložil vse moči v ponovno pridobitev projekta izgradnje čistilne naprave na Izlakah. Sončna energija (fotovoltaika) je z okoljskega, tehnološkega in podjetniškega vidika energija prihodnosti. Zato je kakršno koli investicijsko vlaganje ali drugačna podpora tovrstnim projektom politična prioriteta. Hidroelektrarne na Srednji Savi v okviru kmalu ustanovljenega Zasavskega energetskega holdinga - ZEH so ravno tako ena od prioritet Občine Zagorje, saj lahko ta projekt zagotovi veliko kvalitetnih delovnih mest. Ministrstvo za gospodarstvo je pred kratkim objavilo razpis Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Enega od teh gospodarskih projektov bo še v letošnjem letu dobilo tudi Zasavje. Interes Občine Zagorje je, da aktivno sodeluje pri teh projektih in doprinese k sinergijskim učinkom. Pred nekaj leti je bila termalna voda v Toplicah v Zagorju predvidena za eliten pilotski projekt, financiran s strani Evropske komisije. Termalna voda v Zagorju lahko postane pomemben vir toplotne energije. Za Zagorje je pomembna tudi soproizvo-dnja toplotne in električne energije v Termoelektrarni Trbovlje (t.i. kogeneracija), in sicer iz gospodarskih, energetskih in zaposlitvenih razlogov. Občina Zagorje mora v prihodnosti močno vzpodbujati tudi vlaganja gospodinjstev v energetsko varčnejše hiše in stanovanja. Tudi uporaba biomase v energetske namene lahko predstavlja pomembne projekte v naslednjih letih. 3. Zdravje in okoljska odličnost Zagorska javnost je zelo pozorna na kvaliteto zraka v občini. Pozorni moramo biti tudi na neoporečno kvaliteto voda in zemlje. Zaradi precejšnje industrijske dejavnosti v občini si je treba prizadevati za konstantne, neodvisne in javno nadzorovane meritve vseh industrijskih izpustov industrijskih obratov z okoljskimi dovoljenji. Nasprotujem kakršnemu koli sosežiganju odpadkov v Zasavju. Občina Zagorje bo v prihodnje svojo zavezanost čistemu okolju dokazovala tudi z izvajanjem »zelenih« javnih naročil, ki bodo od dobaviteljev zahtevala strogo spoštovanje čistega in zdravega okolja. Občina Zagorje bo dosledno sodelovala z ostalimi zasavskimi občinami glede regijskega odlagališča odpadkov. Pomembno je temeljito vzdrževanje podeželskih in hribovskih cest, ki jih redno uničujejo hudourniki. Posodobitev železniške postaje v Zagorju mora vsebovati ureditev parkirišč (parkirna hiša), postavitev kolesarnice, izgradnjo podhoda in spodbujanja uporabe avtobusnega prevoza do postaje. Zavzemam se za neprekinjeno kolesarsko stezo od železniške postaje v Zagorju do Izlak. Občina bo zagotovila fond javnih koles, ki bodo vsakodnevo na razpolago. 4. Izobrazba, zaposlitev in stanovanje Srednje šolstvo ima v Zagorju tradicijo, ki jo je treba ohraniti in glede na potrebe tudi dopolnjevati. Občina Zagorje bo vzpostavila štipendijske sheme za dijake in študente, ki naj v prvi vrsti olajšajo šolanje mladim ljudem, hkrati pa bo to zgolj eden od mehanizmov, kako na stimulativen način obdržati mlade in ustvarjalne ljudi v občini. V Zagorju je še vedno več kot 200 stanovanj v občinski lasti. Po vzoru najbolj razvitih občin se bo ustvaril fond občinskih stanovanj, ki bo služil kot glavni mehanizem stanovanjske politike. Z njim bo mogoče v večji meri zagotoviti stanovanja tudi mladim, ki niso kreditno sposobni. Občina Zagorje bo bolj aktivno pristopila k zagotavljanju javnih del za brezposelne občane. V občini obstajajo možnosti razvoja socialnega podjetništva, ki bo v prihodnosti sodil med pomembnejše mehanizme zaposlovanja socialno ogroženih skupin. Zagorje mora postati občina kvalitetnih in varnih delovnih mest, kamor se bodo ljudje priseljevali zaradi možnosti vsestransko kvalitetnega življenja. 5. Dediščina in turizem V Občini Zagorje v tem trenutku ni kopališča, kaj šele času primerne spremljevalne turistične ponudbe. Ne glede na dejstvo, da so Medijske toplice - nekoč ponos Izlak in Zagorja - v zasebnem lastništvu, bo Občine Zagorje naredila vse, da bomo na Medijske toplice zopet ponosni. Vzpostavljena bo celovita turistična ponudba in nadgrajena razpoznavnost Občine Zagorje, v kar je potrebno vključiti tudi že sedaj bogato in raznoliko ponudbo zagorskega podeželja. Knapovščina je glavni temelj naše dediščine, zato mora biti bolj vključena v kulturno in turistično ponudbo. Zagorje ima bogato kulturno tradicijo in dejavnosti, ki pa naj bodo v prihodnje še bolj povezane in vključene v našo identiteto in razpoznavnost. Območje Evroparka v Zagorju ima ogromen potencial. Ustvarjena bo celovita rekreacijska ponudba na tem območju z vso potrebno infrastrukturo. NAROČENIO BESEDILO Otvoritcv ŠPORTneca iCRišča v Litiji Iziačani na zaituucKU DRžavneca PRvensrva na V/ ponedeljek, 20. septembra 2010, je bila na prenovljenem in povečanem igrišču na Rozmanovem trgu v Litiji otvoritvena slovesnost. \/goste je prišel košarkar Union - Olimpije iz Ljubljane in V državni reprezentant Sani Bečirovič in skupaj z litijskim županom Francijem Rokavcem sta odprla prenovljeno košarkarsko igrišče in igrišče za mali nogomet. Košarkarsko igrišče je otvoril Sani Bečirovič z dvema trojkama, nogometno pa Franci Rokavec z dvema enajstmetrovkama. Sledili sta še košarkarska in nogometna tekma, katerih rezultat ni pomemben, saj so zmagovalci vsi, ki so odigrali otvoritveno tekmo. Igrišči je gradilo domače Komunalno stanovanjsko podjetje. Besedilo: SkL KošaRicaRSKi klub Lirua PRiPRavLjen na novo sezono Košarkarska sezona 2010/2011 je pred vrati. Pionirji in kadeti tekmujejo od sobote oziroma nedelje, mladinci in člani pa pričnejo s tekmovanjem v soboto oziroma nedeljo. v ^"lanska ekipa Košarkarskega kluba Litija je kljub izgubi V^treh igralcev (Drago Brčina je odšel v Hrastnik, Jaka Zagorc v Geoplin - Slovan Ljubljana in Klemen Škrlec pa k Parkljem, Ljubljana) dobro pripravljena. Nadomestili so jih Adnan Bejtič z Janč, Luka Dobovičnik iz Hrastnika, Luka Golež iz Elektre Šoštanj in Luka Hren iz Geoplin - Slovan Ljubljana. V veliko pomoč bosta tudi dve izposoji Matevž Dobravec iz Geoplin Slovana Ljubljana in Rok Gomnšek iz Zlatoroga Laško. Za člansko ekipo bodo v naslednji sezoni nastopili tudi mladinci Nemanja Domanovič, Andraž Poglajen, Gregor Kunc in Žan Marijanovič. V pripravljalnem obdobju do sedaj fantje še niso igrali nobenih prijateljskih tekem. Odigrane so bile samo štiri tekme za pokal Spar in sicer so litijski košarkarji tri dobili in eno izgubili ter se tako uvrstili v naslednji 5. krog tekmovanja. Rezultati: Litija : Posavje Podbočje 114:21, Posavje Podbočje : Litija 36:113, Litija : Radenska Creativ 78 : 55 in Radenska Creativ : Litija 53 : 49. Besedilo in slika: ŠkL Ptuju Tako kot jo je v soboto, 18.9.2010, zagodlo vreme, so jo izlaški borci na Ptuju, kjer se odvijal zaključni turnir v kikboksu, zagodli svojim nasprotnikom. Qrvi se je na borišče podal Žan Juvan, ki je v prvi rundi r odlično narekoval tempo, pokazal dobro tehniko, a je v drugi rundi, ob padcu koncentracije, zmago moral prepustiti nasprotniku iz Izole. Aleksander Maselj se je srčno boril in vodil, a na koncu izgubil za eno točko proti nasprotniku iz Izole. V skupnem seštevku je osvojil bron. Proti Benku se je v kvalifikacijah pomeril Robi Veber, ki je moral priznati poraz, a je vseeno zasedel tretje mesto v skupnem seštevku. Tilen Zajc je v finalu suvereno ugnal Benka in tako postal državni prvak v kategoriji mladincev. Maruša Izlakar je zasedla prvo mesto, v skupnem seštevku pa odlično 2.mesto. Maja Vetršek.Vita Hudi, Ana Marija Maselj, Peter Ravnikar so postali državni prvaki v svojih kategorijah. Rok Vrtačnik je proti nasprotniku iz Nove Gorice, z razliko ene točke^ moral priznati poraz, v skupnem seštevku pa je bil drugi. Žan Vrtačnik je v skupnem seštevku zasedel tretje mesto. Miloš Rozman jo je pošteno zagodel domačinoma iz Ptuja. V prvem kolu je ugnal Izidorja Janžekoviča, nato je sledila finalna borba proti Maticu Rašulu Bedeniku. Po prvih treh rundah se je borba končala z izenačenim rezultatom 8:8. Nato je, kot to velevajo pravila, sledila še minuta podaljška, v kateri pa sta oba dosegla zgolj eno točko. Sledila je časovno neomejena borba na tako imenovano zlato točko. Takrat je Miloš pokazal, iz kakšnega testa je, in z odličnim izmikanjem in kombinacijo ročnih udarcev dosegel zmagovito točko. K njegovi zmagi so zagotovo pripomogli tudi njegovi navijači, ki so ga glasno spodbujali vseh 7 minut in pol in trepetali ob tatamiju. Miloš je postal državni prvak med člani do 74 kg. Po tej borbi je sledila še borba Sare Smrekar, ki je ugnala Iris Latič in tako zasedla prvo mesto na turnirju, v skupnem seštevku pa srebro. Samanta Abdič je po napeti borbi priznala premoč nasprotnice, kateri se je odlično upirala in zasedla drugo mesto v svoji kategoriji. Na poti nazaj so izlaški kikbokserji proslavili uspehe z večerjo na Vranskem. Maruša Sport MLaDinci na SKaučKuevem memomaLU PRiiozau Lep in Dinamičen noKomer V nedeljo, 26. septembra 2010, je bil v Športni dvorani Polaj v Trbovljah rokometni turnir mladincev. V spomin na preminulega vrhunskega trboveljskega rokometnega vratarja so turnir poimenovali MEMORIAL MIRKA ŠKALIČKIjA. Rokometni-klub-Rudai^fcboyUe -To je bila ena izmed aktivnosti rokometnih zanesenjakov I v Trbovljah, s katerimi želijo širši javnosti predstaviti, da so, kljub izstopu RK Rudar iz tekmovanja v 1. rokometni ligi, zelo dejavni. Turnirja se je udeležilo pet mladinskih selekcij iz različnih koncev Slovenije. Vse ekipe so bile dokaj enakovredne in so prikazale dinamičen in borben rokomet. Prvo mesto so zasedli mladinci RK Krško, drugega so se veselili Ptujčani - RK Drava, tretjega je dosegel domači Rudar, mladinci RD Šmartno in RK Mokerc z Iga pa so zasedli četrto in peto mesto. Organizatorjem je uspelo prav vse, kar so si zastavili in njihova gostoljubnost je bila okronana z obilico športnih užitkov. Na turnir so dejansko privabili veliko gledalcev, med katerimi so pripadnost rokometu izrazili tudi nekateri kandidati za župana Trbovelj: Vili Treven, dr. Alenka Forte in Gregor Kita. Vzdušje na igrišču in na tribunah je bilo izvrstno, saj so ekipe prikazale hiter in dinamičen rokomet, borbenost je bila na vrhuncu. Na domiseln način je svoje delo predstavila tudi skupina mini rokometa. Organizatorji se na tem mestu zahvaljujejo vsem gostujočim ekipam in posebej še obiskovalcem turnirja, saj so polne tribune največje darilo športnikom. Glede prihodnosti moškega rokometa v Trbovljah torej ni več nobenih dvomov. V Rokometnem društvu Rudar, ki so ga Trboveljčani ustanovili takoj po prenehanju aktivnega delovanja prejšnjega kluba RK Rudar, so trdno prepričani, da bo njihova nova članska ekipa začela s tekmovanjem v 2. državni rokometni ligi že v naslednji sezoni tj. 2011/2012. V RD Rudar že drugo sezono uspešno nadaljujejo delo z mlajšimi selekcijami. V državni ligi mlajših selekcij trenutno tekmuje pet selekcij, in sicer: mladinci, kadeti, starejši dečki A in starejši dečki B, mlajši dečki B ter mini rokomet, ki je letos še posebej številna skupina, in šteje preko 20 otrok. Rezultati prvih tekem kažejo, da so delo za letošnjo sezono zastavili pravilno in si obetajo solidne uvrstitve tudi v prihodnje. Seveda se pa zavedajo, da morajo delo z mladimi organizacijsko in strokovno še okrepiti in pripraviti podlage za sestavo članske ekipe, da bo vstop v 2. državno rokometno ligo v sezoni 2011/2012 realen. Seveda hkrati gradijo strokovne in finančne pogoje za preboj članske ekipe do najvišjega tekmovalnega ranga, v 1. državno rokometno ligo. Besedilo in slike: za RD Rudar Zlatko Kafel navdušeni mladi domačini v akciji v dvorani Polaj Vesenjaii, Žiaic in Saucic zmacovaLci 10. SLOvenua open Številna ekipa PDK-Zagorja je v sklopu državne reprezentance, 20.09. 2010 odpotovala na svetovno mladinsko prvenstvo v kick-boksu v Beograd. rjkipa je sodelovala na tekmovanju v ^semi kontaktu in v glasbenih formah. Barve Slovenije so zastopali: Tina Koder, Tjaša Kovačič, Tjaša Vozel, Brigita Pe-rak, Melinda Ramadani, Eva Bartelme, Tina Baloh, Miha Drnovšek, Jernej Dr- novšek, Peter Kastelic in Nejc Taškar. Na tem tekmovanju je nastopalo 1480 tekmovalcev iz 54-tih držav. Ekipa zagorskega kluba je izdatno pripomogla k skupnemu uspehu Slovenije. Odlični rezultati so bili oplemeniteni z medaljami srebrne Eve Bartelme (deklice -13let), kar je najboljši rezultat v glasbenih formah v zgodovini zagorskega kluba, bronasto kolajno v borbah je osvojila starejša kadetinja Melinda Ramadani do 46 kg. V reprezentanci Slovenije ekipno pa sta nastopala tudi Tina Koder in Nejc Taškar in z ekipo osvojila odlično tretje mesto. Precej smole v glasbenih formah so imeli tekmo- valci Jernej in Miha Drnovšek ter Tina Baloh, saj so za odličjem ostali vsak v svoji kategoriji le za 0.1 točke. Upali so tudi na uspeh v formah mladinske veteranke Tine Koder, vendar je nastopila s poškodbo, tako so upi splavali po Donavi. Vse čestitke vsem tekmovalcem. Pon-do Kwan kluba Zagorje. >3^ \« ------------ Zveza šPORTniH društcv Trbovug V ponedeljek, 27. 9. 2010, je bila v sejni sobi občine Trbovlje 3. seja skupščine Zveze športnih društev Trbovlje na kateri so imenovali nove organe skupščine. Ker je bila seja nesklepčna, ostalih točk dnevnega reda prisotni niso obravnavali. “7 veza športnih društev Trbovlje deluje ^že od leta 1992 z vmesno prekinitvijo. Leta 2006 je namreč zveza prekinila z delom. Posledično tudi niso plačevali članarine Olimpijskemu komiteju Slovenije. Ponovno je zveza oživela leta 2009, ko so izvolili novo vodstvo in nov upravni odbor. Na letošnji volilni konferenci, pa bodo ponovno nastopili s svojimi delegati na OKS in bodo podprli tudi svoje amandmaje, ki bodo omogočili Zvezi športnih društev sodelovanje pri razpisih za javna sredstva. Predvideva se, da bo v teh razpisnih komisijah najmanj polovica članov razpisne komisije tudi iz vrst športnih društev. Zveza športnih društev po trenutnih sklenjenih pogodbah združuje 29 društev in klubov. Nekatera društva nimajo svojih upravnih organov oziroma upravnih odborov in zaradi tega tudi niso udeležena na sklicih sej združenja. Zaradi tega ima Zveza športnih društev težave pri oblikovanju svojih organov. Zadnja seja je bila posvečena prav temu, da imenujejo upravni odbor in da upravni odbor do naslednje sezone pripravi tudi programe športnih društev in za sprejete programe tudi daje soglasja pri razpisu javnih finančnih sredstev na občini. Kot je dejal Drago Nučič, predsednik ZŠDT: »Zveza se pri svojem delu srečuje predvsem s finančnim in prostorskim problemom. Program imamo sicer ustaljen in ga prepisujemo iz leta v leto, sofinanciranje s strani občine pa je negativno. Tako smo za leto 2010 od občine dobili za izvedbo celotnega programa borih 500 evrov. Takšna finančna sredstva ne zadostujejo niti za osnovne potrebe poslovanja kot so nakup znamk, papirja, tiskanja .„Sredstev ni dovolj za kakršno koli organizirano redno delovanje.« Zveza poskuša prestopiti občinske meje in povezovati delo športnih društev in klubov v celotni zasavski regiji. V tem vidijo tudi razvoj športa v Zasavju. V ta namen so že leta 2009 na RCR poslali predlog za ustanovitev Zveze športnih društev regije Zasavje in regijske pisarne Zasavje. Razen odgovora, ki ga je ZŠDT -ju RCR poslal že, 1. 6. 2009 in v katerem piše, da bodo predlog uvrstili na naslednjo sejo sveta regije, pa se ni zgodilo nič. Tekst) M./4.Š. Sport Vesenjaian@tekaskitrener.si ali urban@praprotnik.si. Markov tek na Javorč Organizator PLANINSKO DRUŠTVO ŽIRI Datum: 3.10.2010 Dodatne informacije: Zvone Kopač 05 99 59 152, www.zin.si/ pd, e-mal: zvone.kopac@siol.net Akcija »Peca« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO PODPEČ - PRESERJE Datum: 3.102010 Dodatne informacije: Marko Gorštč, 01 36 31 175,041 795006. Pohod po obronkih Celja - Bohor Organizator PLANINSKO DRUŠTVO GRMADA CEUE Datum: 3.102010 Dodatne informaqe: Alenka Mimik 041 623 413, www.pdgnnada.org, e-mal: pdgnnada@siol.net Spominski pohod na Golak Organizator PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Datum: 3.102010 Dodatne informacije: 041 759 773,031 588 557, www.pa-ajdovsdna.si, e-mail: pdajdovsdna@pzs.si. Izlet z umetnostnim zgodovinarjem Organizator. PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA UUBUANA Datum: 3.10.2010 Dodatne informacije: PD Pošte in Telekoma Ljubljana 014316114, www.pdrastvo-ptlj.si, e-mail: pd.telekom@siol.net. Planinski izlet na Mali Draški vrh Organizator PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA UUBUANA Datum: 3.102010 Dodatne informacije: Roman Tratar 041 387 801, www.pdrastvo-ptlj.si, e-mal: pd.telekom@siol.net. 1. spominski Žolnirjev pohod na Olševo Organizator PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC Datum: 3.10.2010 Dodatne informacije: Vanč 031 609 831, www.pdsg.si, e-mal: info@pdsg.si. Planinski pohod »Olševa« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LOGATEC Datum. 3.102010 Dodatne informacije: PD Logatec 01 7541593, 041 544 561. Tradicionalna kolesarska prireditev »Slavnik« Organizator OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER Datum: 3.10.2010 Dodatne informacije: OPD Koper 05 627 3060,031 292 565; www.opd.si, e-mal: opd.koper@gmal.com. 32. spominski pohod na Slavnik Organizator OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER Datum: 3.10.2010 Dodatne informacije: OPD Koper 05 627 3060,031292 565; www.opd.si, e-mail: opd.koper@gmail.com. Pohod »Zadnji Pelc« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO UUBUANA- MATICA Datum: 3.102010 Dodatne informacije: PD Ljubljana - matica 01 2312 645, www.pd4jmatica.si, e-mal: info.pdljmatica@siol.neL Planinski izlet na Dleskovec in Veliki vrh Organizator PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Datum: 3.102010 Dodatne informacije: PD Domžale (uradne ure; sreda 19:00-204)0) 01 7215714, www.pdd.si, e-mai: info@pdd.si. Pohod »Jerebica« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO UUBUANA- MATICA Datum: 3.102010 Dodatne informaqe: PD Ljubljana - matica 01 2312 645, www.pd4jmatica.si, e-mai: info.pdljmatica@siol.net Pohod »Veliki Golak« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO UUBUANA- MATICA Datum: 3.102010 Dodatne informaqe: PD Ljubljana - matica 01 23 12 645, www.pd4jmatica.si, e-mai: info.pdljmatica@siol.net Športno plezanje v črnem kalu (Kraški rob) Oraanizator PLANINSKO DRUŠTVO UUBUANA - MATICA Dodatne informacije: PD Ljubljana -matica 01 2312 645, www.pd4jmatica.si, e-mail: info.pdljmatica@siol.net Kombinirana tura (plezališče Vipava, Gradiška tura) Organizator PLANINSKO DRUŠTVO HORJUL Dodatne informacije: PD Horjul 01 7549267, www.pd4xirjul.si, e-mal: bogdan.seliger@guestames.si. Festival pohodništva doline Soče: Livške Ravne - Topolovo - Kolovrat - muzej na prostem Organizator PLANINSKO DRUŠTVO TOLMIN Datum: 3.10.2010 Dodatne informacije: PD Tolmin 031 370137, Fundacija Poti mira 05 3890167, www.pdtolmin.si,www.potimiravposoqu.si, e-mal: pdtolmin@ema!.si. 15. odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenis: Organizator RDEČA DVORANA IN NTK TEMPO VELENJE Datum: 3.102010 Dodatne informacije: Rdeča dvorana in NTK Tempo Velenje 051 302 943. 1 doline nta-soca e-mal: dom-tnp.trenta@tnp.gov.si. Festival pohodništva doline Soče: po Soški poti Organizator DOM TRENTA Datum: 3.102010 Dodatne informaqe: Dom Trenta 05 3889330, Mali maraton Nabrežina Oraanizator MARATHON TRIESTE Datum: 3.10.2010 Dodatne informacije: Samanta 0039 348 369 7621, www. marathontrieste.ib e-mail: info@marathontrieste.it. 13. obkolpski mednarodni turističnorekreacijski tek Organizator. TURISTIČNO ŠPORTNO DRUŠTVO KOSTEL Datum: 3.10.2010 Dodatne informacije: dr. Stanko Nikolič 041 549 938, e-mal: info@tsdrastvo-kostel.si. mali oglasi 1 Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni prilože-kna kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! , Prodam Prodam kvalitetno belo vino po 0,90 € za liter. Tel. 03 56 84 427 Zaposlimo natakarja z izkušnjami ( strežba hrane ) AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško Zaposlimo kuharja z izkušnjami. AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško Oddam Oddam: trisobno stanovanje I OOm 2, na Dolu pri Hrastniku, v hiši na mirni lokaciji, I km od centra. Tel.: 040 227 750. Nudimo Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle SEVERINA TROŠT ŠPROGAR UKOVNE DELAVNICE ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI RISANJA IN SUKANJA, DELAVNICE ZA IZDELAVO MOZAIKA, TIFFANVA, KALIGRAFIJE, SUKANJA NA SVILO... ZA INFORMACIJE POKLIČITE OSI 307 577. Prosim, če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo harmoniko in gobelin. Tel.: 040 550 050 Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge.V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:04l 393 432. Kofetkanje s preteklostjo GaLLenBenci, enaTRanci našiH Gauov Z mekinjskimi klarisami in njihovima ustanoviteljema smo zaključili. Še enkrat pa ponovimo, da je bila ustanovitvena listina tega samostana napisana in podpisana v prisotnosti mnogih pomembnih prič prav na Gamberku. Actum et datum in Gallemberch, Castro nostro anno Domini M.CCC.VII.Ydus Octobris festo beatorum martirum Dvonisii, Rustici et Eleuthe- rii. oprava strogega reda klaris ~7a slovo še pečat samostana iz Z-leta 1391. Za razliko od okroglih, posvetnih, je samostanski pečat skozi vso dobo ovalen. Podoba v medaljonu prikazuje opravo sicer strogega reda klaris. Pa še nekaj zanimivostoGallenbergih, ki so sredi 13. stoletja izšli kot stranska veja Gallov z Gamberka. Eden od Gallov se je priženil na Mekinjski dvor, obdržal pa priimek Gallenberg, ker se je to slišalo bolj »nobel«. So pa ti, mekinjski Gallenbergi, obdržali osnovni atribut mekinjskih, grb s preprosto podobo -srebrna konica v rdečemu polju. Povzemamo po dr. Mihi Preinfalku: Gallenbergi so vse do razpustitve samostana (Jožefinske reforme o.p.) obdržali samostansko odvetništvo. S tem in pa z nekaj spretnosti so obogateli, leta 1666 pa dobili grofovski naziv Graffen. Tam so imeli tudi družinsko grobnico. Še danes lahko v samostanu, v kateremu so od leta 1902 Uršulinke, vidimo številna obeležja Gallenbergov - nagrobnike, mrliške ščite in pa mnogo upodobitev njihovega grba. Samostan je bil ves čas namenjen zgolj plemiškim dekletom, opatinje pa so pogosto postale tiste redovnice, ki so bile v sorodu z Gallenbergi. Eno hudih političnih napak so Gallenbergi storili, ko so se v bojih z Habsburžani postavili na stran Celjskih in bili po propadu Celjskih kaznovani z odvzemom vseh posesti. Ponovno so se v času reformacije postavili na napačno stran; na Kranjskem so kmalu zasloveli kot hudi luteranci. Najznamenitejši je bil Jošt Gallenberg, ki je močno podpiral slovenske protestantske pisce, zlasti Trubarja. Kot zanimivost: ko je sestra prednica današnjih Uršulink piscu teh vrstic razkazovala zapuščino Gallenbergov, je v cerkvi pokazala kamniti nagrobnik Jošta Gallenberga, stoječega pokonci. Dejala je, da zgodba pravi, da so ga pokonci, ob zadnjo steno cerkve, postavili katoliški protireformatorji za kazen, da bo, vsaj na kamnu, na veke gledal spet katoliško bogoslužje. Gallenbergi so se na družbeni lestvici hitro dvigali. Eden njih, Wolf Sigmund Gallenberg, je bil celo kranjski deželni glavar. Seveda so se rodovi obnavljali, družinske zadeve, zdrahe, ločitve v tedanjemu neprimernemu času so bile tako, kot v vseh tedanjih rodbinah, podobne. Kljub kopici otrok, ki jih je imel Wolf Sigismund, se je čas Gallenbergom počasi iztekal. Tudi njihove vezi z rodno Kranjsko so se vedno bolj trgale. Zadnje generacije Gallenbergov so se izselile in večinoma bivale izven slovenskega ozemlja. Med poslednjimi Gallenbergi je bil najbolj znan Sigismundov vnuk Vencelj Robert Gallenberg (1783-1839), v svojemu času plodovit skladatelj. Še bolj opazne sledi v zgodovini pa je zapustila njegova žena, grofica Julija, učenka in prva ljubezen Ludwiga van Beethovna.Ta ji je posvetil klavirsko sonato *V mesečini* in jo želel popeljati pred oltar. Žal je bil, kljub nespornemu glasbenemu slovesu, po stanu neprimeren. Tako se je Julija poročila z Gallebergom in sta se kmalu po poroki preselila v Italijo. Imela sta šest otrok, zadnji, grof Aleksander Gallenberg, je leta 1893 umrl na Bavarskem, vMLinchnu. Tako se je zadnji Gallenberg vrnil v tja, od koder so njegovi predniki v službi Andeških pred sedmimi stoletji stopili v našo bližnjo zgodovino. Toliko uradna zgodovina. Pisec pa je nedavno v tisku zasledil, da je bil, ne tako dolgo, prodan eden bolj ohranjenih gradov na Slovenskem. Naj bi ga razlaščenci dobili vrnjenega. O temu prodajnemu poslu pa se, na željo slovenskega kupca, ni veliko pisalo. Je pa za prodajo skoraj zagotovo bila rodbina Gallenberg iz bližnjega avstrijskega mesta. Če je temu tako, bomo na vsak način poizvedeli. Torej, Aleksander ni bil zadnji živeči Gallenberg. Dr. Matjaž Bizjak domneva, da so na Gamberku sobivali Galli in Gallenbergi vsaj tri generacije. Seveda ne več le v visoki hiši. Lahko, da so pod njo kaj dozidali, o čemur pa ni podatkov. Ve se le, da so si zaradi prostorske stiske Galli pozidali blizu sedanje Gabrovke nov grad, Gallenstein, in se po njemu tudi predstavljali: Galli von Gallenstein. Žal o njem, razen kupa kamenja, ni ostalo prav nič. Je pač postal, tako kot mnogo drugih, zastonj kamnolom za okoličane. Prihodnjič: listine o drugi prodaji Gamberka istemu kupcu in ob tem prve omembe zagorskih kosezov. Piše: Marjan Klančnik pečat samostana iz leta 1391 Mali nogomet MaunooftfMfT M petek 10.09. in v soboto 11.09.2010 seje v športnem parku na Logu v Hrastniku v organizaciji Športne zveze Hrastnik in KMN Juventus odvijal 15. tradicionalni turnir v malem nogometu »Hrastnik 2010«. Na turnirju, ki je trajal 14 ur, je nastopilo 15 ekip. Sodil je Zdravko Zagorc. Izidi četrtfinala 1. Antimon - Šentlambert/Gamsi 3 : 2 2. ŠD Tirna - KMN T opničarji 7 : 3 3. Pink Panter - Tr^. Cop 1 : 0 4. KMN Juventus - SD Prapreče 2 : 0 Izidi polfinala! 1. Antimon - Pink Panter 3 : 1 2. KMN Juventus - ŠD Tirna 9 : 0 Izida finala 1. Za 3. mesto (izvajanje 6-metrovk): Pink Panter - ŠD Tirna 3 : 2 2. Za 1. mesto: MN Juventus - Antimon 4 : 1 (0 : 0) Strelci v finalu: Kokalj - 2, Mustač, Bajramovič / Udovič Končni vrstni red »Hrastnik 2010«! 1. KMN Juventus (Hrastnik) 2. Antimon (Trojane) 3. Pink Panter (Hrastnik) 4. ŠD Tirna - najboljši strelec: Zlatko Udovič (Antimon) - 4 goli - najboljši vratar: Denis Govekar (ŠD Tirna) - najboljši igralec: Robert Kokalj (KMN Juventus) Za zmagovalno ekipo, ki je po 2 letih spet osvojila 1. mesto (skupaj 9x), so nastopili naslednji igralci: Mirnes JOLDIĆ, Marjo LJOLJIĆ, Robert KOKALJ, Peter KLANČAR, Nermin BAJRAMOVIČ, Patrick DROLC, Denis ISIĆ, Burim ZUMERAJ, Alen BEČIROVIČ, Tilen MUSTAČ, Alen MESARIČ in kapetan ekipe Edi GOLOTIĆ. KMN Juventus se zahvaljuje vsem prostovoljcem in sponzorjem, ki so omogočili izvedbo tradicionalnega turnirja v malem nogometu. KMN Juventus Slike: Branko Klančar Naj lepše darilo ob prazniku svetega Martina, knjiga o Martinu, moštu, goski ii avtorja Andreja Frica Celje - skladišče D-Per 6/2010 SimiiiHiiiiiiiiiiLiiiimiu uiti n 5000025833,21 COBISS © J Jllartiiunia \\a» » suhimi «Hrami in jahulki XOlljatKJk 200s Uibh t!iv lUklmtJu 2 Hiti nvtte toitnt oma 1 itkv nhi/MOHu y tiMraao ju t >u#o, puptum is cuj. hi h retin cojano «muka Pcoc« m«il'nr kaJcc, k»ii» Kuharska knjiga o »Martinu, goski, moštu in vinu« v prvem delu opisuje pomen sv. Martina, običaj martinovanja pri nas in v svetu. V knjigi je opisan potek dela preko celega leta v vinogradu in pridelava sladkega mošta vse do takrat, ko se spremeni v vino. Besedilo je obogateno s poezijo pesnika Toneta Kuntnerja, s pregovori in reki, kratkimi zgodbami in šalami o Martinu ter nasveti za zdravljenje »mačka« po napornem praznovanju. Drugi del knjige je namenjen energetskim vrednostim in načinom priprave perutninskega mesa. V tretjem delu knjige pa so zbrani recepti za pripravo okusnih jedi (perutnine, gosi, race, kokoši, petelina, piščancev itd.), ki jih ob tej priliki pripravljamo širom po Sloveniji. So iz različnih virov: deloma so plod moje dolgoletne kuharske prakse, deloma pa sem jih zbral, dopolnil in popravil. Moj namen ni bil pisati o kulinarični umetnosti, temveč objaviti preproste domače recepte iz velike mize kulinarične zakladnice jedi slovenskih pokrajin. j 'JF Želim vam veliko užitkov pri pripravljanju opisanih jedi, veliko veselja ob praznovanju sv. Martina in zadovoljstva pri pokušanju jedi in mošta, ki se spremeni v vino. AKCIJSKA CENA JE 23€ Z DDV. Ob nakupu dobite brezplačno še kuharsko knjigo "PLANETI V LONCU Avtor Andrej Fric i_____i . • : F- »V ... m i . ■ Informacije in naročila: E-mail: grafikagracer@siol.net Tel.: (03) 5452 666 Fax: (03) 5473 166 ZAKAJ PLAČATI VEČ ZA RDEČO STEKLENICO Proizvodnja, vzdrževanje, popravila VIJAČNO VAROVANJE SPAJANJE CILINDRIČNIH DELOV TESNJENJE CEVNIH ZVEZ ODLOČITE SE MODRO I DVOKOMPONENTNA ČIŠČENJE IN EPOKSI LEPILA RAZMAŠČEVANJE SREDSTVAZA MAZANJE NEGA ZA ROKE Aleks Kalčič s.p. - Na griču 4, 3202 Ljubečna - 00386 70 873 078 - prodaja@kago-permatex.si - www.kago-permatex.si