Poitnina plačana v gotovini
'S ■v
i
0M

LETO XV I 1937 / JULIJ-AVGUST
Marja Boršnik: Dr.Jvan Prijatelj / Ljuba Prenner: Mejniki / Avgusta GabršCik: Prvorojenemu / Ina Slokan: Stara sem osemnajst let / Anica Černej: Živa pomlad / J. K.: Kdo je kriv / Katarina Spur: Slike / Ruža Lucija Petelin: V spomin na velike dni ljubljanske opere / Ruža Lucija Petelin: Tvojim rokam / O. O.: Položaj slovenske žene / Zlata Pirnat: Bibliografija / Meta Koren: Knjige Cankarjeve družbe / O. Š. Slovenski ornament / O. G. Otrok v šolski dobi / Drobiž / Priloge: Naš dom, modna priloga, krojna pola
Prvo perilo
za Vaäega dojenčka boste z lahkoto ukrojile in zašile same po krojih in navodilih, ki jih dobite na posebni poli za ceno din 5"—. Pola vsebuje 25 modelov in krojev. Denar je poslati z naročilom vred upravi nagega lista.
Listnica uprave
Prosimo cenj. naročnice, katerim je priložena položnica, naj se je takoj poslužijo, da se jim ne izgubi. Poravnajte pravočasno svojo naročnino; s tem se izognete nadlegovanju ž opomini, a nam prihranite trud in stroške zanje.
Naše naročnice se morajo vedno zavedati, da naš list ne spada med tiste, ki jih izdajajo privatniki, da si z njimi zboljšajo svoj položaj. Naš list izdaja ženska organizacija, ki nima od lista prav nikake materialne koristi, ampak zasleduje s tem višje cilje. Uprava je dolžna skrbeti za to, da list ne propade, zato je vsaka zamera napram upravi nesmiselna. Priznavamo rade, da ni vedno mogoče pravočasno poravnati vseh svojih obveznosti. Časi so težki in potreb je nešteto. Pač pa je vedno mogoče poslati kratko opravičilo. Nič ne vpliva tako porazno na upravo, kakor trdovraten molk na vse opomine. JWorate priznati, da itha uprava mIo težko stališče. Ako zamudnici ustavi pošiljanje lista, se čestokrat smrtno zameri, češ: „Meni ustavite list! Kaj mi ne zaupate!" Če hote prezre za-stanek dolgoletni naročnici, ni izključeno, da bo morala enkrat sprejeti očitek: „Zakaj ste mi ga pa pošiljali, če ste videli; da ne plačam".
Zato upravi ne preostane drugega, nego vedno znova opozarjati na red v plačevanju, opominjati in terjati. Pri našem listu ni, da bi doprinesli oglasi, kar izgubimo na naročnini. Dohodek oglasov je malenkosten; Ženski svet se vzdržuje z naročnino. Zato je neredno plačevanje vedna ne-■varnost za obstoj lista. In tega vendar ne želi niti ena naših naročnic, da bi list propadel po njeni krivdi.	Uprava.
■ LJ-lJBLJANA;/
Dr. Ivan Prijatelj
. Mär.ja Baršiiik . ,,
Ne bom brskala po njegovih knjigaK — preblizu mi je kot človek, da bi mogla trezno in preVdarno odgrinjati razvoj in pomen njegovega
"dekv Naj namećem sarho, nekaj osebnih Spominov.	V
tam pri Turku v Streliški ulici se zbira po;veperji pestra litei.iriia družba; Domaea hčerka Pavlar-četrtpšolka mojib let, mi ve poveda i
nad vse zabavne anekdote, ki si jih pripovedujejo^hajzam^^^^	Jih
zna ,.papači" Prijatelj. „Ti ne vel, kakšen velik človek je to, kako ga vsi upoštevajo. Nimaš. pojma, kaj on vse ve! Pa te^ni me-visok, lako ie domač, da inu moram reči kar ti iu papači." Včasih se osmebm «kozi gostilniško sobo tudi jaz. Joj, kako zavidam Piivlol Tam sedi med tako imetnimi ljudmi, med samimi umetniki in literati, knse^ menijo o^ bog ve kakšnih Visokih rečeh. Nekoč me zajamejo, medse, ludi nas piotesor dr Lah je tam ih ,,papači" je poleg. Samo nekaj hipov smem ostati, zanife je pa vše tako važno. Kadar ga odtlej srečujem tam kje na Poštanski cesti, ko se vrača živahnega in prožnega koraka-z virzinko v ^^ ustih iz mesta proti domu. v naš „profesorski ^okraj" (tedaj, j vrslaLprofesorje^ okrog sv. Jožefa); vse zdi tudi me.ni,.kakor dober. star.
. ^"^°£eta teko. Prijetnih večerov; pri, Tutku že zdavnaj ni v^č. Nekaj je treščilo vanjfe in jih razbilo za žinerom. G nekakšni slovenski avtono-miTi. O nekakšni listini, ki jo je Prijatelj podpisal, Lah: pa spet ni Jjod-pisaL se govori, pa jaz tega, še. ne razumem čisto točno, samo zal tni je, k«r .Pavla toži, da „päpacija'^. ni več blizu. ;	: ■ . . , ,
Mktura; Jeseni Sediva s kofegico pri oknu; v av i univerze m hsUva po seznamu predavam. Moj bog, vsega je toliko, kje bi bil kdo, ki bi nama kaj raztblmačil? Sami tuji, važni ljudje hodijo mimo naju, nihce se ne zmeni za faka dva koinaj pečena bruca, si ne vesta ponw{;ali Na stopnicah ujamem znan, domač obraz. „Gospod protesor! t..ipro-stite' Gosj3od profesor! Prav nič.ne.vem, kako bi tako je vse novo — pa — ne zamerite, rada bi štiidirala slavistiko, rada bi vas poslutald, pa Plavijo, nikar, ko je danes tako težko kam s slavistiko — kaj je slavistika res- hungerštudij?'' Pogledal me je po stran,, v desnem kotu ustnic je imel viržinko, v levem kotu se je zasmejal. „Poglejte — mone!.
Ill suha postavica mi je izginila izpred oči. /	.	. . o • ■
O nioj bog, spet sem jo polomila! se zacudiin sama sebi. 5aj nismo . pri Turku, saj smo vendar na — univerzi, ^	^ . . „ ■• . ■■
V seminarju me starejši kolegi poinilovahio pogledupo. Fnjateb jim je bil v šali .povedal, orii jemljejo resno. Nežaslišano! Kje^si upa! laka frklia pa ustavi neznanega profesoi-ja s takim; vprašanjein! Nesramnost Več mesecev traja,, preden pozabijo,. Ves ta čas me bojkotirajo baj ne zasltižim drugega za tako obnašanje. Polagoma spoznavam, k a j jim
v:'- ■ ■	loij
je profesor Prijatelj in kaj postaja meni. — Njegov seminar je poln tihega, svečanega občudovanja. Njegovo živo besedo srkamo vase kakor evangelij. Nikomur ne pade na um, da bi kdajkoli samo za hip podvomil vanjo.
Predavalnica je nabito polna vsako sredo popoldne, ko nam govori o „osemdesetih letih". Poleg slavistov, filozofov, vrsta študentov z drugih fakultet, med njimi tudi stari gospodje in gospe, ki se mu vdano ukla-njajo. Profesor govori z besedo in kretnjo; z vsem svojim živim temperamentom nas vrže v dobo za pol stoletja nazaj in nas ne izpusti iz nje vse do zaključka. Poln je duhovitih domislic, od časa do časa izbruhne avditorij v gromovit smeh, ki ga predavatelj v hipu spet odseka s svečano patetičnim ali zamolklo resnim glasom.
Včasih se pred kosilom ali pozno popoldne za hip pojavi v seminarju, poišče v naglici kako knjigo s police in vrže mimomede temu ah onemu toplo besedo. Često študentov ne najde sključenih nad knjige; v kakem kotu ali pri oknu so zgneteni in „se dajejo". Tedaj zagrabi profesor njihovo zadnjo besedo, ki še visi v zraku, in prične nanjo nizati kako zanimivo literarno anekdoto, ali pa resen razgovor, ki poteka v toplem rodbinskem tonu.
Iz vsake njegovo besede, iz vsakega dejanja čutimo, kako živi, kako diha z nami, kako je z nami vred mlad. Nekaj intimnega se giblje med temi štirimi seminarskimi stenami in nas vse napolnjuje. Vemo, da spadamo skupaj, nekaj nas veže.
Na moj „hungerštudij" je že zdavnaj pozabil. Pri prvem kolokviju je spoznal, da mislim resno. Kadarkoli sva se kasneje še srečala pri „zeleni mizi", nikoli nisem imela občutka, da sem pri izpitu. Vedno se mi je zdelo, da sva v prijetnem, zanimivem literarnem razgovoru. Nikjer mi ni dal čutiti, da sem mu podrejena.
Prav tak je bil tudi na izletih. Literarno zgodovinski zemljepis — spoznavanje pesnikov in pisateljev po zemlji, iz katere so vzrasli, in kjer so se razživeli, je njegova zamisel. V štirih letih svojega študentovanja in še kako leto po tem sem pod Prijateljevim duhovnim vodstvom spoznala najpomembnejše slovenske kraje in zaslutila niti, ki vežejo zemljo s človekom.
Tako smo romah h Kersniku na Brdo, k Tavčarju na Visoko, k Jurčiču na Muljavo, k Vrazu in Miklošiču v Slovenske gorice, k Prešernu v Vrbo, prehodili smo ozemlje „stare pravde" okrog Brežic, „slovenski Weimar" na Dolenjskem, Bizeljsko, Prekmurje. — po Tavčarjevih stopinjah smo se vzpenjali na Blegaš, iskali postrv Jero in se igrali „žiberdaj".
„Literatura ni izumetničen vrt, kjer rastejo same bohotne, skrbno negovane in obrezane rože", nas je učil profesor, „to je široka planjava, kjer je poleg najredkejše, najčudovitejše cvetke prostora tudi za skromno zelce. Mi moramo posvečati pažnjo tudi najpreprostejšim kurjim čevcam, saj so tudi ta del življenja". Zato smo se ustavljali povsod, kjerkoli smo zasledili kako nitko, ki veže zemljo z našim duhovnim življenjem, in verno smo poslušali, če nam je na primer v Krašnji razlagal pomen Andrejčkovega Jožeta ali pa v Mali Nedelji pomen očanca Kremplja. Domačini so nam verno sledili, gostoljubno so nas sprejemali v svoje domove, ali pa so nas spremljali v gostilne in nas pogoščali. Prijatelj je našel za vsakogar pravo besedo: med kmeti kmet, med dekleti fant, med damami kavalir, v vsakem pogovoru doma, nikoK od nikogar in od ničesar utrujen.
154
Slovenci smo nerodni ljudje. Če se znajdemo v tuji dražbi, postanemo okorni, leseni, neprebavljivi. Vedno in vedno spet je bil Prijatelj, ki je gladil pot ter kresal ogenj navdušenja in intimne zaupnosti med ljudmi. Nikoli mu ni zmanjkalo vedrega humorja, zaloga v rokavu, od koder je stresal domislice in anekdote, je bila neizčrpna. Potem sc je nenadoma zresnil in vsi smo umolknili, vedoč, da je napočil svečani hip, ko nani bo spregovoril v dušo. Tudi domačini so verno, skoro pobožno sledili njegovim besedam, hvaležni za njegovo priznanje možu, ki ga je rodil njihov kraj. In kadar je končal, je bil profesor spet samo Prijatelj, presekal je molk s fantovskim zamahom in zapel. In vsi smo zapeli za njim.
Nikoli ne bom pozabila, kako je prvo pomlad mojega študentovanja zapel Prijatelj „militaristično" pesem o patriotičnem češkem vojaku Ja-vorniku. Sedeli smo v neznatni gostilni nekje pri Kosezah okrog dolge mize. Nenadoma je Prijatelj vstal in zbral svoj obraz v silno resne gube. V hotoma slabi češčini je pričel proslavljati v verzih Javornikovo militaristično vztrajnost.
Prvni kuhla pššileti, a panu Javorniku —
desna rouka —
odleti —!
A pan Javornik? Vsi (svečano): On pši kanonu stal,
furt a furt je ladoval Prijatelj (vzboči prsa, plane pokonci): Druha kuhla pšššileti,
leva noha —
odleti —
Vsi (strumno): On pši kanonu stal . . .
Priletela je tretja, četrta, peta „kuhla", panu Javorniku so odletele roke, noge, truplo, Prijatelj raste grozeče nad mizo, v očeh se mu bliska posasten ogenj patriotičnega fanatizma, nenadoma preteče sproži kazalec cez mizo:
Zadni kuhla pššššileti, a panu Javorniku —
hlaava —
odleti — !!!!
A pan Javornik???? Vsi (turobno): On pši kanonu stal,
furt je laadoval — —
*
T	*
Kapeje smo napravili še celo vrsto izletov; kakor otrok se jih jc i njatelj veselil. Zgodilo se je, da me je prišel na dom vabit, naj zbob-nam staro studentovsko klapo, tako mu je bila pri srcu. (Mlajši mu niso bill več tako bhzu.)	■.
Zbrali smo se dobro voijo smo imeli, biti dobre volje, toda takega razpoiozenja je bilo vedno manj. In pesmi o Javorniku Prijatelj ni mogel vec peti Se se je razmahnil pri igrah, pri petju, vsake nove domislice {f v™	Ko sva „jedla" s Cirilom Öebeveem na vrhu češnje
bratovščino, je pod nama cepetal od navdušenja in še leta in leta ni
155
~ mogel pozabiti 'tega sveeaiiega dogodka. V vsako;- razigrano' razpoloženje .s_e |e vjgel sam kot najrazigratiejši, v stcu pa je M vedno bolj žalošten. Čim bolj je pel,, tem bolj je. .bil molčeč. Dostikrat, ko so šli .študentje, dekleta in fantje, svojk živa, pota,'je. ostal sam in je puntal. Potem. sem:, se mu prikljiVČila in mi je govoril resno in zaupno, ko: da sem tudi jap i; že skoro minio življenja, in da inoram vae .razumeti.
., Že ždavnaj se -je .bil . preselil..v	Mirje in literarne^u;
; hrupa se je vedno bolj odtujeval,- Utrujen; je bil öd udarcev, bolj in.bolj: je bil. željan miru. Kot kmečki, fant je: šel svoje čase v svet, veliko §y.eta je zajel vase, veliko dajal,, velikö- se boril, -veliko trpel; spoznal . je, kako 50 ljudje umazaiii,. kako vračajo kamen za kruh, kako pljujejo na vse, kar je bilo njemu najsvetejše,, spoznd je, da se ne izplača delati zanje.- Ljudje-so .krivični, kruti, nezvesti^ zvesta je samo zemlja, Kot.' preizkušen,-utrujen mož s.e je yrac^d .k zemlji. : ■	.". . - ^ ;
Kolikokrat sem ga našla na vrtu med jablanami, ribizlom in rožami. Kasneje večinoma samo še na sosedoteni zemljišču, kjer je k^ krompir . sli. rahljal prst za zelenjavo. ;,,Moj .yrt je preimeiii^^	.
tu pa- imam kmečko delo,: to mi je najbhžje.'' Potem sva dolgo razpravljala o poganjkih, ö vsakem zelcu posebej, tu je bil ves. z ljubeznijo. Bog "ne daj,^ da,,bi mU bila: tedaj kaj spregovörila o kakem - literarnem . problemu: Čisto potihoma je bilo treba, vtihotapljati v razgovor skrito potto, ki ga zavede v duhovni svet, In sajn ni vedel, kdaj je bil vedpo znova spet sredi najbolj plodnega literarnega razgovorai p. Gankarju, Župančiču, Jerajeti, o komerkoli iz tiste čtidpvite predvojne dobe, s katero je bil tako tesno.: spojen. Kair. vrelo je iz- njega,: ure in- ure, čisto poiüladil se je, vriskal bi. kot fant' sredi vse te opojne lepote in svobode; ki jima je služil, vse, življenje; kot edinima ^gospodaricama.. Potejn je prišla Vojna, po vojni npvi, trezni Ijvidje pri tleh, he. ti Ijüdjiä nimajo . več .pravega čuta .za. lepoto^	svobodnega. Vrazmaha,. priklenjeni; So
k tlom, ie/cjo za kiuhom ■ polet .v višave, jim', je strt. : .
, :: Takrat je; vedno spet: obmolknil inj če šem prišla naslednjega dne, je-bil. hladan kakor led. , . '	' : : \	■ . ; : . ,
Naša življenja š6 ::šla\ svoje poti, tudi on je vedno bolj živeL svoje, : ločeno .od. nas. Njegova šćstdeseiletni.ca je. bil, ploden hip, ki liaj bi bil premostil poti, katere so šle . narazen. Njegovo: ih naše navdušenje; je . obetalo, da še bo spet vrnil iz-svojega sarnotärstva v'osrčje našega, duhovnega; snovanja. Spet je imel profesor dve sobi svojih študentov okrog sebe,, študentov, o katerih :jeJ že mislil, da . niinajo .prav- nobenih stikov več z njim, poslušal je govorance, Sam. je govoril, bil razigran, in pel je. Ćelo pesem o Javoriiiku je poskušal, toda mehi se je-zdda to žalostna, pogrebna pesem. Nekaj nas je šlo z njim, drugi so še ostali , do jutra. Ko . smo tako korakali po zamrzli cesti skozi zimsko noč. proti Ejubljani, je bilo nekaj grenkega, težkega v nas: vseh. Prijel me je pod roko kot kakega starega zvestega tovafriša'in tako sva stopala do njegovega doma.
. Tudi sosedov vrt je postal preozek, neštetokrat ga bil že prel^opal :in presadil, rabil je več zemlje in delj, bolj na samem. Yeckrat sem ga srečala, ko je čakal na avtobus, da ga popelje v Polhov gradeč, kjer . si je. kupil zemljo jiL pričel zidati hišico. Nekoč nii je primahal naproti z nahrbtnikom in grabljami v rokah. „Hajd z. mano na kmete;!" „Takale?" : „Pa drugič. Dobrodošla, kadarkoh. Vsakega ne sprejmem. Saj..me Se preveč oblegajo.: Sklenil sem, da bom pričeb pobirati vstopnino. Samo: delavcem in vagabundom; vstopnine prosto," „Hvala bora, aa mene prištevate med poslednje.*' zate Zastonj, kadarkoli prideš." (Kadar sem.
mTi bila posebno pri sreu, mi je rekel „ti^ Obljubil mi je,'da m bp pripövedoyal iz ^sv6jega ziylje^^	vrsti, da si bom lahkd žabele-
ževala iijegove .spomine. . „Tam boya iiriela čas in mir " :
Fotem gfl niseni videla več mesece.y,' Nad rnene, ji; marsikaj pnšlo.. kar mi ni dalo,: dal bi ga bilä obiskala v njepvi samo	^
tudi smrt moje-mame, ;ki ga je; močno .preireslia, : kot se mi je izpovedal; vpismu. Scčustvdvati more samo, kdor je šam doživel podobno böleoinp,: Yanf se je bila smrt. žajedla neizlarisno. Toliko neizpoyedane ljubezni je ostalo v njem, da jo je dušii, ko je hodil prižigat lučke na grob svojemu . mrtvemu šinu.	/ ' ■ o ,
Mene pije še letos razveselil. ¥ zač	sva se si-ecala
po dolgem časTi v seminarju in,bil je mlad, in živ kot še nikoli. ®egĐVo ..vedro razpolözejije je kar ^prekipevalo,, zdeio se ini je. da je Se gonce pO dolgih, turobnili deževjih posijalo samo zaradi njega. Kp seiri se: vračala, so se ceste in hiše kopale.v čudoviti ^svetlobi. '
Potem sem zvedela, da je Prijatelj zbolel iti sem ga nekajkrat sku- , sala obiskati, a nisem mogla do njega:-Qsemnajste^^^^	bila
trdno prepričana, da ga bom. videla. Gospa me je sprejela in mi dovolila, da smem . k njemu, toda samo za eno minüto, ker ga obiski razburjajo.
ödprla sem vrata, ležal je nepreniicno sredi blazin in je gledal, ■ Kost in koža, .čisto, rumena tožal. Same gube.-.Ne vem, käj je spregovoril, toda ko sem zaslišala iijegpv glas, tako šprem.eiijen, s.em zajokala, bedela sem; da je to; najhujše, kar mu morem napraviti, da ne sme čutiti, , ka hudo nii je, pa so mi neprestano silile ; solze iz oči, Brisala sem jih 2 rokavico^ pn pa me je gledal ^ tako čistih oči ni imel še nikoli; Sedajlfe bi iHu morala povedati, kako močan in poln življenja je bil, ko sva se zadnjikrat srečala, kako nemogoče je, da bi ne ozdravel. Pa sem molčala: Prijel me je za roko in jo oklenil s svojo. Pobožala sem ga .po roki, koščeni, suhi kakor veji.
„Kaj vas kaj boli?''.„Ne, zdaj nič več- Poprej me. je tako bolelo, neprestano bolelo, zdaj pa, zdaj že ne, že ne.". Govoril je naprej, o svoji bol lezni, čedalje tiše, nerazumljiveje. Nisem mu mogla več slediti, preveč meje zagrabilo. Toliko sem mu imela še. povedati, toliko stvari bo neiz-govorjenih odnesel v večen molk. Ne^ Sajito je.nemogoče. Leta in sem čakala, da izpove zadnjo vbešedo. Gemu nisem zapisovala njegovih izpovediv Tolikokrat se mi: je: zdelo, da govori prav. iz dnas jaz pa sem vedno: še čakala ~
Prijatelj je govoril dalje, zmedeno, vedno tiše, na koncu je samo še momljalV Pptem je umolknil: in še zagledal vanie.	,	;
„Ali veste, : da sein vas že iskala?" ,,Vem." „Pa me niso pustili k vam." ;,Tega ne razumem,- da te niso pustili," „Ali lahko še pridem?" . :„Rad.bi. Pridi." :	V. . . :
Med tem ga je nekaj težkp zeibölelo, menda na desni strani v nogi. Spiistil je mojo roko in šel z desnico pb telesu: Potem je nepremično oljležal. Prijela sem ga za drugo roko, da se poslovim, on pa nj hotel tako. S težavo je izvlekel desnica. Kp sem se pri ^atih ppslednjič ežrla nanj, me je intenzivnp ppgledal in se nasmehnil. Poslavljal se je za zinerom in tudi jaz sem to vedela tisti hip. Pet dni na to je umrL
^ f
V Prijatelja ni večv Spet Brno z;a človeka revnejši. Slo:venći nimamo veliko talentpv. Kar jih imamo, si; prizadevartip, da jih stremo čim prej.
- ■	. ■■ '157
Mejniki
Ljuba Premier (Dalje)
Koliko neprijetnih opazk je moral pogoltniti pri svojem večernem krožku! Celo lastni zet, kateremu je kupil po smrti apotekarja Lannerja lekarno, mu je ugovarjal. Tudi njegov drugi zet, Hugo Stancer, nikdar ne prizna tastovih zaslug — kaj, saj mu je celo lastni sin pobegnil in umrl Bog ve kje v tujini. In brat? Na to gospod Engelman sploh ni hotel misliti; le to je premišljeval, da li je Heinčeva zasluga res tolika, kakršno so jo prikazali. Seveda — učitelji mestne šole, uradniki in vsi ti novi inženirji in drugi taki pritepenci, ki hočejo imeti v Podgorici kar največ besede ne glede na to, da sami za mesto prav nič ne store, pač trde, da so Heinčeve zasluge za mesto neprekosljive — no, ti trde še tudi marsikatero drugo neumnost, ki jo sam kot izkušen mož drugače pojmuje. Kako se začenja njegov današnji govor . . .? „Na večernem nebu vzhaja zvezda . . ." Moj Bog, ali more kdo trditi, daje vsak dober župan? Pri teh norih, „modernih" časih ? Ali se je zbral tudi ves hranilnični odbor k današnji slavnosti? Poprej ni mo^el tako gledati po ljudeh okrog, kaj bi si mislili tujci o njegovih manirah? Teh kmečkih ljudi ni lahko dobiti kar takole pod copato in Bog ve, da li niso Dular od Sv. Ane, Zorič iz Zaplane, Meh od Sv. Fihpa ali Ronjaki iz Zakotja in Pristovšek iz Viliinja nalašč ostali doma, češ, kaj nas pa briga ta komedija v mestu! To bi bilo zelo nerodno! Spet bi jih slišal od c. kr. oblasti — češ, ali ne znate imeti reda? Pa imej red v teh ča.sih, ko ti že vsak kmečki kaplan trobi ljudem nekaj o njih pravicah do odločevanja . . .
To je premišljeval med rekviemom gospod Engelman!
In vsi ti Wommerji, Pirši, Niessi, Wieslerji, Hannemani in Erkmani, Štancerji in Merki, ki zborujejo sedaj vsak četrtek in soboto pri Vobachu kot nekdaj njih očetje, so se zdeli sila imenitni pred temi tujci, ki so prišli danes radi Heinza sem v Podgorico, njegov rojstni kraj.
In ti mladi podgoriški doktor i, inženirji in akademiki ? Ali so mislili nanj ali pa so polzele te melodije; le mimo njih ušes kar tako; čisto lepo — toda Bog ne daj, da bi se moral človek s čim takim stalno ukvarjati! Lepo je ~ oh da, lepo je že, a — to je pač le danes!
„ibies irae, dies ilia . . ." doni v polnem zboru, orgle zabuče, gosli zajcče, v basih valovi melodija kora.
V prvi klopi pred oltarjem je sedela njegova mati, poleg sestra z možem in otrokoma. Za njimi Erkmauovi, njih sorodniki.
Ali se je spominjala njegove zadnje ure? Zakaj je tako jokala? Ali je mislila na to, kako mu je gledala v razorani, bradati obraz, ko je ležal v krsti in ko niso hotele priti lajšajoče solze ? Ali se je spominjala, kako je učinkovala njegova smrt nanjo, tako da se sama ni mogla več zgruditi, ker jo je bilo zlomilo ? „Ueber allen Wipfeln ist Ruh'" so peli tedaj in ona ni jokala. Šele, ko se je pripeljala v Podgorico nazaj, je zajokala. In ko so se stekali zlatniki, nepričakovani viri bogastva, ki jih je bilo odprlo njegovo delo, v njene vele, stare roke, je vsakikrat jokala. V samem pelinu ji je plalo srce vsako uro življenja, odkar je izgubila sina. „Kaj vse mi to pomaga, kaj mi pomaga ta njegova lepa mrtvaška maša, če jo pa bero zanj, a njega ni in ga ne bo nikoli več!"
Ko bi ji bil zapustil le eno živo bitje, ki mu je bilo drago! Saj je imela tu svojo strupeno, zadirčno hčer, ki je tudi prepozno žalovala za
158-
bratom, imela je vnuka, otroka svojega mehkega, nemožatega zeta; Stre-nar sta se pisala ta n. ena vnuka po svojem očetu; toda Heinz ni pustil nikogar, nobenega Molla, v katerem bi mogla najti sinovo sled. Kaj bi njej te njegove težke pesmi, ti zvoki, v katerili je toliko žalosti in toliko nerazumljivega za njeno zmedeno srce!
In tam je bil njegov svak Štrenar, edini človek, ki je potrpežljivo prenašal sitnost in kisle obraze žene in tašče od leta do leta, ne da bi bil črhnil kdaj narobe besedo! Ali je mislil na Heinza, ki ga skoroda ni opazil in s katerim nista imela nikoli nič skupnega ?
In njegova otroka? Ponosna sta bila danes na svojega strica, ki ga nikdar poznala nista.
Tam v stolu pod korom je klečala njegova nekdanja ljubica, Edita Lannerjeva. Nekdaj tako visoko telo se je bilo prelomilo v pasu in oslabele oči so gledale skozi debeli stekleni leči pikre in nezadovoljne v svet. Posli so se pritoževali, da je škrpičasta, sitna in prepirljiva. Ovdovela je živela v lepi vili, ki si jo je bila sezidala po moževi smrti, ko je prodala apoteko prejšnjemu magistru, Engelmanovemu zetu.
Ali ne bi bila ta žena vsa drugačna, čc bi Heinz še živel?
„ . . . doima ei pacem, donna ei pacem, donna ei requiem sempi-ternam . . ." je izpel operni pevec iz Graza. Lepo je pel in sklonile so se glave mož v tilnikih. To jim je vendar potegnilo preko src, da so zadrhtela v neznani bojazni, kaj bo nekdaj.
Mati in Käthe sta hlipali; v stolu pod korom, kjer je bil tudi ob belem dnevu mrak, si je zakrivala lice gospa Edita in jokala.
Kako je le mogel tako prositi groba — ali mu nisem bila prav nič? Ali se je hotel otresti vsega, mene pa pustiti samo v tem življenju?
In že skoro pozabljene in z lepimi spomini zaceljene rane so zaskelele znova.
Le Heinz bi bil vedel, da so vsi preslišali, kar je bilo v tem spevu najlepše in kar bi jih bilo utegnilo vse potolažiti . . .
Potem je bila slavnost pred Mollovo hišo. O, če bi jo Heinz poslušal! Preden je potegnil župan Engelinan za vrvco, da je odgrnil zastor raz ^ominsko ploščo, je spregovoril mladi doktor Marine.
Tik pred govorniškim odrom so morali stati v krogu črno ofrakanih domačih in tujih gospodov Heinčevi sorodniki, mati, sestra s svojci in Erkmanovi, ki so se nemalo zavedali danes svojega pomena za evropsko omiko.
, ,.v gnetli doli do Lournierjevega vogala, a vsak je silil bliže sem gori, in dasi je staro MoUovko poznala vsa podgoriška okolica, K,- „=„7, ^jjej^ „j^ sorodnike, da bi bil vsaj človeku, ako se radi koga izmed njegovih dogajajo 1;—1___]■ _ ____ __i_ _ ___
danes bi jo bil vsak rac
malo dočutil, kako je čL	. _____ _________„-i-j-
take ceremonije. Seveda so prežali ljudje tudi^z oken in mIo s stresnih lin, iz katerili so bile razobešene črno-žolte in belo-zelene zastave.
Tudi ognjegasci, veterani, žandarmerija in financarji so stah tu v slavnostnih uniformah, ob njih pa v dolgi vrsti šolarji obeh šol. In ker so bili tudi učitelji radovedni, so se otroci lahko stegovali in nagajali odrashm kljub temu, da so jim učitelji prejšnji dan grozili, da čaka stroga kazen vsakega, ki se ne bi dostojno vedel ob taki slavnosti, ki jo morajo pomniti vsi do starih let.
159-
ŠribajTcv Hansi, enajstleteu šolar, je: ime^M^^ ugoden pTpstor ob. strešnem ŽleBu Vobachove hiše, ki ' se ga je z obenla rökäma oklepal, z -nogama pa se upiral ob 7nd kak nieter nad tlakoni.. Na vso moc se je . trudil, da bi ■ :ujel kai; ianimit:ega. ; Ljudi jfä" tilo -jnüögö> še vec. kot na ; proščenje ih sami taki - iinenitniki! Kdö je: neki tisti, mladenič tam z. ■; do®itti kodri?- Ciiden clö-vek! Iii Vsi ti" gospodje s širokimi, crninii pen--. tljami ill nenavadnimi frizurami? Ko le tega .dolgočasnega govora ne-bv , bilo' . Kaj pa mlaü gospod . notar Marine, toliko, praznih bepd: »gemj_, „vseW mestu. V. največjo casr, ,,prerani, grob" ip „neusmiljena Parka sai vsega tega ne more nihče prav razumeti. Odrasle ;mend^.zanima,, .senčijo, §i- oči .in ogledajo pröti govorniku. O, ]iako,do]gofasiiö.! lo vendar , ni nič lepega iii pričakovanja vioilnega. ..	" ■	■
V tem; je zagledal Svojega očeta,. Mise je pravkar okreHii;.,. /- . : . . Naglo je izpmtil žlcb in hoteč se potuhniti je. s^^^^	tako da je
; priletel.:natavnpst- gpšp6dii-Našku'V" hrbet.	■ .; ■ , :..
■ Osramočen . pred ^sferni je /stal .sedaj v gneči, kamor; ga je^ Našek predse'postavil. Odtod pa ni .bilo ničesar drugega videti negp hrbte.. ,
Tik pred njim . je . bW. mladi ,:gpspod:Bende .-~; tisti .Ciril, ki.se-je. .. Vedno sprehajal s kakšno: gospodiČnp pp stezi na postajo . ali pa si ga videl sredi gruče takih mladih gospodov, kakor so bili Töbadioy ligon, Naškov.Tedi in njegov lastni polbrat Hugo Paheriiik, ki bo tudi studirćin. -gospod in sicer lekarniški in^ster; V .:. . , : ;	:
- Stari g6sp6đ Marine, pekovski mojster,: debel.kot spd, .se;je hreščpče
zasmetal in sedaj Jiripovčdpval Beiidetpveinu. Hansi se :je: priplazil blize ,
in prisluškpval: „Yidite", je pravil stari Marine, „meni. se zde te besede, ki jih danes mečejp za njim,, prav odveč. Jaz.sem ga imel. res rad; ko je bil še zelo mlad, sva se nekoč seznanila pn Sv. Lenartu m od tedpj sva bila prijatelja. Bil je: včasih jiresnotp nasajen m pspreh, zamerljiv kafcpr stara devica. In skpraj vsak je dvpmil o iijegpvi zdravi pameti —.. tudi jaz, hfegpv prijatelj. In to, kar čvekajo sedaj o njegpvem mirpljub-, nem «načaju, P njegovem blagem srcu — je vse skupaj „lan ^ lan !
■	Doma so se tako preklali in prepirali, ,đa- se je shsalp za nekaj his daleč.
■	Tega župana Engelmaria,: ki se danes, takp drži, kakor da mn j,e bil : Heiiiz najmanj lastni sin, je nekoč täkp teraeljifp speljal na led-kakpr npben. drugi. liSdinP muzika je, prinesla- -tp-:s.lavcf., Npreč...bil,.prismpda,.
: niČvrednež in izgubljeni sin in.tp le^zata, :kerm,ij ni bilo dp očetove usnjarne.
Trmast je bil, zarukan tudi,, a vendar ni bilo prav, da so ga imenovah v eni sapi z Engelmanovim Jako, Saj ste ga. ppznah?" ,	,
. „Seveda! Saj res' Engelmanov-Jaka! Ta je.izginil, ali kaj?"
Veste, tp je tudi nekaj takega,: .p čemer, .se v .Podgprici; .ne;, sme ' glasno govoriti! Pravijo, da je Jaka leta 1899. zanetil požar. Pravijo, da je potem pobegnil, drugi pa,^da ga ima stari Eiigelman nekje zaprtega in ga .je slišati, kako rjov.e .. ,".	. :
„Res ?" Mladi Bende je bil ves pTepadel.
Šribarjev Hansi bi bil od groze zakričal, kar . šapo mu je jemalo. „No, pustimo to! Hoteli ke vedeti, kako je bilo s Heinzem. No, nekplikpkrat je ppbegnil z doma, vedno se spet vrnil in ko je prišel k očetpvemu ppgrebu, že nilbil več pptepuh in nemanič, ampak imeniten gpsppd."	_
„Kaj pa; gpsppd Marine, ali tudi Vi nič ne veste o kaki njegovi ljubezni?" je vprašal mladi Bendo zaupljivo in Hansi se je primaknil bhze.
.160:	.V: ■
„Kaj ne, da se vam čudno zdi? Ti umetniki so še prav posebno vneti za Ij'übezeni toliko Vem tudi jaz; saj se vedno kaj' takega'sliši in tudi bere. O Heinzu seveda prav malo, nekaj o neki operni pevki, in to,ni skoro .nič. Morda, ve kdo drugi kaj več?
„Kolikor je mehi znano, prav tako nič! A vsa njegova mužika vendar ■sloni na. tem!" :
„Saj je tudi govoril včasih tako kot človek, ki pozna življenje iz lastne izkušnje."
„Potem je znal. pač presneto dobro skrivati, ker tako, kakor, so to leto stikali za vsakim sledom njegovega dela, tako se pač. niso kmalu za koga zanimali. Kjub temu niso našli ničesar besed vrednega:."
„Kaj tisto, da niso iztakiiili ti časopisni mazači ničesar, saj še niti .podgoriške klepetulje, ki nikoli ne mirujejo, o njem niso mogle ničesar povedati. . Sam sem imel včaisili take komedije, čeravno sem inislil; da. sem bil skrajno oprezen, Heinz pa ničesarl Veste, nekoč se mi je zdelo, da gleda .za .Lamierico.". .
„O — za gospo apotekarjevo! No, ta jih je imela menda res čel regiment, tako da bi bil pri njej tudi on laHko doživel svoj romanček!"
,,Nc, ne, ne. To je le domneva. Spdnijski pristavi in pohtični uradniki so jo res zalezovali vsa leta, a o njem se je le prav kratko časa sumilo, ker so ga nekolikokrat videli v njeni družbi gori pri Korenu na Borju, — in allen Ehren seveda, pol mesta je bilo zraven. — Lepa ... Lepa je res bilai, kaj lepa, krasna je bila! Saj ne bi bilo čuda, če bi bil zahrenčal tudi Heinz ali, kakor rečeno, niti upravičenega suma ni!" Stari Marine je bil truden. Kdo bo stal tako dolgo tu in ta njegov učeni sin tudi ne z,na končati svojega govora! Mladi Bende je čeden fantet^ lahkoživček bo in ne bo tako pameten kot njegov Peter.
,iTa Heinz Moli je bil čuden individuum!" je menil mladi Bende odločno.
„Na vsak način je.bi.l svoje'vrste; posebnost!" je: pritrdil stari Marine in se hvaležno oddahnil; kajti jjjegov sin — govornik je bil pravkar končal.
Najsla vnejši trenutek! V napeti molk so padale hreščečB besede starega Engelniana, ki je odgriiijal zastorček:
„Sedaj odkrivamo velikemu umetniku, sinu našega mesta in te spoštovane meščanske hiše, gospodu Heinzu -Mollu, v njegovo rojstno hišo vzidano ploščo iz žlahtuega marmorja, v trajen spomin njemu, narn iri bodočim, rodovom. Slava mu!"
„Slava, slava, slava !" je odjeknilo iz množice.
Stari Marine je zanirmral znan citat (saj m vedel, da je iz Goethe-jcvcga „Gootza") In la je veljal Lngelmanu.
llansi Sribar ni bil ničesar videl. Marsikdo drugi tudi ne.
Podgoričani so se čutili, počaščene, zlasti Erkmanbvi..
Pevci so zapeli. — Nekateri so si brisali solze, drugi potna čela.
Kaj bi dejal Heinz k temu?
■k . * .
Mladina je popoldne neofieialno proslavljala Heiriza.
Ker še ni bilo prevroče, je bilo prijetno sedeti tu gori pred Kore-novo gostilno na klopi.
„Lepo^ je!"'^ je izpregovoril leni Hugo Puhcrnik in se udobna zlcknil ob iiaslonjuki. Živ posnetek svojega očeta, gospoda Šribarja, ko je bil ta
161-
še okrog dvajsetih, z debelo, v tilnik odsekano glavo, se je kaj čudno razločeval od svojih tovarišev, pesnika Egona Vobacha in zagrizenega socialnega filozofa Teodorja Naška, ki je bil najstarejši med njimi.
Nihče mu ni odgovoril.
„Pozneje grem na Legen!" je zinil Pahernik počasi.
„Dobro, da se imaš kam dati!" je zelo bridko odgovoril Egon Vo-bach in Našek je pridejal še grenkeje: „Preljubo veselje, oj kje si doma ..."
Spet sta utihnila in Paherniku se tudi ni dalo govoriti. Bila sta slabe volje in Hugo bi bil neumen, če bi si bil dal od njiju skvariti svoje ravnodušno, samovoljno občutje. Seveda! Naškov Tedi, bodoči gimnazijski profesor in sitaež, je že sedaj vsej Podgorici trn v peti. Uporen, mračen in posmehljiv. Doma med slabotnim očetom m zadirčno mačeho mu je bilo vedno vse zagrenjeno, sam je prebil mračno mladost in pot do soljudi mu je trnjeva.
Egon pa, „Egon Bacherer", kakor podpisuje svoje pesmi v raznih graških listih in obzornikih, boluje na svetožalju in nepriznani moškosti. Moral bi študirati medicino, pa je le vpisan in piše pesmice, se lovi z neko svetobolno filozofijo in se jezi, da ravnajo doma z njim še vedno kot z otrokom, da ga ozmerja mati za vsak izgubljeni žepni robec m da ga nahruli oče za vsako dvojico raztrganih podplatov. Celo njegove nedolžne mozole na pegastem licu mu oponašajo — češ, Bog ve, kaj počenjaš tam v Grazu, da si tako mršav in mozolast.
Za zgled njima obema — Naškovemu kakor tudi Vobachovemu — postavljafo, Bog ne daj, njega, Hugona Pahernika, ki je po njihovem lenuh in kmetavs, ampak tistega Bendetovega Cirilčka, prikupljivega advo-katorskega kohcipienta, ki sedaj po tej Mollovi slavnosti gotovo sedi pri Bradaču ob guljažu in vrčku piva in se s starejšimi gospodi živahno in zabavno pogovarja! Temu pač gotovo ne odide blesteče ime „narodnega" prvaka!
Sam pa — ej, njega so Logarjevi zredili v krepkega dedca, ki se takih muh, kakor jih imata Tedi in Cirilček, kaj ravnodušno otrese. In danes pride spet tja gori na Legen, kjer je še vedno gospodarila babica s snaho, kjer je godrnjal gospodar Peter za pečjo v izbi, vedno čmereii in nadležen, in kjer je fantoval mladi, korajžni Logarjev IVIiha. Čudno! Tohkokrat še misli na Jeločnikovo Mino, — Bog ji daj dobro, saj je tudi že tam v večnosti, — ki ga je pestovala, pestila in pnila vsako jutro v šolo in mu pravila, kako vse drugače priden je bil nekoč njegov oče. In Logarjevi dekleti — sedaj sta že obe poročeni, — kako sta mu nagajali! Mihec pa ga je bil naučil vsega, kar je fantu treba znati, pasti in zavračati čredo, peči krompir in krasti koruzo, rezati piščalke, poveljevati namišljeni vojski in o pravem času izpodbiti nasprotniku nogo.
Bog ve, če Miha vzame Strnadovo? V njeno teto Lizo je bil baje svojčas zaljubljen njegov oče.
„Popoldne grem na vsak način na Legen", je odločil. Materi in babici kupim kave in sladkorja, a z Miho se moram zmeniti, kako je glede njegovega dekleta. Ej, Miha že ve, kako je z dekleti!"
Saj res! Nocoj ne bo nič! Nocoj je slavnostni koncert. In ker se je spet zamislil v današnjo slavnost, je vprašal nenadoma:
„Kaj mislita, da bi bil dejal rajni Heinz k tej svoji slavi?"
„Popljuval bi jih bil vse skupaj!" je mrdnil Našek.
162-
„Ali pa bi bil rekel s Kristom: Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" je mehko opravičil Vobachov Egon.
„Ah, kaj še!" Naškov je kar vzrojil. „Ali misliš, da je vsak taka mila jera kakor ti! Moli je bil drugega kova, razumeš, akoravno je bil kakor ti potomec zanikarne, meščanske sodrge. Bil je uporniki"
„Socialdemokrat!" je pičil Paheniik.
„Umetnik!" je vzdihnil Vobach.
„Šleva neumna, ali ne bi hotel nehati s svojim javkanjem! Vsaj tu se obvladaj, če te moram že v Grazu vse leto pos ušati. Kaj javkaš? Mar si ga poznal, ti je kdaj zaupal, kako je prenašal to podgoriško Golgoto? Misliš, da je radi kujave babnice tarnal v solzavih litanijah kakor ti v svojih jeremijadah? Sicer pa — saj ni vredno!"
„Saj si ti pričel z renčanjem I" Egon je bil spet užaljen.
„Čemu me pa izzivaš s svojimi „najmilejšimi strunami"? Egon, koliko krat sem ti že rekel, kako težko te prenašam kljub vsemu prijateljstvu, ker hočeš biti to, kar nisi. Cemu to zlagano svetožalje, ki si ga je sam vrag v svoji najbolj hinavski uri izmislil? Cemu to hlastanje za lažjo, ki je v modni barvi prepleskana?"
„Cemu se ti nad tako norijo toliko vznemirjaš, Tedi?" je vprašal Pahernik kolikor se je dalo mirno.
„Ker nisem taka lena šema kot ti, lenoba samoljubna! Naj bi se komu še taka krivica godila, ti se ne zganeš. Cemu se vznemiijati, ka ne, če tebe ne boli? A če bi se tebi kaj pripetilo, prosil boš in klica na pomoč v trdnem prepričanju, da je vsakogar sveta dolžnost, ti v sili pomagati!"
„Če bi me kdo prosil, mu gotovo pomagam. Da bi se pa nepoklican kam vmešaval, tega prav gotovo nikdar ne storim!"
„Še vsako prošnjo boš skušal preslišati, kolikor se da, in to sebi na ljubo. Fanta, če pomislim", sklonil je glavo in zaril dolge, koščene prste v kratke lase, „če pomislim, kakšne smrti je moral umreti moj brat! Ko bi bil le kdo izmed tistih, ki so takrat bežali iz cerkve in potem toliko govoričili, kako so slišali bunkanje ob stolpna vrata, ko bi bil le kdo izmed njih stopil tja in obrnil ključ, bi bil Franek rešen! Vidiš, noben ni mogel toliko zatajiti svojega prekletega samoljubja . . ."
Pahernik je pogoltnil odgovor, češ, tudi tvoj oče je slišal, a mu je bilo najbrže lastno življenje ljubše kot briga za udarce ob vrata — in kje bi bil mogel slutiti, da je za temi vrati bil zaklenjen njegov sin, ki je moral prav to popoldne hoditi po prepovedani poti v zvonik . . .
„Mnogo bolje sem doslej prebil jaz kot ti. Ali misliš, da se svet izpremeni, če se ti vanj zaletuješ? Razbiješ si lastno bučo!"
„Naj si jo razbijem!"
„In kaj misliš, da boš imel od tega?"
„Ali moram vedno od vsake stvari nekaj „imeti?" Že ta beseda sama je predrznost in krivica —."
Pahernik je molčal in skril svoj smehljaj. Egon pa se je bal odgovoriti, ker je poznal Naškove izbruhe.
V Našku je vrtalo naprej. Kaj bi bil še govoril! Saj je lahko uganil, kaj sta mislila. Hugo je mi.slil: Oh, imeti nekaj je pač najlepše na svetu.
ed in denar — to bi bilo jaz tak talent, če bi bili
Imeti na primer lepo urejeno lekarno, ženo, ug e življenje! Ta „pesnik" je pa mislil: Če bi imel j moji vsi zakladi genija, jaz bi že znal pokazati temu svetu, kaj sem!
163-
Kaj bi bil torej govoril ! TUjudje in ne Je , ti/skoraj vsi, se ne bodo nikdar, dokler jih bo rodila žena, odvadili sanjati 6 pojmu „imeti": eni le sanjajo, drugi pa'grabijo z vso pretkanoštjo možgan -- tu se konča vsaka filozofija!
(Dalje prih.)
Prvorojenemu
(Ob smrfi Vere Dostalove) . . Av'güstä Caberščik.
S vetel-je, dan, , .	.
V	mesecu rožnega cvetja sem inlada v tihem svetišču obred darovala, . , prvič pravečni, žrtveni obred
in sem težko trpe dočakala prvorojeni sad posvečeni, zrele ljubezni sveto skrivnost. Srajčice: bele sem. ti šivala, zibel kupila in jo zibala, , cvetja iskala, pravljice zbrala, zate, življenja trpka'sladkost! . Zdaj pa ko s prsi piješ toploto, čutim globoko polno lepoto zrelosti v sebi, kraljevič mladi
vsega cvetenja »—TeLi sem: mati.
V	mesecu rož sern srečna rodila, pa bi hotela še dati, dajati,
a me prečudni ogenj zajema; ; ni mi daritve dano končati. . Čutim: dan" svetel liaglt) pojema, sinek, o sinek, sinek moj zlati.
Stara sem osemnajst let..
In a S1 o k ;i n
„Stara sem osemnajst let. Dovršila sem z odličiiim uspehom trgovsko šolo. .." Tako je pisala Majda vsak dan. O, včasih tudi po trikrat, štirikrat na dim. V zgodnjih jutranjih urahi ko se je po ulicah vlačila še sajnp. mefjla. je .stala Majda že pred časopisno <lesko in islcala med tnaliini oglasi. lu če je kaj našla, je brž Jiitela domov in napisala ponudbo. O, koliko ljudi je že vedelo, da stanuje v Ozki ulici, v tretjem nadstropju liise šttivilka trinajst Majda, ki je stara osemnajst let in ■ ninia . službe-Toda koliko je ua svetu Ozkih ulic in takšnih Majd, ki so stare osemnajst let in nimajo službo! Cele kupe sličnih pisem dobivajo tvrdke, ki iščejo nameščenko. Kom bi prišli, če bi odgovaij ali na vsa. da je mesto oddano, saj so iskali samo eno moč in pri najboljši volji ue morejo vsem ustreči, lu Majda največkrat na svoje ponudbe ni prejela odgovora. Sera pa tja je le prispelo pismo. In ko ga Je s trepetajočimi prsti odprla, je našla v
164-
njem samo dve besedi t Služba oddana! Pokazala je pismo materi in maü je vselej, rekla; „Vidiš, to so fini ljudje, ker so ti vsaj pisali. Vedo, kaj je prav in kaj se spodobi."
Toda danes zjutraj je Majda dobila pismo, ki se na videz ni prav nič razlikovalo od tistih redkih, ki so ji jih pisali „ftni" ljudje. Ovitek je bil moder irt v levem oglu zgoraj je bilo tiskano ime velike tvrdke. Toda ko ga je odprla, ji je srce skoraj zastalo in zdvomila je saina nad seboj, če res prav vidi. Še enkrat je prebrala in še enkrat, toda besede in črke so bile vedno enake: „Pridite se popoldne ob štirih predstavit zaradi službe."
Hitela je, k materi in ji pokazala pismo in mati je gin jena rekla: „Se so dobri ljudje na svetu, plemeniti ljudje, ki mislijo na siromake." Potem Sta se obe razjokali:
Popoldne ob štirih. Ob štirih!
Vsak hip je pogledovala na ui-o, toda zdelo se ji je, da se kazalci niti ne premaknejo. Le kam bi se dala ta čas, do štirih? Stopila je k oknu ter se zagledala preko sivega dvoriščnega zidu na vrt sosednje hiše. In videla je, da je jasminov grm ves v cvetju. Le kdaj se je razcvel? Včeraj? Ali šele nocojšnjo noč? Kako težko je čakala vsako leto, da se razcvete ta grm. Šele takrat je prav verjela, da je pomlad. Pred leti, ko je še hodila v šolo, so nekoč pisali nalogo o cvetočem maju. In Majda je v svoji nalogi pripovedovala o tem jasminovem grmu. O dehtečem belem asminu, ki vzcvete vsako leto ob visokem sivem zidu. Njena naloga je jila najboljša.
Toda kaj jasmin in otroški spomini! Popoldne ob štirih se pojde predstavit za službo. Popoldne pb štirih. Ob štirih! Spet je pogledala na uro. Niti poldne še ni. Kaj bo oblekla popoldne? Odprla je omaro in se zagledala v svojo garderobo. Malo in še to vse premajhno, zakrpano in desetkrat prenarejeno. Izbrala je višnjevo obleko. Ta je bila še najboljša, Poteni je segrela na štedilniku likalnik in jo zlikala.
Opoldne sta še pri kosilu z materjo pomenkovali o tem, kako bo, ko bo Majda imela službo.
„Poterri, mama, ne boš ti več šivala za druge ljudi. Šivala boš samo zase in zame. In včasih popoldne boš šla na sprehod v park. Potrebna si sonca in svežega zraka. Pa tisti dolg pri trgovcu Jelniku, ki smo ga napravili, ko je bil atek bolan, bom plačala. In potem morda, če bo plača dobra, mi bo ostalo, da bom dala stanovanje prebeliti in štedilnik popraviti, da se ne bo tako zelo kadilo. In ob nedeljah popoldne, ko Dom prosta, pojdeva na deželo. Kupila ti bom vina, dobrega, rnočnega vina, da se okrepiš."
Tako je govorila Majda in materi so se solzile oči. Rekla je: „Bog daj, da bi se zgodilo po tvojem, Majda."
Po kosilu Majda ni mogla zdržati več. Preoblekla se je. Potem se je zagledala v očetov obraz, ki jo je gledal neskončno žalostno iz črnega okvira nad materino posteljo. Ko ikokrat sta z materjo v brezupnih dneh jokali tukaj in tožili; „Oče, oče, zakaj si umrl! Zakaj te ni več, da bi nam pomagal in naju branil in hranil?" Z roko je šla Majda po gladkern steklu preko očetovega žalostnega obraza in šepetala: „Atek, ne glej tako žalostno, vsaj danes ne. Danes je vesel dan. Službo bom dobila. Joj, zakaj nisi živ, da bi se z menoj veselil."
Ko je odhajala, je naročala materi; „Bodi pri oknu in glej, kdaj pridem."
165-
Ura je bila komaj tri, ko je Majda prišla na Promenadno ulico, pred trgovino, kjer naj bi dobila službo. Nad vhodom so se lesketale zlate črke: Veletrgovina. Neodločno je obstala pred vhodom. Elegantni prodajalci so jo gledali radovedno, vprašujoče. Zavedala se je, da ne sme več stati pred vrati, sicer jo bo kateri vprašal, čemu iie vstopi. Ali naj vstopi? Ne, prezgodaj je še. Mora se držati v pismu določene ure.
Krenila je po ulici navzgor in se ustavljala pred izložbami, da je čas hitreje minil. Gledala je čeveljčke, izrezane, lahke, poletne čeveljčke čudovitih oblik in barv. In drugje zopet svilene tkanine, tanke, živopisane, kot cvetoči vrtovi. Lepo bi bilo, če bi si mogla ona kdaj kaj od tega kupiti, da. Morda pa si bo, zdaj, ko bo imela službo.
Naproti ji je prišla Sonja, sošolka.
Majda se je navadno sošolk izogibala, ker so bile vse srečnejše od nje. Če niso že dobile službe, so imele pa premožne starše. Majda pa ni imela ne enega ne drugega in zato je podzavestno čutila, da jim ni mnogo za njeno prijateljstvo. Toda danes je bilo toliko prekipevajoče sreče v njej, da si ni mogla kaj in je Sonjo nagovorila:
„O, ti? Saj te že več ne poznam," se je nalašč čudila Sonja.
Majda jo je dobrodušno potegnila za rokav: „Glej, Sonja, ali niso tUe čeveljčki v izložbi lepi? Ti beli s široko sponko?"
Sonja je pritrdila in se začudila: „Ali jih menda misliš kupiti?"
„Morda, če bom dobro zaslužila." Majda ni mogla več molčati. Na široko se je izpovedala Sonji o svoji sladki skrivnosti.
„Srečo imaš." je rekla Sonja in pristavila: ,.]az imam službo že eno leto. Y banki. Samo dopoldne delam in dobro zaslužim. Tako lepo je, če ima človek svoj denar. Vse, karkoli mu je všeč, si lahko kupi."
„Da," je vzdihnila Majda.
Električna ura na križišču je kazala štiri. Sonja se je poslovila. Majda je krenila proti trgovini. Vstopila je. Srce ji je burno bilo in obraz ji je gorel v vročici. Trop prodajalcev ji je prihitel nasproti: „Želite?"
Pokazala je pismo. Obrazi so se jim podaljšah. Smehljaj je izginil. Uslužno so ji pokazali vrata na desni.
„Izvolite v pisarno."
V	pisarni so tipkale tipkarice. Ko je vstopila, je šklepetanje strojev prestalo, vse so dvignile glave. Pristopila je k najbližji in ji pokazala pismo.
Dekle se ji je nasmehnilo in ji z roko pokazala vrata;
„Izvolite v sosednjo pisarno."
Kako so vsi prijazni, — je pomislila Majda in pri srcu ji ni bilo nič več tako tesno.
V	pisarni, kamor je prišla, so bili sami uradniki. Nizko so se sklanjali nad mize in bili zatopljeni v delo. Najbližjemu je pokazala pismo. Üradnik je prebral pismo in pogledal Majdo od nog do glave. Potem ji je ponudil stol.
..Sedite, prosim, takoj pogledam, kje je gospod šef."
Od hitel je.
Sedela je in čakala. Uradniki se niso zmenili za njo. Peresa so škripala po papirju. Za vrati so zamolklo peketali stroji. Okna so bila visoka, toda tesno zaprta, zato je bilo v pisarni zatohlo. Majda je čakala.
Končno se je uradnik vrnil. Z roko je povabil Majdo, naj mu sledi. Vedel jo je po stopnicah v prvo nadstropje. Šla sta skozi nešteto pisarn, končno jo je potisnil skozi oblazinjena vrata: „Tu je gospodična, gospod šef."
166-
Majda je stala pred dobrodušnim debeluharjem, ki jo je radovedno-gledal z drobnimi očmi. Priklonila se je in se predstavila. Ali, da, saj res, ona je prišla zaradi nameščenja. Saj je že pozabil. Toliko jih prihaja vsak dan zaradi služb, da človek ne more vseh imeti v glavi. Takoj bo govoril z glavnim poslovodjo, kako je s to zadevo. S svetsko gesto ji je pomidil klubnjak, Majda je sedla, gospod pa je po telefonu poklical poslovodjo:
„Gospod Steiner, gospodična je prišla zaradi službe. Kako je s tisto službo? Kako? .. . Tako? .. . A? ... Tako? Dobro. V redu .. ."
Majda je nepremično strmela na gospodova usta. Zdaj je odložil slušalko in se smehljaje obrnil k njej.
„Tisto mesto, gospodična, tisto mesto, — je žal že oddano. Pravkar — pred pol ure ... Žal mi je, toda, saj veste, da človek pri najboljši volji ne more vsem ustreči. . . Toda pri prvi priliki pridete na vrsto vi. Imel vas bom v evidenci. Le zanesite se . . ."
"Vljudno jo je spremil do vrat.
Majda ni vedela, kdaj in kako je prišla na ulico. Hitek je- rnimo izložb z belimi čeveljčki in pisanimi svilenimi tkaninami, Ničesar ni videla. Zdaj je bilo vse to tako daleč odmaknjeno od nje, — tako zelo daleč...
Samo eno je vedela: Tam v Ozki ulici, v tretjem nadstropju hiše številka trinajst jo pri oknu pričakuje mati. Njena uboga, dobra mati. Le kako naj ji pove, njej, ki je tako dobra, da ni na svetu nič več dobrih, plemenitih ljudi?
Živa mladost
Anica	Cernej
Ni, da bi čakal tisto pomlad.	Glogovo cvetje — to je spomin,
ici jo že vse prerokuje,	jaz pa še živo iskanje,
ki jo srce pričakuje.	Kaj bi živečemu sanje
Legel, legel, legel bi rad.	rahlo odmaknjenih, svetlih bližin!
In bi zaprl žejne oči.	Vi, ki ste pesem izpeli do dna, ki so še sredi življenja, dajte, napijte življenju, da bi ne srečal trpljenja svetlemu hrepenenju
mladih, neizpolnjenih dni.	nove pomladi, vere, srca!
In bi pozabil, da sera živel.	Meni pa, ki sem še živ in mlad, kar se da polno živeti. ni, da bi d-vignil čašo V miru bi hotel umreti, v glasno napitnico Vašo.
predno bo glogov grm vzcvetel.	Ni, d^a bi čakal tisto pomlad.
Kdo je kriv?
J. K.
Včasih takole slučajno srečaš ljudi, ki ti ne gredo iz spomina.
Ko ji je bilo štirinajst let, je bila že lepo, razvito, živahno dekle. Doma je bila nekje v vojvodinskih ravnicah, iz premožne hiše. Ničesar je niso naučili, le igrala se je s punčkami, pela in se smejala. Starši so
167-
pomWi in bratje so ji našli moža. Ženinu je bila všeč, poliia, mlada. Še . premlada za poroko. Zato so bratje podkupili popa, dali sö mu tri tisočake, da jo je poročil.	i
Možje bil lep človek, mlad, strasten in brezobziren. Ona telesno razvita, duševno še otrok. Ni razumela in mu ni mogla slediti. Le smejala bi se in se igrala. Tako jo je pustil in jo zaklenil v sobo z njenimi purir ckämi, sam si je v sosednjo sobo pripeljal druge ženske. Zanosila je in rodila prvega otroka. Tašča jo je učila, kako naj neguje otroka, naučila jo je vsega gospodinjskega in hišnega dela. Mož je odhajal in se vračal. Bil je nestrpen, neprijazen. Počasi je začela razumevati, da:nekaj ni v : redu in da gre vse narobe. Postala je nezaupljiva, plaha.
Oa je prodajal sadje na trgu. Prej, v boljših časih, je bil večji trgovec. Pa je zdaj ttidi šlo. Človek se v neprestanem prerivanju, v vedni borbi, vsaj izzivi. In potem ne prenese plahe,, jokave žene, ki mu verno in redno prinaša ko.silo in matico na trg. Pristopila je nekoč tako neodločno, bo- ■ ječe, objokanih oči. Brez besede jo je iidaril v lice.
.Prišel je drugi otrok; potem kriza.. On je pil, od časa do časa seje vračal k ženi, bil nežen iii jo pretepal. Potem pa jo je puščal samo tedne in mesece. Ona je že zdavnaj izgubila svoje polne, mehke oblike, vse bolj plaha je postajala, vse bolj začudeno je gledala v svet. .Eno saino veliko vprašanje je bilo v njej, vprašanje, zakaj tako in zakaj ne drugače. Iskala je odgovora v sebi, ni mogla misliti niti na delo, niti na otroka. Od časa do časa je segala z roko k ustnicam in vsa zamišljena vlekla z razpokanimi prsti preko njih. Ta kretnja ji je ostala in od nje so ji bile ustnice vse rdeče in nabrekle,
Pripovedovala je sosedam ö sebi in o njem. V pripovedovanju ji je postalo vse bolj jasno. Tedaj je začela preklinjati moža. In nato sebe, svojo usodo, svojo mater in vsakp ženo, ki gre za možem.
On se je vračal. Posebno takrat, ko je kaj zaslužila. Ni imela volje in moči, da bi ga odgnala. Kb je prišel, je bila spet njegDva, kot nebo-gljen otrok. ^ Tako je šlo leto za letom. . Beda, obup, kratki trenutki pozabljen^ in predanosti. Dva poroda in dvanajst splavov. Pri dvanajstem je skoro podlegla. Tri mesece je ležala v bolnici med življenjem in smrtjo. Pri trinajstem pa bo najbrž res konec ...
. Zdaj hodi po hišah. Če slučajno odpove sobarica in ne morejo hitro najti druge, jo kličejo za nekaj dni tu, nekaj tam. Dela brez misli. Vsa suha je in .drobna kot otrok, obleka visi na njej. Tiho se giblje, ne hiti, tako preplašena se zdi, praznih oči, bledih lic in razpokanih ustnic, preko katerih ji zopet in zopet vlečejo prsti. — Če jo pogledaš malo pd bliže in začuti malo človeka v tebi, tedaj začne pripovedovati svojo povest. Čisto od začetka. Začne počasi, potem pa se razgovori, razvname,- in preklinja, preklinja . . . Vedno isto pripoveduje in vsakemu isto. Tisočkrat je že povedala, pa ne veš, če je že doumela. Zdi se ti» da hoče v pripovedovanju spoznati vse to, kar jo je zadelo, in da govori sebi, ne drugim. Nikoli ji ne bo čisto jasno.
In tej ženi je danes triindvajset let.
Ali veste morda, zakaj se nekomu življenje, tako izpridi?
168-
. Slike; :
S^alarina Spur.
Nekega dne bom kradel, jaz, brezposielni mizarski pomočnik peto-Bolec s preluknjanimi čevlji, dekla Julčka, ki so me spodili iz službe, ker nisem bila dovolj prijazna z majhno angorsko mačko, študent prava v tretjem letniku, ki nikoli ne more nienjati nogavic in ne perila. . . jaz, tisočimeni in tispčtelesni človek, spočet na ulici, vržen na ulico; —.
moje roke, od brezdelja otrple, bodo kradle! .
Mala Žalči piše meni, petošolcu, da šo oče že tri tedne bolni, da nimajo drv in da so pojedli včeraj zadnjo kašo. Do jutri se moram naučiti iracionalna števila — iracionalno število (— i) tne gleda z očmi očeta, ze tri tedne bolnega ; materim prsti,, ti črni, hrapavi prsti, s kate-rimi je prebirala jeseni kašo, grebejo po mojem živčevju — ne morem ; se učiti.
Absolvirana filožofka, sedim v podstrešni sobi; kjer. je tak mraz, da ščurki prihajajo iz svojih lukenj. Hodijo po mizi, pogledajo me in zbeže. To sem jaz, absolvirana filožofka, Mira. Knjiga, ki je pred mano, govori o transcendentnem gledanju na svet, vrti se mi v glavi, drobtine, ki so raztresene po mizi, dražijo moje želodčne živce ia ti prenašajo v rnQjo zavest neznosen občutek gladu. Mali ščurek... če sem noseča in — da, noseča, noseča. .. Kaj gledaš! ^ v to mračno sobo mi je nekdo prinesel, ah, he ljubezni, samo malo užitka, ker me je neskončno žejalo. . Ščurek beži v ovinkih za knjige, moja misel se podi v ovinkih za njim, moje roke pa mrtvo ležijo na knjigi.
Brezposelna dekla Jnlčka — moje ime nima veČ nobenega pomena,, jaz sem le „dekle za vse" —hitim skozi ulice, yes dan, od številke 57 na Starem, bregu do posredovalnice, do oglasne deske, do nove ulice in do nove številke.
Ne veste za carinika v malem mestecu? Zalezoval me je. Leta 1929. sem služila pri njem. Leta 1929. na božično noč, ko sem spala, se je pritihotapil k meni v posteljo. Prebudila sem se ob njem in moje roke so kot železne padle na njegov obraz. ...
—	Jaz ne ... jaz ne! — svinja . .. jutri odidem ! —
Zmedeno je gledal, čepela sem v srajci ob pleteni košari sredi sobe in sem tlačila vanjo obleko. Prsti so mi trepetali, vse telo mi je trepetalo.
Carinik je ihtel in moledoval za ljubezen. Mislila sem na zadnji božič, ki sem ga obhajala ob materi, doma. Bila seni stara štiri. leta. Od takrat hodim po svetu, s svojo modro službeno knjigo, prenašam vodo, lonce, perilo, premog, umikam se pred zalezovanjem rejenih carinikov, in tudi, da, nenehoma; vsako stvar in vsakega človeka prosim za ljubezen, za malo, za košček ljubezni.
Ulica, oglasna deska, „dekle za vse" z dostavkom: mlada, zdrava, sposobna za vsako delo, — imena ne, saj ime ničesar ne pove!
—	Znate ribati? Servirati? Vljudno se vesti? Za tri osebe. —
Ne, bilo je devet oseb.
—^ Toda milostljiva, rekli ste, da so samo tri osebe . , . —
—	Šuti, mater ti štajersku! —
Bila je še deseta oseba, majhna, dragocena mačka Cica. Cica je dobila nahod. Poslali so p.b zdravnika specialista. Jaz sem bolna na jetrih. Ribala sem kuhinjo, pripogibala sem se. Pa še huje me je žgalo v prsih, tam,
_	.	'	169
kjer se je vgnezdilo sovraštvo. Slabe živce imam. Sunila sem mačko Cico s svilene blazinice. Gospa je videla to v ogledalu, pred katerim je stala. Izgovaijala sem se s slabimi živci.
—	Ravno prav, si jih boste pa doma pozdravili. —
—	Groba — mi je napisala v službeno knjigo. Vseh devet tet, stricev, sinov in nečakov me je spremljalo s sovraštvom.
—	Uboga Cica, še nogo bi si lahko zlomila — sem slišala, ko sem bila že na stopnicah.
Zdravili so mi jetra. Vsak dan dvakrat vroča kopel. Za vročo kopel je treba drv — drv nismo imeli. Pa čemu zdraviti jetra? Mene žge v prsih, žge me sovraštvo in tega ni mogoče ozdraviti s kopeljo.
Zdaj sem doma, triindvajset let mi je. Ko sem bila stara štiri leta, sem šla v prvo službo. — Mati nam kuha koprive za večerjo. Obe sva se postarali. Obe se komaj poznava in obe bi si radi povedali: moje življenje je bilo prazno brez tebe — pa treba je misliti na koprive, na očeta, ki leži bolan v postelji, vsakih pet minut vstaja in hodi sedet na škaf z vodo, treba je misliti na njegovo strgano perilo, na kamilčno vodo, ki se mu greje na štedilniku in s katero si izpira levo oko, ki mu iz njega teče gnoj.
—	Nekaj bi jedel. —
Ne morem več sedeti ob njegovem strganem perilu.
Po ulicah gore luči.
Jaz, brezposelna dekla Julčka, hitim po ulicah mimo izložb s čajem, s pecivom, s kruhom, z mesom, ne, ne morem ubežati šepetanju, kakor da nekdo hodi tik ob meni in brez prenehanja ponavlja: nekaj bi jedel...
Moj oče, na številki 15, na postelji brez r uhe, pokrit z razcapano odejo, pod posteljo škaf z vodo, levo oko, iz katerega se cedi gnoj .. .
Niso mi ozdravili jeter ne sovraštva. Kakor nekoč na carinikova lica, bo padla moja pest na steklo izložb. ..
V spomin na velike dni ljubljanske opere
Riiža-Lucija Petelin
So veliki dogodki v življenju, ki bi zanje dejali, da so se čudežno vtelesili po vročem, do dna zajetem hrepenenju enega samega srca — 3a se ozreš in vidiš in čuješ: tisoč hrepenenj, tisoč src uglašenih na isti ihc in pesem samotarja se nenadoma prelije v polnozvočje silnega zbora.
Hodiš po zemlji z biserom svoje boli v dlaneh, sončnih žarkov kli-češ, da bi ga prepojili — pa te privede korak na sveto goro naroda in čuješ: za isto sonce rotijo Nebo in tvoj biser je tako ves njihov, da tedaj, ko zagori visoki poldan, ni med stotisoči niti enega siromaka.
Naključje je naneslo, da sem te po dvajsetih letih obiskala, moj rodni Trst in da sem ti smela v svojem materinskem jeziku spregovoriti po spevu velikega dramatika Milana Begovića in po božjem čudu glasbe Jakova Gotovca, tega ognjevito in iskreno gostolečega pevca s plemenite dinarske grude.
Ravnatelj ljubljanske opere, ves svoji umetnosti predani Mirko Polič, je 9. junija 1937 povedel svojo operno družino na ono pot, kjer pre-neliajo nizki, surovi instinkti mednarodne mržnje in se po zmagujoči sili Lepote posvečeno očiščuje nemirno, bedno zemsko bitje — človek, da uzremo Človeka, kot prclestno kupo, ki je vanjo vse stvarstvo rosilo
170-
svojih prvin, da se nekoč združijo v pijačo Ljubezni. Ta Človek, ki menda ne more nič za to, da pada, in je tako srečen, ko mu resnični Odrešnik razodene, da koncem koncev vendar ne bo pekla.
Mojster Mirko Polič je šel na pot in je veroval in stopetdesrt jasnih duš njegove opere fsa v veri ni razočaralo. Teater Politeama Rossetti, največje tržaško gledališče, je pod svojo modro, z zlatom pretkano kupolo sprejelo v dveh zgodovinskih večerih — 9. in 10. jumja 1937 — na tisoče Tržačanov in romarjev „Umetnice Odrešenice" tja gori od Gorice pa do poslednje vasice v okolici otca Trsta.
In prišel je trenutek — Tržačan .Mirko Polič je dvignil dirigentsko palico, dih tisočerih src je kot začaran zastal, svetloba je oblila neko živo na božji dlani Odrešenja stoječo množico, ki ji je zdajci zazvenela italijanska „iKraljevska koračnica" in po njej naša jugoslovanska himna. Človek stoji in posluša „Bože pravde". To se zgodi mnogokrat, leda za največje molitve sveta morda še niso zgrajeni dovolj veliki templji, a Politeama Rossetti je bil v tisti uri posvečen in blagoslovljen od solza.
Sledila je „Prodana nevesta" in z njo bodo ostala v zgodovini naše opere poleg imena Mirka Poliča zapisana premnoga druga, med njimi ime Osipa Šesta, tega jeklenega teaterskega človeka, ki je že kdaj obupno vzkliknil: „Čas in živce prodam!" — pa je le prišel do praznika, ker je to tako Nekje zapisano in določeno. In ostalo bo v spominu tisočerih src živo zvenenje čistih grl naših pevcev in pevk od nežno osvajajoče Gjungjenčeve do trdega možaka Križaja.
V večeru 10. VI. se je množica drugič zgrnila pred gledališčem k ,.Eru z onega sveia" in skladatelj Jakov Gotovac je predstavi prisostvoval. Opetovano zmagoslavje, ki ga je z njim na čelu doživela v tem več^ ljubljanska opera v Trstu, se kar ne da opisati v kratkem poročilu. Dirigent opere Mirko Polič je spet izlil iz svoje taktirke vso magično moč in toplo umetnikovo ljubezen do enkratnega, folklorističnega čuda dinarske krvi in duha.
Zagostolel je zbor:
„Dahni mi, dahni vetra hlad, pridi mi, pridi fantič mlad ..." in kmalu je segel vmes srebrni glas Anite Mezetove, te prirodne, umetniško dovršene „Djule", tudi rojene Tržačanke, ki je svojemu Trstu zapela po osemnajstletni ločitvi. „Ero" tenorja G. Francla ji je zmagujoče drugoval, Kogejeva, Betetto in V. Janko so z njima popolno izpolnili skupino solistov. Inženir Golovin kot režiser in baletni mojster se je prav tako z vso iskrenostjo predal zmagi celote in ko je med poslednjimi vali plesnega ritma zbor prepeval:
„Tu naj srce srcu bije dokler sonce ne posije!" — je bilo vse, kar človek zaznava kot lepoto luči. barve, glasu in gibanja, združeno v nekaj nesmrtno živega, svet božanstveno oplajnjočega.
Zastor pade.
Narod kriči, bije, joče, živi, živi, živi!
Narod živi! Narod noče domov! Narod je doma!
In treba je vkljub temu iti.
Pred Politeama Rossetti stoji avto. Mojster Gotovac odhaja. Pa saj ga ne puste! Po dolgem, ljubečem vzklika nju se avto oddaljuje. Množica zapre ostalim umetnikom pot, prosi za rože, samo za list, za spomin, za
171-
talisman: V trenutku ni nikjer ^^eč dragocenih šopkov. V tisoče in tisoče rok romajo nagelji sJave, tisoč grudi jih nosi za spomin tja gori proti Gorici.
In ti, moj nagelj iz Prošeka, ki ga je peš prinesla v Trst slovenska ženica — tudi ti blagoslovljen in hvala roki, ki mi ga je poklonila. Hranila ga bom med svojimi popisaniiiii polarni. Kakor one belo črne — neznaten v svoji obledeli barvi, si vendar ves moj in ves živ.
Po Trstu je ljubljanska opera obiskala . z istim sporedom Reko. Tudi tu zmaguje, tudi. tu se združujejo množice od te in one strani mejnega mostu.
In potem, potem spet pade zastor-in v sladki utrujenosti bi človek dolgo, dolgo stal na . krmi parobroda in gledal v vse razumevajočo, pomirjujočo, sveto modrino morja.
Tvojim rokam
Ruža Lucija Petelin
Luči in lovor in žamet rdeči in, sredi med množico moje srce, ki čaka zasanjano, v čudežni sreči, da dvignil nad godbo bi svoje, roke: dve ptici prebeli in tajno drhteči, ki v lokih, vijugah, potezah lahkotnih veslata neslišno nad morjem glasov. O, slast! ,
Glej, padli sta zdaj, potopili se v val, da vrneta kvišku se z bisernim nizom. Igraje v višinah pretrgata nit in že padajočih draguljev je dež mehko zazvenel.
■ Z njim v živih poljubih se .spaja gladina, le biser poslednji še Vedno drhti pod nebom, kot sončna bi mu pajčevina prestregla vso težo v žar svojih dlani. Za njim se družici spet v lokih spustita, z njim kvišku spet, više, vse više hitita in k valorn, ki terjajo biser nazaj, kakor iz keliha lije v globine le belih peroti srebrni sijaj. O, slast! ■ , Priznanje in slava! Luči in lovor in žamet rdeči in sredi med množico moje srce, ki čaka zasanjano, v čudežni sreči, da ptici se k njemu počivat spu,ste.
172-
Položaj slovenske žene
■ / '	0: G/
Ako hočemo govoriti o položaja slovensliih žen. jnoramo predvsem pogledali, kako živijo, v katerih poklicih ia pod kakšnimi pogoji delajo. Zato hočem svoje trditve po., inožnosti številčno do.kizati, podati statistiko o ženski zaposlitvi in položaju po poSa-meznih poklicih. Seveda je teh poklicev tako mnogo, da ni .bilo moguće, dobiti, za vse podrobnejše,podatke: Posebno niso vse statistike iz Istega, leta. bi za najvažnejši ženski poklic, gospodinjstvo, statistike: skoraj sploh manjkajo. Kar sem pa mogla dobiti, sem zbrala v tem Siahkii, ki je nekak,prvi, še površen pregled....
Iz razumljivih razlogov sem se omejila na slovenske žene y Jugoslaviji, posebno v dravski banovini. Dobiti podatke od drugod je zamudno delo, ki zahteva dolgo časa in več sodelavcev. Po ljudskem.itetju 1931.1. je imela dravska banovina,1,146.211 preb., od . teh 504,000 ali 51,8%, žen. Torej je žen več/kakor moških, kar , ima: za položaj žen ' posebne posledice. S.prirastkom zadnjih.Tet lahko računamo sedaj na nekako 600.D00 žen v dravski banovini,.po veliki večini Slovenk., Pri pregledu zaposlitve lahko že ^ začetka . izločimo ,kakih 145.200 zen„, otrok pod, 6. ali žeo ;n,ad 60. letom, ki povečini: še, niso ali niso več, niti v ,šoli niti zaposlene, Od ostalih je posečalo . ljudske šole v letu 1936/37 91.1.81 deklet. V meščanske, srednje in razne strokovne šole .je bilo'vpisanih 1934 35 nekako'11.315 deklet. Na univerzi 1935/36 314, samo m konservatorija .80, Pri ÖÜZD zavarovanih delavk je bilo 33.;091. Privatnih nameščenk po statistiki penzijskega sklada nekako "2000,.Babic vsega 1150., Obrtnic iii trgovk z neakademskimi svobodnimi poklici 7536. Državnih uradnic in žen v aka:demskih svobodnih poklicih okoli ,4000, v banovinski službi 650., Brezposelnih delavk je bilo javljenih, pri borzah dela novembra 1936 997. Brezposelnih učiteli,skih kandidatk 526. Za brezposelnost drugih poklicev nimam podatkov.: K temu moramo prišteti še najvažnejši ženski poklic — gospodinjstvo. Gospodinjske:, zbornice še nimamo, statistike o gospodinjah, ne dobimo ne pri OUZD, ne; pri zavarö-, valnicah, ne pri penzijskih.'skladih. Zato so tu številke nujno nezanesljive. "Vemo le,, da je v dravski banovini nekako 153.000 kmetskili in 100,000 mestnih gospodinjstev in pra.v toliko pač gospodinj, kajti .gospodinjstva ni brez gospodinje. Seveda so tudi drugje, zaposlene žene doma gospodinje, .zato pa ponekod, gospodinjita mati: in, hči, mati in. snaha v istem gospodinjstvu: To. nam da. torej 253:000 žen^gospodinjl. To je več ko ena tretjina'v š e'ii žen, vštevši, šoloobvezne Otroke in starke. Vidimo, da, je .vsaka tožba, da slovenska „žena- zanemarja svoj „naravni": poklic, zelo . preuranjena. Skupno dobimo torej nekako 550.000. žen, za katere vemo, kaj'delajo. Ostane .nam še vedno precejšnja' število 50.000 žen, ža. katere zaposlitve nisem mogla dognati. .
Vendar lahko tudi p.o tem. nepopolnem pregledu že trdim, da večina slovenskih žen d e l.a za svoje življenje ali pa se na delo pripravlja. Kajti čeprav le majhno število — po odštetju otrok in stark le .16% ali ena šestina — prejema plačo, za svoje delo, opravljajo vendar vsi. tisoči gospodinj, ki delajo dejansko brez plačila, važno delo, ne le za svoje družine, temveč, v svoji skupnosti tudi za -ves narod, le da se to delo pri nas šie vse premalo iipošteva:^ ' - ;
; Dala. sem dosiej le. bczen pregled. Poglejiuo zdaj:,podrdbrLej:e,. kakš,en:je položaj ■ naših deklet'.^in žen ,po šolah: jn. po^ raznih pekli : ,■
/ . ' v ijü(j:s.k:e: 5öl e'je bilo vpisanih mea-183:679 otroki —.91.181 deklet, alf,49%, iäekaj taSnj kot polovica,. Da je,.število deklet.y, ljudskih šolah manjše kakit pa šteVild . dečkov, je pri presezku deklet .nad fanti pri obvezni šoli zanimiv pojav. Nemara postane malo, jišbejši, ako updštevamp, da je, šte,yilo otrok v šolah sploh padlo, in sicer po mnenju banovinskega referenta , zaradi bede, pomanjkanja obleke in. obutve za .šolske,,., otroke; Tako smemo jiemara...misliti; da,, ako je-že'.čbleke za šolo premalo, jo najbrže :v is.ti jčodbini: prej. dobi. fant kakor pa njegova sestra saj je ia žensko izobrazbo še vedno zelo razšlrjeuij .mnenje, da j« nepotrebna. T ostalem naj .za naše . ljudske šole
' ■	':' 173-
posnamem še nekaj podatkov, izneseoih na zasedanju banovinskega sveta: od 885 šolskih poslopij jih je 129 v slabem stanju, 109 pa jih sploh ne ustreza svojemu namenu. To da 26,87o ali dubro četrtino slabih šolskih poslopij. Primanjkuje 113Ć) učilnic in 248 učnih moči. Kaj pamenijo te številke? Pomenijo prenapolnjene razrede in slabo higieno v onem edinem prostoru, kjer bi se kmečki otroci morali naučiti modernih zdravstvenih naukov. Pomeni slabo poslovanje onega učnega zavoda, ki ostane za mnoge edini za vse življenje. To velja prav posebno za dekleta, ker ravno kmečka dekleta redko pridejo do kake višje izobrazbe — še redkeje kot njihovi bratje.
Vmeščanskih šolah je bilo vpisanih letos 8234 otrok. 1934/35 jih je bilo še 8412, in sicer 4621 ali 54'47i) deklet. Podrobnejše podatke sem mogla dobiti le za 16 zavodov od 41 — po večini meščanske šole ne izdajajo letnih poročil. Na teh 16 zavodih je bilo lani vpisanih 1556 fantov in 1936 deklet. (44.5VO f. in 55,5% d., kar odgovarja razmerju v celoti). Deklet je torej več kot fantov. Tu pride pač do izraza presežek deklet, najbrže pa tudi marsikatera rodbina pošlje nadarjenega sina na gimnazijo, za hčerko pa zadostuje meščanska šola v domačem kraju. — Dovršilo je šolo na teh zavodih 189 fantov in 273 deklet (40,97„ f. in 59,17„ d.) Učni uspeh je absolutno in sorazmerno boljši pri dekletih. To si lahko razlagamo s tem, kar sem že omenila: da gredo nadarjeni fantje na srednje šole, dekleta, tudi če so nadarjena, pa na meščansko šolo. Poklici staršev so bili navedeni le v dveh poročilih: Yič in Slovenska Bistrica. Na Viču, ki je tipično predmestje, je razmeroma največ otrok (brez ločitve spolov) delavskih staršev (38,37„), sledijo drž. uradniki (25.l7o), trgovci in obrtniki (18.17„), kmetje (11.27») in končno priv. uradniki, inteligenca (7,17„). V Slovenski Bistrici, ki je podeželski kraj, je razmerje nekoliko drugačno: Največ otrok je razne podeželske inteligence, uradnikov itd., potem trgovcev in obrtnikov, potem kmetov in končo delavcev. Kmetje dajo v obeh primerih le malo otrok v meščanske ,šole. Skoda je, da srednje šole v svojih poročilih ne navajajo poklicev staršev, tako da ni mogoče primerjati. Pač pa imajo vsa poročila, tako meščanskih kakor srednjih šol, podatke o zdravstvenem stanju učencev, le da so tako neenakomerni, da je primerjava spet težka. Nekateri namreč navajajo absolutna števila obolenj, drugi odstotke, tretji le splošne opazke o zdravstvenem stanju učencev brez številk. Razen enega tudi ne ločijo otrok po spolu. Poročila meščanskih šol tožijo o slabokrvnosti in slabi prehrani revnejših učencev, zaradi katere navaja n. pr. Šoštanj kronične želodčne in črevesne katarje revnih učencev. Tožijo tudi o pomanjkanju obleke in obutve. Zelo slabo je z znbmi, kar bomo videli tudi pri srednjih šolah. Precej je tudi začetkov jetike. Škofja Loka navaja v posameznih razredih meščanske šole od 18,5—32 7o tbc (jetike) in od 52 učencev jih ima 38 slabe zobe. Marsikaj se da sklepati iz teh slabih zob: na nepravilno prehrano v zgodnji otroški dobi, mogoče na rahitis, na pomanjkljivo nego, ki je deloma posledica nevednosti, ali revščine, ali obojega. Pa tadi na nemožnost, pravočasno spraviti otroke k zobozdravniku, ker spada to med najdražja zdravljenja.
Za strokovne šole sem se ravnala po podatkih Stat. godiš. 1984/35, ker so enotna za vse šole. Po tem je bilo vpisanih na učiteljiščih, trgovskih, obrtnih, gospod, in pod. šolah 5565 fantov in 3204 deklet (63,67„ f. in 36.47„ d.) Presežek fantov povzročajo splošne obrtne in obrtno trgovske šole, kjer je bilo vpisanih 3935 f. in le 769 d. Več deklet kot fantov je na mešanih šolah: na učiteljiščih, umetniških šolah, trg. šolah, na ločenih obrtnih šolah je mnogo več deklet (674) kot fantov (150). Zanimivo je, da je tudi še lani bilo na učiteljiščih več deklet kakor fantov. Šele letos se je to izravnalo. Ako upoštevamo, da so bila učiteljišča dve leti dekletom sploh zaprta in da imajo pri namestitvah fantje navadno prednost, moramo sklepati, da ima res mnogo več deklet kakor fantov veselje do učiteljskega poklica. Zato je tudi prosvetna politika, ki hoče dekleta izriniti iz tega poklica, popolnoma zgrešena. Prav pri vzgojnem delu je važno, da ima vzgojitelj res „poklic" za svoje delo, in popolnoma napačno je, odvzeti' delo ljudem, ki ta poklic imajo, in ga dati drugim, ki jim je delo v šoli, pogosto le „kruh", ker pač drugega ni dobiti. Zato je zelo pozdraviti, da je bilo pri zadnjih razpisih učit. služb razpisanih
174-
mnogo več ženskih kol moških mest (201 ž., 67 m., 32 nedol.). Uspehi deklet na učiteljiščih so mnogo boljši kakor pa uspehi fantov, kar je razumljivo že iz tega, da sprejemajo tja samo dekleta s prav dobrimi, in odličnimi ocenami. Samo po sebi temu ni oporekati: za vzgojo otrok naj bi bili le najboljši dovolj dobri. Toda pri fantih vidimo ravno nasprotno — nadarjeni ostanejo na srednjih šolah in le manj nadarjeni pridejo na učiteljišča, tako da je tu ravno nasprotna izbira. — Kot važni, le ženski strokovni šoli bi omenila še babiško šolo pri ljubljanski ženski bolnici in šolo za zaščitne sestre v Dcčjem domu kraljice Marije v Ljubljani, obe edini šoli te vrste v Sloveniji. Na babiški šoli traja tečaj 18 mesecev in jo dovrši vsako poldrugo leto 19—20 učenk Šola za sestre traja 3 leta in sprejema do 30 gojenk le vsako tretje leto. Na teh dveh šolah je torej še nekako 50 deklet. Babiško šolo bo končalo 1937 20 deklet, sestrsko šolo 1938 26 deklet. Brez gospodinjskih šol je končalo lani razne strokovne šole 416 deklet. Gospodinjskih šol je 6 z 173 učenkami, gosp. nadaljevalnih šol 126, števila učenk nisem mogla dobiti.
Na srednjih šolah {gimnazijah in realnih gimnazijah) pa je bilo vpisanih letos 7583 fantov in 4134 deklet, torej deklet le nekaj več kot ena tretjina. Razmerje se je od lani še poslabšalo. Ce upoštevamo presežek deklet, lahko rečemo, da sorazmerno s fanti niti ena tretjina deklet ne pride do višje izobrazbe, kakor so je deležni fantje. Cisti ženski zavodi so samo trije — zasebna Uršnlinska, Mestna ženska realna gimnazija in Drž. ženska realna gimnazija v Ljubljani — vse tri nepopolne. Dve se šele ustanavljata, eoa se ukinja. Popolne ženske srednje šole v Sloveniji nimamo. Začeta Drž. ženska realna gimnazija še nima svojega poslopja, niti svojih učil. Le na 2. drž. realni gimnaziji je deklet več kot faotov. Posebno malo je deklet na klasičnih gimnazijah, le 1/5 števila fantov. Maturiralo je lani 237 fantov in 112 deklet. Število je za dekleta nekoliko ugoduejše kakor število vpisov, kar je nemara še odraz prejšnjega, bolj ugodnega razmerja— da seje prej razmeroma več deklet vpisavalo na srednje šole kakor zadnja leta. Prav zanimiva je statiska „bodočih poklicev", kakor so se o njih izrazile maturantke. Žal te statistike nimajo vsi zavodi. Tako imam izjave le za 68 deklet. Od teh se je izjavilo za uadaljni šludij 45 ali 66,17» m sicer za filozofijo 17 (37,7 7a). za pravo 4 {8,87(,), za medicino 6 (13,3»/„), za tehniko 5 (ll,l»/o), za farmacijo 5 (11,1 %), za glasbo 8 (17,710). 23 ali 36"/o vseh seje odločilo za druge šble ali službe: 9 ali lB,2»o vseh bo iskalo službe, 3 gredo v abiturientski tečaj, 3 na gospodinjske šole, 1 v hotelsko šolo. Za študij se nikakor ne odločajo vedno najbolj nadarjene — marsikatera odličnjakinja gre iskat službe ali vstopi v abiturientski tečaj, dekleta s slabšim uspehom pa na univerzo — tu je viden socialni moment. O kakem prevelikem navalu deklet na višje šole spričo teh številk gotovo ne smemo govoriti. Gimnazijo po veliki večini dovrše take, ki se nameravajo res posvetiti študiju.
Zdravstveno stanje je podobno kakor na meščanskih šolah. Le Uršnlinska gimnazija, ki izkazuje zelo povoljno zdravstveno stanje učenk, tvori izjemo, ker so starši večinoma iz višjih slojev. — Ločeno po spolih ima poročilo le 2. drž. realna gimnazija v Ljubljani. Zanimivo je, da so razne bolezni okostja pri dekletih mnogo bolj razširjene kakor pri fantih. Pri zobeh dekleta nekoliko bolje odrežejo, a povprek ima polovica otrok slabe zobe. Enako razširjene so nepravilnosti v vidu, pri skoraj Vj otrok. Slabo prehrano in zanemarjenost je opažati pri revnih otrokih in tudi pri onih, ki se v šolo vozijo. V Kronju izkazuje poročdo dober razvoj pri 62 (24,4"/o), srednji pri 165 (64,9i>/o), slab pri 27 (10,70/o) otrokih. Ptuj poroča, da je 5—150/0 učencev slabo razvitih. Vidimo, da zdravstveno stanje učencev kakor v drugih, tudi na srednjih šolah ni kaj imenitno in da bi bilo treba večje skrbi zanje.
Na univerzo je bilo vpisanih letos v zimskem semestru 314 deklet, nekoliko manj kakor lani (338). Razmerje z moškimi se je tudi nekoliko poslabšalo: medtem ko so tvorile lani dekleta še I90/0 vseh vpisanih, tvorijo letos le 17,50/0. Največ deklet je vpisanih na filozofijo (219), sledi pravo (59), potem medicina (44) in končno tehnika (16). To razmerje med fakultetami je stalno. Nekaj odloča najbrže res zanimanje, drugo pa razmišljanje o izgledu na bodoči poklic. Za ta del bi nemara najbolje res kazala medi-
175-
. čina, ki pa, zato želo dolgotrajen in. drag. študij, posebno pri nas, ker nimatiio pQ-polrie fakultete doma. Razen tega so sta|ne službe zasedene, za . otvoritev privijtoe prakse pa je treba spet.denarja.. Pravo kaže prav tako precej slabo, razen za dekleta, , ki imajo sorodnika odvetnika, ali notarja, po katerem lahko prevzamejo pisarno..V državno službo jim ne kaže dobro,' saj nima,io pristopa niti do šodnijske službe.: Tehnika je za večino deklet tnenda res nekam tuja, razen.tega pa tudi zgledi za bodočnost niso. posebni. iDŽenir je. tudi navezan na javno, ali privatno službo, kjer pa deklet ne vzamejo radi. Najbolje še kažeta kemija in arhitektura. Tako ostane filozofija, kjer dekleta . študirajo predvsem jezike in zgodovino.. Izgledi, tudi niso dobri. S tem študijem je žena. .. navezana, skoraj .izključnb iia .državno, službo, ki pa je ženam zadnje čase vedno bolj zaprta. — Materialen položaj študentk je v. primeri s fanti pri večini nekoliko boljši, ker pač samo premožnejše rodbine dajo-dekleta.študirati. Za rieimovite slušateljice" pa je položaj težji kakor za njihove moške kolege;, teže.dobijo službe, ,razen tega je pa tudi miiogo slabše, preskrbljeno :zanje. Medtem ko . lahko že vsak 5. študent računa . s sprejemom v kak študentovski dom, lahko liajde tako mesto le vsako 16. vpisano dekle. Je pa razmeroma več deklet kakor fantov iz .Ljubljane same, manj iz drugih krojev,..kar potrjuje mnenje, da starši utrpijo več strOŠkovza sina kakor za hčer.. Vobče je. torej pri dekletih še bolj kakor pri fantih študij, — privilegij bolje situiranih.. . ..
Od drugih visokih šol je vpoštevati še kpnservatorij,. kjer. je. bilo vpisanih lani ' lOSm. in,99ž^, od teh .80 samo na konservatoriju. Tu je razmerje med spoloma nekako enako, prav tako možnosti zaslužka. Končne izpite so polagali lani 4 lii. in 5 ž: (glavno petje in klavir).
Preidimo od šol na poklice. Številčno najmočneje zastopan je pri nas, kakor menda še povsod, starodavni ženski pokhc — gospodinjstvo. KaTtdr sem že omenila, je;pa za gospodinje zelo težko dobiti, podatke.. Niso zavarovane, nimajo penžijskih skladov, ki bi vodili računa o njih. Njihovo delo, kakor je träkö.in važno za ves narod, ne uživa skoraj mkäkega priznaDja. Se sedaj večina moških ne vrednoti kuhanja,: pospravljanja, krpanja, vodstva gospodinjstva, vzgoje otrok — kot. delo; v tem so si precej'vsi. sloji , enaki. Nemara je.na kmetih nekoliko bolje, kakor t meštu, ker.kmečki gospodar dela ' bolj ob strani svoje žene, pozna njeno delo :in njegovo vrednost zanj bolj kakor mož v mestu, ki je. ves. dan z doma. Zato pa je delo ktnečke gospodinje .navadno težje, in še manj nagrajeno kakor delo mestne gospodinje. Sicer pa sploh ne smemo govoriti, niti .0 knie.čfci niti o mestni gospodjnji' vobče, kakor da. bj bi I položaj vseh gošpodinj . v mestu in iia deželi enak. Povsod imamo: majhen odstotek, katereinu se godi dobro, veliko srednjo plast, v kateri se položaj polagoma spreminja od dobrega dd komaj še znosnega, in precejšen odstotek, kjer je položaj sploh obupen. ..
Za kmeCke žene'.posebej nimamo podatkov, a njihov ppložšj: je. pač v tesni, zvezi s položajem vsega kmečkega gospodarstva. Kakšen pa je položaj našega liroeta, je dovolj znano. Od 153.000 kmečkih, gospodarstev ima zemlje do 2 ha.— 64.000 ali 41.10/p, ' 2—5.ha — 38.000 ali 24,8'(i/ö, skupaj torej pod 5 ha 65,90/0 ali' .2/s. vseh kmetov! Samo . 51.000 ali 33,30/0 ima nad 5 ha zemlje. Dve tretjini hfiših kmetov torej, nikakor .nimajo dovolj zemlje, . da bi preživljali sebe in družino. Za golo življenje: bi. nemara' le bilo, toda — kje je denar za: obleko, razsvetljovo, davie;. učenje, da n^^^
ki je človeku, ki trdo- dela, vendar tudi potrebna 102.000 roäbin z 460.0(jp člani trpi ' pomanjkanje. K temu moramo . prišteti :še 'SO.OOp! čistega kmečkega -proletariata brtz lastne zemlje—' vi.ničarje.vV hlapcev in dekel, dninaije.v, sezijskiE delavcev. Viničarji:: so večinoma, poročeni, med sezijskimi delavci, posli in dninarji so žene.delavk^ vsi : ti kmetijski delavci niso nikjer zavarovani,: niti za bolezen, niti ža nezgode, niti ža. sta-.. rost, njihov delovni čas rii urejen, nikjer niso zaščiteni. Delovni čas je poleti, rieomejeh iri ' plače skrajno nizke. Odrasli ljudje delajo ves dan 12^ 14, le'urin.več za Š-15 din (plače žen so tudi tu nižje;kakor plače, moških), časih s hrano!,';časjh tudi, brež.. Pri OUZD za-.. •varovanih je samo 130 poljskih delavk z zavarovano mi^ždo 13 din. Nižjo iüezdo imajp samo še služkinje.. Tudi kmetice, .žene kočarjev in :malih kmetov, . morajo pogosto na
176-
delo drugam, zđoita.-Pa tuđi: ako delajo .»a svojem. 30 ■zdoma.. Položaj žene je^še slabši ^kakormo^ te nöš^polesJeže^đe^a/^a,■airbi.še.sk^t,™	; .
opravljati teäo delo! .času noaečposfc ko bi ga sploh-üfi smeK dela do ;zadnjegm^ toiikö da nö porodi iia njivi -t pa tudi fo sg ,;diogaja in. vstane .po .pofodu; &m piq> . «asif že prihodnji- dan/ Otroci-so Iftepüscew samim	y nevai-,
nosti da ntonejovvse ;öiDegeiö,: se poškodujejo : .na: najrazUenMšs na^ins. ;-V . vinskih ^ krijih že dojeužkom . vlivajo - vino ali: celo -žganjev .da .ne. kričijo. , Kakšni, zrastejo., si . ni ■
t^žko :predstavljiti. :Vsenlu .temu je . kriva .poleg ■4elo,pomaiijklj.iv.ega pouka v-higieni ' predvsem velika Ibeda staršev,. Id .sili Žene na, .delo izven. hiše, .Ko .bi morale biti. doma : . ali pa iineti možnost; da- otroke za -čaša dHa. ćddajo vestnim in veSčim lotam. v .oskrbo. , Za vešnb. kmečkih žen. velja:: ieŽko; delo,. :polnO skrbi, ^ mnogo zaničev^^^ malo vese-
lja, nič zabave.'	'' ■	:■-,.■: _ - V ' '	'	:
Za vepiabrinestnili gospodinj stvar ni dosti"bt)ljša.-.Tudi..tu sB seveda ravna zenin	:
■položaj po položaju in zaBlužku njeflega^moža in ta je..skoraj v.vsBh pbTčliGih.-. prav	• . aab: To velja, ža delavstvo, zaposleno; :delno zaposleno in'brezposelno, velja v dobri,
■	meri . za male...oljtinike in trgovce, za malo in tudi že. srednje .uradniätyo. .Značilno-:se
^ mi zdi,' da ima od 12.816 Ijtibljanskih gospodinjstev le 4034 -torej, eiia tretjinahisno- -pomocnico,' druge gospodinje- si 'pOinagajp-s postrežničami, mnoge p.a.šo sploh-brez vspke ■pomoči; Tako trdo-delo nemara, ni kakor-üa kmetih, vendar je tudi v mestu lezko,. opravljati vse posle sama,- posebno še, ako je kaj več .otigk. .Obupen je položaj one .. delavke; ki-ima doma še diružino. lo teh je -večina.: i933. 1. je bilo -720/o delavk por^- . čenih, torbj .več to dve. tretjini. Te:žene delajo v tovarni svojih polnil 8,; 9,.-10 ur, doma jiii po-Vrhu .čoka se. kuhii ribanje,. krpanje; Tudi zanje ni nikoli odmora. Z^ to,-; kakšen je položaj: v takih delavskih gospodinjstvih, nam je-treba le ^pogledati Mevilke, ; ■ objavljene od SUZOB-ja. (Socialpi arhiv)-:-Za vzdrže-vanje rfldbine. manjka oa .-vsakih,iz- , . plačanih 100 din ::y industriji 87,}5 din ^ torej. veČ ko tili čietrtine, v rudnikih U9,37 dm torej rudar še zase nima dovolj, v trgovini Bl,S7.-diri — še ena tretjina,, .v javnih, podjetjih 44,16 din - skoraj polovica. Od delavcev jih 20.000 ne zasluži niti ene četrtme tega, kar-bi potrebovali ža lastno doštojno-življenje, 128.000 jih zasluži 1/3-2/3 svojega, vzdrževanja, 97.000 več ko 2/3, llOlOOO ima. dovolj zase — vseh teh 441.000 torej ne-more-ustanoviti rodbine: Le.kakih 10:000 ima ta „privilegij", da zasluži dovolj tudi za rodbino. Seveda pa so. vsi ljudje, pravico imajo do življenja in do ljubezni in-, poročajo se kljub temu, da- tega prav zii prav „ne morejo". Posledica-je,, da mora iti na.delo tudi-žena - : zato je odstotek poročenih delavk tako velik - in.na delo morajo. tudt
■	otroci,-kakor hitiro"kolikor toliko:odrastejo -r' s'.14., tudi že zi2. lefomV ko bi-se morali :šč-igrati in učiti: Tu je^irOk' „Tazpadania. -Todbine^ vzrok naraščanja splavov, vzrok-zgodnjega ,propadanja in bolehanja žen: Saj. te žene prav .pogosto rodijo-(in prav po-.-gosto splavljajb) in to. brez.primerne nege, ..b.r.ez.-ppnioči, jbrez počitka. .0 velikem ste-vilu otrok-:naših nižjih, slojev radi govore kot o „zdravem pojavu". -To bi bilo res, ako-^
:bi imelo veliko- število otrok svoj izvor v zavestni želji staršev po otrokih. Ne verja- / mem pa, da je: tO' res tako. -In v kolikor si ljudje/preprosti in-naravni; res še želijo/ otrokei moramo' pr ičakoVati, da bodo "nate slabe jtospodarske in socialne razmere to"
-	zdravo željo prav kmalu-in temeljito t^: zatrle. V, naših ,mezdnih razmerah ne moremo drugače, kakor javnost obtoževati direktne krivde na naraščanju splavov, na vsej ogromni izgubi materinih in otroških življenj, na veliki umrljivosti naših dojenčkov
-	-in otrok sploh, na umrljivosti naših delavskih in kmečkih žen in mater. .Vedno se pov-darja važnost ženine naloge kot žene, matere in gospodinje,- pri tem ji pa razmere, ki so nepotrebne ih bi se dale izboljšati, izvrševanje te njene res najvažnejše naloge v vehki meri onemogočajo:
Pri gospodinjstvu moramo omeniti tudi plačane gospodinjske delavke — gospo- , dinjske pomočnice. Med onimi 33..091 ženami, ki so bile 1. 1937. zavarovane pri ÖUZD je bilo -10.922 hišnih uslužbenk, od- teh 2440 v gosUlnah, kavarnah itd., 8482 v - -priy; -gospodinjstvih. Nekako Vi zavarovanih delavk je torej zaposlenih v gospodinjstvu,
177-
Od kod so ta dekleta? Po neki anketi t „Gospodinjski pomočnici" je bilo 45% deklet s kmetov, torej skoraj polovica. To so ličere malih kmetov, bajtarjev, ki jUi doma ne morejo rediti (81»/o deklet je navedlo, da imajo 4-5 bratov in sester!) in ki morajo zato v mesto za kruhom. Druge so hčerke mestnega proletariata, rudarjev, delavcev in železničarjev. Po ogromni večini spadajo v začetku med nekvalificirane delavke, ki se šele polagoma izučijo. Povprečna zavarovana mezda je 10,61 din - najnižja od vseh panog! Ta neiznčenost je tudi pogosto kriva brezposelnosti, ker gospodinje pač žele pomočnice, ki že nekaj znajo. Zato je zelja po ureditvi gospodinjskega pouka za ta dekleta več ko upravičena, je nujna. V Sloveniji je položaj služkinje že precej urejen m vsaj grobemu izkoriščanju so po zakonu postavljene meje. To velja za zavarovanje za bolezen in nezgode, odpoved službe, nedeljski počitek, dopust. Delavni čas je še vedno neurejen, oziroma mnogo predolg. Bolj kot kje drugje pa je položaj domače delavke odvisen ne od zakonov temveč od dobre volje delodajalca. Posebno če pomislimo, da pride prav mnogo deklet v službo še zelo mladih, popolnoma neizkušenih, da svojih pravic ne poznajo in bi si jih tudi ne upale zahtevati, vidimo, da je potrebno nadzorstvo tudi nad temi delavkami.	(Dalje prih)
Bibliografija slovenskih pisateljic za 1. 1936
Zlata Pirnat
Originali
Debelakova M. Marija: A Short Guide to the Slovene Alps. (Jugoslavija.)
For British and American tourists. By F. S. Copeland and--Kleinmayr et Bamberg.
Ljubljana 1938. Printed in Jugoslavia by „Tiskarna Slovenija". Ljubljana 1938, 127 str., 160.
DeisingerEma: Deška predpubertetna doba. (Doba pred dozorevajočimi leti od 11. do 14. leta.) Ljubljana. Založila Komisijska zaloga Jugoslovanske knjigarne. Jugoslovanska tiskarna 1936, 64 str., V 8".
Grahor Olga: J.S.Huxley o evgeniki in družbi. Evgenika. Priloga „Zdravniškega vestnika". (Ponatis.) Leto H. št. 4, oktobra 1936, 5 str., V 8°.
Gregorič M (ara) Štefani: Grammatica Slovena; corso elementare teoretico di lingua Slovena ad uso degl' Italiani. IV. ed. Samozaložba. Trst 1936.
Grum-Skuljeva Andreja: Obleka in perilo. Zalaga odbor učiteljic go-spodinjsko-nadaljevalnih šol. Tiskali J. Blasnika nasi. 1936, 72 str., M 8°.
Hočevar Pavla: Kongres Mednarodne ženske zveze v Dubrovniku 1936. Poročilo na sestanku sekcije J. Ž. Z. za dravsko banovino v Ljubljani, 30. X. 1936. Izdala in založila sekcija J. Ž. Z. „Tiskarna Slovenija", (1936), 20 str., V 8".
Karmel na Selu: Misijonska molitvena ura za misijonsko nedeljo (primerna
tudi za molitveno uro ob kvatrnih nedeljah). Priredil in založil--pri Ljubljani.
(Tiskala Misijonska tiskarna Domžale-Groblje). L. 1936, 80 str., 16°.
Koman Manica: Prisega o polnoči. Igra v štirih dejanjih. Drugi natisk. Ljubljana. Založil rodoljub. Učiteljska tiskarna. 1936. 80 str., 16°
Kongregacija ubogih šolskih sester De Notre-Dame v Šmihelu pri Novem mestu. Ob petdesetletnem jubileju 1886-1936. Izdalo in založilo društvo „Udružene bivše učenke šmihelskega zavoda za zgradbo sirotišnice za Dolenjsko v Smihelu pri Novem mestu". Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani r. z. z o. z., podružnica v Novem mestu. 1936, 120 str., M 8°.
178-
Lanteleme Til^ie; Tvoja usoda. Hiromantija. Astrologija. Povzeto po raznih znanstvenili virih in metodah eksperimentalnega psihologa L. Svengalija. Spisala in sestavila --. Ljubljana. Založba Radiol d. z o, 2. Jugoslovanska tiskarna, 1936, 64 str., M 8°.
N. N.: L' oevre litteraire des femmes yougoslaves. Redige par 1' association you-goslave des femmes diplomees des universitćs (Paulina Albala, Zdenka Marković, Olga Osterman, N. N.) Edition du conseil national des femmes yougoslaves. Štamparija Privrednik, Beograd 19S6, 62 str., 8°.
Pirnat Zlata: Bibliografija del slovenskih pisateljic do konca 1935. Ljubljana. Bibliographie des oeuvres des ßcrivains feminins Slovenes jnsqu'ä la fin de 1935. Ljubljana. Tiskarna „Slovenija". 1936, 64 str., 8°.
Piskernik Angela: Nemško-slovenski in slovensko-nemšld žepni slovarček s slovničnimi podatki za Slovenca. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna r. z. z o. z., podružnica Novo mesto. 1986, 232 str., M 8°.
Pivec-Stele Melitta: Slovenska knjižna produkcija v letih 1919—1935. Poseben odtis iz revije Leonove družbe „Cas". Letnik XXXVII., 1935/1936, 241—264 str., V 8».
Stnpan Milica: Knaus-Oginova metoda. Založila „Žena in svet". Tisk Mariborske tiskarne. L. 1936, 15 str., 8°.
Stupan Milica: Težko vzgojljivi otroci. Maribor. Založba „Žena in svet". 1936, 160 Str., 8».
Stebi Alojzija: L'activite' des societes feminines en Yougoslavie affiliees au conscil national des femmes yougoslaves. Imprimerie „Orao", Beograd 1936, 32 str., 4 slike, 4 tabele.
Prevodi
Considine, P. Daniel, D. J.: Veselite se! Prevedel Karmel na Selu. Tiskala Misijonska tiskarna Domžale-Groblje. Založil Karmel na Selu. (1936), 96 str., 16°.
Kovačič Franc: Anton Martin Slomšek. Prevela S(ilva) Antič. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1936, 36 str., 16".
Merlinova Lida: Ljubezenska pesem Azije. Roman. Prevedla Vlasta Tancigova. Ljubljana 1936. Založba „Evalit" v Ljubljani. Tiskala Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. 116 str., 8°.
N o v y Lili: Jugoslawische Franenlyrik in deutschen Übertragungen von Lili Novy. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Opremila Gizela Suklje. (Der slowenische Frauenverlag Belomodra knjižnica, Ljubljana.) 1936, 37 str., 4". (200 numeriranih izvodov.)
Prato Katarina: Srednjeevropska kuhinja ,za začetnice in praktične kuharice. Odlikovano z mnogimi prvimi ocenami. Prevedeno po 71. spopolnjeni izdaji. Ljubljana. Založba Umetniška propaganda. Tiskarna „Slovenija". V 8°.
Knjiga druga: Mesne in druge jedi. Prevedla Uhlif Marička. 1936. 257—491 str., V 8°.
Knjiga tretja: Močnate jedi, sladkarije, pijače, vkuhavanje in shranjevanje, serviranje. L. 1936, 493—959 str., V 8°.
Prešern France: Gedichte. Auswahl und Übertragung von Lili Novy. Ljubljana. Akademska založba. Tiskarna Veit & drug, d. z o. z.. Vir pri Domžalah. 1936, 64 str., (s Prešernovo sliko Božidarja Jakca). M 8". 200 numeriranih izvodov).
Stele France: Monumenta artis Slovenicae 1. Srednjeveško stensko slikarstvo. — La peinture murele au Moyen age. Francoski prevod. — Traduit par Mme Melitta Pivec-Stele, s sodelovanjem — en collaboration avec M. Jean Lacroix. Akademska založba. Ljubljana 1936, 60 str., 4».
179-
Muzikalije
(Seek Breda Biisda: Dtuga Gerkve^iä pesmarica'za mladinske ;ali ženske xböre. Loče.-1936.. Tiskano kot zasebni rokopis T.Ločah "pri Poljeariah. .13 str.,; ^
Kristus je vstal-. 12.velikonočnih pesmi za.,čei'kveni, .nješani in.moški zbor.. . Loč,e 1936. Tiskano kot;zasebni rokopis v Ločah .pri Poljčanah, 16 str., V 8".'
;. :---t: Pojmo., spat. Mladinski ali .ženski zbori. (11 mladinskih pesmi za-eno, dvo-,.
tri--in .štiriglasne zbore.) Tiskano, kot. -zasebni rokopis viLočah pri Po]j2d.nah. 1936.-. 15-slr.r^°.; ; ■ : ;■ -: ■ ' ''-; ' ^ " ■ . ^^^ ' ^	^ ' " / '
—	—Tebi Kristus. Besedilo z.lozüa M.. Elizabeta.. 11-eTharističhih.'.pesnji za Cerkveni, mešani , in moški zbor. Loče 1936, 15 stri,
^--Biseri ■ milosti. 13 pesmi Mate.ri Božji.-za .cerkveni. mešani pevski-' zbor.
Xoče 1936.^-8°, 16 sti,.'.
. . — —: Slovenska maštt ža mešani zbor. Besedilo , zložil Filip Terčelj. 1936.
—	—": Slovenska maša za mladinske; ali ženske zbore. Popravljen ponatis iz Druge cerkvene-pesmarice za mladinske ali ženske zbore. Samozaložba. Loče pri Poljčanah 1936;
Gasniki. revije in zborniki
. G o s p o. d.i n j a.. Glasilo .Zveze ;gospodinj. .Izdaja in ureja ^ za Z.vezo gospo.diiij. Anica Kropivink v Ljubljani. Izhaja. 10-fcrat letno.. Ljubljana. 1932.. — -Tiska- tiskarnä. Merkur. 4":
Iz v e s t j e. Jubilejno, - dekUške meščanske šole. V ■ Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani 1935-36.. Izdalo, in založilo vodstvo -zavoda. Jugoslovanska tiskarna .(L.-1936),-32 strani V 8».
Iz v est je, zasebne ženske realna gimnazije Uršulink z internatom v Ljubljani za šolsko leto 1935.-36. Izdalo ravnateljstvo. .Natisnili J. Blasnika nasi. 1936, 19 str.; V 8°.
Ju t r o. Mla d o.- Priloga nedeljski.-številki . .Jutro*'. Ljtibljana .1931 —. Urednica . Franka Levstik. 8°,	v.' ,;;	.--" ;-.-;-■ .;;'
Koledar, Gosp.o.dinjski, za leto 1927.: Letnik SVIL Uredila Utv.a (Ljudmila Prunk), ljubljana, 1936,. VIII rh 186 + 1 str., 8».
Koledar revije „Žena in dp m" .iä 1.1937: Izdala založba. ,,2ena in dom", v LjnbljanL Za založbo in uredništvo odgovorna urednica Rija. Podkrajškova v Ljubljani. Tiskala. Delniška tiskarna d. d; v Ljubljani.-1936, V .8^ .	. -
Podgorni.k Angela: Ža pridne roke.. Knjiga: za ročna dela. Izdaja za svoje;, naročnice založba lista „Žena in-dom" v Ljubljani:-Tiska. Ljudska, tiskairna" v. Mariboru.
; V.deh Za vsako nekaj.vL. 1936, 93 I-' {.'i; str.. V S''.
VL del: Za moža in še Jtaj! L. 1936, 90 str,,'V 8°.
Pomen pomožnega šoI.stVa in-nje g.o v raz v o j v Jugoslaviji ob 25 letnici pomožne šole v Ljubljani. (Uredila Angela .Vode). Izdala pomo/n.a šola v Ljubljani 1936, 44 str., 8?-H IV. tabele. "
Pomočnica, Go.sp odinj.šk a. Glasilo Zveze gospodi.njskih pomočnic in liišnih delavk-v Ljubljani. Mesečnik. Ljubljana 1931 —, Lastnik in izdajatelj konzorcij OoSpOr dinjske Pamočniee. Urejuje in odgovarja. Franja Petričeva. Tiska j.. Blasnika nasi. .8», . ■
..180 ■
■ Pöiiicll:6,^Iieinöri: dr«OTpe deW^^ meščajiske šole,y LjiÄljani zo šolsko leid 1935/38,'<Sampžaložb.a.) :]ugoslq¥aBSka.tiskaraa 19® 28, str., 8».,.. ;	' ;
PotoeUoVXetno/Uršulinske 'mešEttnske šo^^^ V--Ljubljani za šolsko, leto.
1935/36. Izdalo: in. založilo predstöjaisfyo nrŠHiinskega samostana v Ljubljani. Tiskarna GaK; Ljubljani-Tičl:i936,. ir^	;
: ■ . Svet/ Ženski. ;Lastnik-in izdajateU konzorcij Ženskega-SvetiLjubljani. ':Uiediiice MilkaMartelauc, Olga CSrahoy, Minka GoTckar. L.1923 -. V:8». Tiska-tiskarna ,■
Veit in drug, dfiižba z o;X, Homžale. ; ' , ; • '
, Vestnik, Babiš ki. Glasilo diplomiranih babic za SloVeuiio. Uradnica Katinka , KTtetič, vpok. šol. babica, v, Ljubljani;. Izhaja od 1929 . v letnem obsegu, šestih tiskanih; , pplviTiska tiskarna-Slovenija; V 8».
v. Vigred. Ženski list. Mesečnik. Izhaja od 1923: Izdaja konzorcij Vigredi. tJrednica.:. Anica. Lebai. TiskvMišijonske tiskarne.: L.
. : .Za-rja, Glasilo in last. Slovenske ženske zreze v Am.Priki. Uredjiica Albina Norä^^^
.Glevdand, U 1929. ■
' : Žena in dom; Ilustriraiiaretiia; Ženski m.esečnik:: Izhaja.vsakega.l.-.-f mesecu-. v Ljutljani. ürednica Rij.a Podkrajšek. Tisk Delniške tiskarne T;Ljubljani. L. 1930
Ženski pokret. Organ alijanse. ženskih ,pokreta u kraljevini Jiigoslaviji. Beograd 1919-. Urednici ■ Alojzija Stebl, Darinka Stojanovic. .Štamparija „Priyredmk",. ; Beograd: 4°. .
Kritike in poročila
. Knjige,Cankarjeve .družbe za ieto:1937.^:.„^^	dnižba" je naša edina .
; knjižna: založba z namenom, nuditi našemu dela-vcu za mal : denar , čim rep knjig, ki bi .. V umetniški in znanstveni, obliki bistrile, njegov pogled, na življenje,. Razumljivo je,. ,da ;s: .sybjimi ;6—7 knjigami letno, ne more zadostiti vsem kulturhind .potrebam slovenskega, delavca Zato je tem nujnejše, da je založba v jzteri, tako- umetniških. kot. ziiUnstveniH .;del,- tem pažljivejša.. .Material v'.ietpšnih knjigah CD je zlasti t primeri z materialom, . ki so ga prinesle._knjige .CD v letu 1934.m. 1935, nekoliko slabše obdelan- iii izbran, . kar je spričo: teža.v, ki jih- ima založba z zbiranjem .mat«riala, popolnoma razumljivo. Vkljub temu bi se- eden ali drugi prispevek labko nadomestil z boljšim. '. -- V letošnjem'„Koledarju" CD Zastopata .prozo Tone Maček („Kako je bergmandelc - pomagal rudarju"', odlomek iz roiuana „Slučaj, Kumierger"! in Louis Rouland z „Zgodbo-Giacoma", v kateri pisaleij v lapidamem slogu prikazuje postopalije italijanskega faišizma. ' Pesmi sta^poleg.M. Klopčlčevega preyoda B-. Heineja: „Ladja s. sužnji" in I, Tuka- sini-: bolične slike: „Mi kovači" prispevala še T-. Maček in Joža Šeligo.- Reportažnega značaja je E,.Cordesa: „S sibirskim ekspresgm:y. Mandžurijo". Zanimiv je prispevek „Politični.. - koledar-",,, ki pi-ikazuje medsebojna, političha in gospodarska, trenja .vseh;večjih evrop-; skih-liržav na eni strani, na drugi pa odnošaje teh z -Japonsko in Ameriko. Eden najboljlih prispe.vkov v „koledarju" je Ivana Klicarja:- „Problem Japonske", v katerem prikazuje njen razvoj v'zadnjih desetletjih, njen prehod iZ starinske: feydalne v moderno narodno državo in sporedno s tem njen razvoj kapitalizma in imperializma. Ivan. Moiek popisuje v „Haymarketu" vzroke in potek. Chicaške stavke v 1.1886, ki je, nasilno zatrta, imela zelo težke posledice za celotno" gibanje ameriškega delavstva. Za . -naše delavstvo je brez dvoina najzanimivejši članek Fabiusa o „Delavskih razmerah v Mariboru začetkom ustavne dobe", ko je pri nas gospodarsko iz stanovske patrijarhalnosti .prehajalo v moderni kapitalizem in ko se je naše delavstvo pričelo kulturno, ip . politično udejstvovai.i. Ernst Toller.y „Pismu delavcu" razpravlja o proletarski umetnosti, katera edina more.vsebovati edino vežne človeške- probleme- in Meri bodo prole-
;	■	isi-
tarčeva čustva, življenje, siiska, boj in sanje množic dale svojo posebno potezo. Vilhelm Liebknecht v „Spominih na Marsa" prikazuje Marxa kot človeka, politika, vzgojitelja in ljubitelja otrok. Razen tega prinaša „Koledar- CD" še nekaj krajših člankov. Krasijo ga številne slike.
Selišknr v delu „Roke Podlipnika" verno in umetniško zaokroženo prikazuje življenje brezdelnih delavcev v barakah, življenje njihovih žena in otrok, ki jih iz bede do dna razgaljeno življenje prezgodaj postara. — Zanimiv je razgovor prostitutke Lize z Andrejem Podlipnikom, kjer obtožuje moralo današnje družbe, v kateri se prodaja vse, telo in duša in v kateri se samo radi nekih posebnih koristi zatira vsak glas vesti.
L u d v i k W i n d e r v „Štefka ali kako je družina Suša premagala krizo" prikazuje življenje mlade služkinje, ki jo borba za kruh zanese v pedantno vzdušje povprečne malomeščanske rodbine. Pisatelj je meščansko okolje in vse nastopajoče osebe več ali manj tipiziral. Knjiga je pisana vseskozi s precejšnjo živahnostjo in vedrostjo ter se v prevodu Talpe prav lepo čita. Vkjub temu bi CD delavstvu, če že sega po prevodih, na mesto Štefke lahko poklonila kako boljšo beletristično delo, ki mu sicer v originalu ni dostopno.
S^ V. delom Beerove: „Splošne zgodovine socializma in socialističnih bojev" je delo zaključeno. V. del prinaša najnovejšo zgodovino človeštva do izbruha svetovne vojne v 1. 1914. Delo nazorno prikazuje vzroke zgodovinskih dogajanj, gospodarske razmere m iz njih izvirajoče socialne boje med družabnimi razredi, v okviru posameznih narodov.' Prevod Talpe je prav tako kot v „Štefki" čist in lep. Knjigo bi morala prečrtati vsaka žena. Boji, ki vznemirjajo današnji čas in ki so v bistvu enaki bojem v preteklosti, bi ji preko te knjige postali razumljivejši.	Meta Koren
Jože Karloväek: Slovenski ornament, ljudski in obrtniJki izdelki. Založba Kleinmayr in Bamberg, str. 107, slik 112, cena 100 oz. 120 din.
Ljubezniva cerkvica sv. Petra pri sv. Primožu nad Kamnikom ima lep slikan lesen strop. Zanimivo zložene, slikovito sestavljene in okrašene strope odkrivamo v starih kmečkih hišah. Vidimo na njih rezljane hodnike, ki obkrožajo hišo in tvorijo teman venec belemu zidanemu podnožju. Njih okna so zamrežena z lepo kovanimi mrežami. In v hiši nas toplo poboža domača peč z okrašenimi pečnicami. Vemo, da so naše babice želele imeti pri preji lične preslice in kolovrate. In skrinja, kamor je nevesta spravila svojo balo, je morala biti čim najbolj polepšana s slikarijami, vrezavanjem, reliefi in intarzijo.
Kako se je naš svojstveno slovenski okras na vseh teh in še mnogih drugih predmetih praktično uporabljal, nam v kratkem obrazloži Jože Karlovšek v svoji drugi knjigi o Slovenskem ornamentu.
Na izdelkih, okrašenih po ljudski fantaziji, se ponavljajo eni in isti moüvi, ki se z novimi malimi okraski vedno bolj bogatijo. Ti tvorijo temelj ljudskega okrasnega sestava; avtor jih naniza v uvodu kot temelj nadaljnega razumevanja okraševanja različnih predmetov.
Vsakemu naših ljudskih in obrtnih izdelkov posveti nato kratko poglavje in jih nazorno pojasni s priloženimi sličicami. Od raznih strani je zbral narodno šaro, da nam jo pokaže. Mnoge zaklade hrani Ljubljanski muzej, pa tudi privatni ljubitelji v svojih zbirkah. Lepe umetnine se skrivajo po številnih podeželskih cerkvicah, ki jih vse premalo poznamo, ljubimo in spoštujemo.
Fotografijam dodaja risbe, posnete po kmečkih izvirnih izdelkih in pa originalne osnutke modernih umetnikov, slikarjev in arhitektov. Žal, da mnogokrat iz teh risb zadobimo samo motivni vtis. Ce pogledamo naše male in velike narodne umetnine, občutimo, da je pri delu umetniku roka pela in plesala, pa je začrtal včasih neskončno lepe krivulje, lepo vezane ena z drugo. Občutiti jih moramo, da jih moremo z risbo posneti. Sicer isti motiv izzveni trdo in surovo. Med okenskimi mrežicami odkrijemo lei) motiv s srcem sredi svojstveno kmečke, nesorazmerne kompozicije. A škoda, da
182-
risba ni večja: ne spoznali bi samo sestava okrasa, ampak iudi lepoto linij, ki teko kot stiki pesmi, kadar je taka mrežica ročno, z občutkom kovana.
Pisatelj nam v knjigi govori o vsem, kar krasi liišo na zunaj in znotraj, s čemer so se lišpali naši stari, s kakšnimi oltarji so polepšali cerkve in kako jih poslikali: tudi o papirnatili prtičkih in srednjeveških rokopisih, ki v njih zasledimo sledove našega okrasa. Beremo, kako so slikali in pisali pisanice in pirlie. A pisatelj greši, ko imenuje izdelavo pisanic domačo belokranjsko obrt. Kupčijo z njimi dela šele najmodernejša doba; včasih je pisanico napisalo dekle fantu kot pismo zasanjanega srca.
Pripoveduje tudi o rožastih oknih in na steklu slikanih podobah, ki so prišle od drugod k nam, pa so si privzele domače zvoke v sestavi risarije in barv. Opisuje razvoj naše keramike in načina njene izdelave; pridana so dela naših modemih tvrdk. Bolj bi si želeli poznati bogate vrste oblik keramičnih izdelkov, ki bi nam pojasnile njih stilni razvoj. V čipkah nam poda avtor pisano zbirko motivov, ki so pri nas udomačeni; med njimi so nekateri še staroslovenski, drugi bližji južnim ornaraentikam kot naši.
V tej svoji prav zelo zanimivi knjigi je pisatejj obdelal bogato snov. Iz povedanega izvemo marsikaj lepega, še neznanega in praktično poučnega. Poda nam sličico bogatih virov narodne fantazije in obširnega polja, ki se Je na njem udejstvovala.
G. g.
Dr. B. Dragaš: Otrok v £olskl dobi; Izdala Knjižnica za zdravstveno zaščito mater in otrok. 230 str. To je že tretja knjiga našega priznanega specialista za otroške bolezni ter pisatelja poljudno zdravstvenih knjig, nadaljevanje knjig o dojenčku in otroku v predšolski dobi. Ker obsega šolska doba tudi dobo pubertete, važnega spreminjanja vsega telesa in duševnosti, je ta doba posebno važna za vse nadaljnje življenje. Avtor je dobi pubertete posvetil posebno pažnjo in se pri tem ni omejil samo na telesne pojave (zelo važen je nauk materam, naj ne puste svojih hčerk v negotovosti in strahu ob nastopu menstruacije, temveč jim naj pravočasno razlože, da je to naravni pojav, v zvezi z njihovim bodočim materinstvom), temveč je tudi obrazložil duševne pojave in vprašanje spolne vzgoje. Pri tem se obrača proti vsem vsiljenim razlagam, zastopa pa mnenje, da je treba otroku, ki sam sprašuje, previdno, a po pravici odgovarjati. Precejšen prostor zavzemajo čisto higienski nauki glede prehrane, snage, spanja, gibanja (mnogo gibanja na prostem I), telesne drže, ki je zaradi rasti težko poglavje, nege doraščajočega otroka itd. Vsi ti nasveti bodo posebno koristni materam, ki v prvi vrsti skrbe za obleko, obutev in hrano otroka. Precej se bavi pisatelj tudi z vzgojo otrok, posebno ne popolnoma normalnih, nervoznih otrok. Ker so vse vrste nervoznih pojavov ali podedovani ali pa priučeni od nervoznih staršev ali druge okolice, svetuje v mnogih primerih odstranitev iz domače hiše, spremembo okolja, ki pri „nervoznih" otrokih včasih čudežno učinkuje. V vzgojnih poglavjih predvsem povdarja nujnost sodelovanja med starši in učitelji, ki mora biti prijateljsko in sporazumno. Ako naj bo otrok dober in discipliniran učenec, ne sme doma čutiti odpora proti šoli. Sledita dve obširni, čisto zdravstveni poglavji o šolskih in nalezljivih otroških boleznih z opisom vsake bolezni in nasveti za zdravljenje. Avtor opozarja na nevarnosti nehigienskih razvad, kakor je poljubljanje na usta, božanje psičkov, lizanje znamk in ovojev in podobno. Ta poglavja bodo materam pomagala, hitreje spoznati otrokovo bolezen in takoj ukreniti vse potrebno. Dodano je še poglavje o prvi pomoči; to je materam šolskih otrok, ki tako radi skačejo in telovadijo, tudi prav potrebno. Knjigi je dodanih 18 slik, deloma fotografij avtorja samega, deloma po njegovem navodilu izvršenih risb, ter tabela o starosti, dolžini in teži šolskega otroka po Pirquetu in Camereru. — Moti edino včasih težko razumljiv jezik in težka preglednost nekaterih poglavij. Vsekakor pa bo knjižica dobrodošel priročnik našim staršem in vzgojiteljem pri negi in vzgoji otrok in jo zato toplo priporočamo.	O. G.
183-
Obzornik
. žene v ženslio knjlžnicol Splošno:, žensko društvo, v. Lj.ubljani .ima. nä Cesti -29 oktobra (Rimski cesti) veliko, lepoi'javno; Vsakemu dostopno: knjižnico. Odprta je ob, torkih; četrtkih in sobotah od 17. do ,19. ure. .Žene, pošlužiijte.se žetiske knjižnicel S tem ^ , ■pomagate, množiti in šiTitf jo, da postane čim bogatejša in Čim, izbraIlejša..Svojl:k.svojlml;
Go8pod^njska šola za gostilničarske gospodinje je imela svoj prvi redni olu-ni zbor pod predsedstvom ge. Minke Kroftove. Sola deluje v a odsekih, internem in zunanjem.: Njen namen je, izobraziti nov naraščaj strokovno izveShanih gostinskih podjetnic,-.kn jim bodo morale biti rezervirane vse službe, ki v interesu tujskega .prometa:pri nas zahtevajo, strokovno prvovrstno vodstvo, gola ima do .sedaj dobre uspehe. Se boljše .b.O
. mogla doseči,, če ji bodo šii vsi merodajni činitelji na roko.:
Ženske pravice in Poljakinje. Za atašeja pri poljskem poslaništvu v Parizu je.bila
imenovana ge. Jana Kovska, znana poljska leministka.
Na Poljskem je 157 ženskih advokatov in 7 sodnic (k Sodniški službi šo dobile . žene dostop šele 1.1929.)
Ženski posvetovalni gradbeni odbor. V Angliji imajo velik, načrt za gradnjo novih cenenih, hiš, v katere naj se preselijo prebivalci sedanjih, pol razpadlih hiš revnih četrti ki jih hočejo podreti. Pri dosedanjem delu se je izkazali), da je marsikaj , pomanjkljivo. Tako se je zdaj osnoval, posebni ženski odbor za nasvete gradbenemu. . ministrstvu, katerega namen je „daü ministru združeno mnenje žen te dežele, kar se . tiče načrta.in ureditve hiš, igrišč; vrtov, otroških vrtcev in zavetišč, socialnih centrov itd. Namen .je, olajšati ininistrstvu delo in povečati zadovoljstvo stanovalcev novih, his." Pri nas sicer takih javnih gradbenih načrtov nimamo. In če bi jih imeli — ali bi se : kdo. spomnil vprašati ženske za mnenje ?:; : ,
Žene v diplomatski službi. Združene države so imenovale: pied kiatkinq go. Bor-.den Hariman za svojo diplomatsko zastopnico na Norveškem. To je prvi ameriški ženski poslanik. .
Gospodinjstvo kot poklic. Tudi v drugih državah se žene potegujejo za;.tem,:da bi se gospodinjstvo priznalo: kot samostojen poklic. ,V Avstriji, kjer imajo stanovsko, ureditev države, zahtevajo priznanje gosppdinj.in gospodinjskih :pomočnic kot samostojno poklicno skupino, ki naj bi imela pripadajoče ji mesto v upravi svoje zbornice. Potrebe kakega poklica ne more nihče presoditi, tako, kakor tisti, ki v nj.em dela.,In gospodinjstev je v Avstriji poldrug milijon, prav tolik.o tudi gospodinj.: Noben drug , stan ni .tako mnogoštevilen. Razen tegaje sicer produkcija že.dobro organizirana, jjo. raba pa prav zh prav -nikjer. Kot organizacija konzumentov, ki je . Ogromnega pondena za narodno gospodarstvo, bi bilo najboljše'zastopstvo gospodinj. :Go5podinje pa zahtevajo tudi, prav tako kakor pri nas, boljšo izobrazbo za svoje- pripadnice. Noben obrtnik ne sme tako nepripravljen vršiti .svoj posel, kakor vstopi' povpi-ečna ženska v gospo- ^ dinjski poklic in poklic otroške negovalke in vzgojiteljice. Ako se gospodinjsko delo ne ceni po svoji težavnosti in važnosti, je temu veliko krivo, da je to ..že ns ko delo, ki mu moški ne posvečajo mnogo pažnje. Zato pa morajo dobiti .žene..priliko, : da se same za to pobrigajo. Tako. razlaga predsednica ženske Zveze avstrijskih žmskih društev, ga. Hocheisel. in zanimivo je, da prinaša Neue: Freie Presse njen članek.na drugi strani. Take časti ženske zadeve v našem časopisju menda še niso. doživele.
Današnja Številka je povečana, kakor majska, na račun avgustove številke, ki vsako leto izostane radi počitnic..	Uprava.
^■184	■
ioMmwcsd Q qoipoJmisti/u
Znano je, da se jedila pod uplivom vročine in vlage hitro pokvarijo in povzročajo zastru-pljenja, ki so večkrat usodna. Siemensov domači hladilnik daje gospodinjam možnost, da tudi v toplih poletnih dneh ohranijo jedila sveža in dolgo uporabna, kar pomeni velik prihranek v družini. Posebna električna naprava s tekočim amonijakom vsrka vase. vso toploto, tako da se drži temperatura v hladilniku vedno na 60— 80 C. V tej temperaturi se bakterije in strupene gljivice ne morejo vzdržati. Uporaba elektrike je le malo večja nego pri likalniku. Siemensov hladilnik je prav tako uporaben tudi v obrtu, kakor v velikem in malem gospodinjstvu.

V oceno smo dobilir Vinko Znitnik: Pomlad — pesmi. Lastna založba. V lični knjigi z dvobarvnim tiskom nam je podal pesnik zbirko pesmi, namenjenih, kakor sam navaja „mladostnikom in mladostnicam". Oceno prinesemo v eni prihodnjih številk. — Ne dvomimo, da si bo knjiga pridobila mnogo mladih prijateljev^ posebno pa prijateljic. ICnjiga stane vezana din 50.—, broširana din 40.—, naše naročnice dobe din 5.— popusta. Naroča se pri" pisatelju, Vurberg pri Ptuju, Zg: Duplek, stalna orož. patrola!
Ženski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina ia list ž. gospodinjsko prilogo „Naš dom", modno prilogo ter krojno polo z ročnimi deli zna^a Din 64":—, polletna Din 32'—, četrtletna Din 16-—. Posamezna številka. DJn 6'-^. Saro list s prilogo „Naš dom" Din 40"—, same priloge Din 48-—. Za inozemstvo Din 85-—. Rač. pošt, hran. v Ljubljani 14004. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ul. 12/11. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit In drug, družba z o. z., Vir, p. Domžale (Predstavnik P. Veit, Vir).
ZA ELEGANTNO DAMO!/«
68895—8195
Čeveljčki za lepe dneve k vsaki lahki poletni oblekci iz močnega lanenega platna drap barve z belo paspulo In polvisoko peto. Din 49.—
1125—9621
Elegantni in lahki damski čeveljčki iz moSnega polsvilenega Lido-platna z okrasom iz plavega antilopa in usnjenim podplatom — stanejo samo Din f59.—
72295—4044
Krasni ia elegantni poletni Ce-veljCki za sprehode iz finega ineliranega platna, z lepim okrasom in nizko peto. Stanejo samo Din 59.^
3385—15165
K lahki poletni otolekci, aa sprehode in za plažo, elegantni odprti čeveljJ^kl iz finega belega nubuk usnja z usnjenim podplatom in nizko pe^-
5385-13179
Najnovejši modeli Za elegantno damo, za plažo in letovišče krasni čeveljčki iz finega belega nabuka z zaponko čez rist. Usnjeni podplat in visoka peta. Cena je zelo niska, stanejo samo Din 79.—
2995—16133
Fini poletni Čeveljčki is moč- . nega perforiranega belega u»« nja. Usnjeni podplat in pol-visoka peta. Stanejo Din 79^