.REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541/X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup¬ nost za zaposlovanje Slovenije. TIM poštnina plačana v gotovini XIX. letnik januar 1981 timova čarovnija • timova čarovn Prelistajte nekaj strani revije, nato jo zapri¬ te. Vzemite kozarec vode in jo vlijte med strani revije. Revijo znova prelistajte, lahko jo celo obrnete za 360°. Kam je izginila vo¬ da? Zaprite revijo in jo nagnite — voda bo stekla v kozarec. Za demonstracijo te čarovnije morate revijo najprej pripraviti. Manjšo plastično vrečko nalepite med strani tako, da ne bo gledala iz revije. Gledalci je tako ne bodo videli. Na sliki je pokazano, kako morate vrečko zalepiti. Nato zlepite še oba lista. Ko obra¬ čate revijo, gre voda iz enega dela vrečke v drugega. Sedaj je jasno, zakaj voda ne izteka. Če obrnete revijo na drugo stran, bo voda skozi nezalepljeni del vrečke stekla v kozarec. TIM 5 • 80/81 193 TIM 5 Januar 1981 _ XIX. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE ® Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Model bencinskega motorja s pomočjo katerega se da nazorno razložiti dogajanje v motorju med delovanjem. KAZALO PRVA STRAN __ Odgovori na vprašanja _ 193 PRVI KORAKI Mizica iz kljukic _ . 197 Stolček iz kljukic 198 BMW 1502 _199 Pajac presenečenja 201 MODELARSTVO Kavvasaki Ki,61 hein »Tony« _202 Gliser na vodnih smučeh _ 206 Ameriški protiletalski voden izstrelek Hawk 210 DALJINSKO VODENJE S ervomehanizem _ 213 ELEKTRONIKA Odgovori na vprašanja _ 216 Pregledn ica transistorjev 219 Mala šola elektronike _ 222 MAKETA MALE ŽELEZNICE _ Priprave za izdelavo makete _ 225 BRANJE _ Vsakdanje skrivnosti narave _ 229 p MOVA FANTASTIKA _ Živalski vrt 233 TIMOVI OGLASI ~ 235 UGANKE 239 PRVA STRAN * PR Prijetno dolžnost imam, da vam v temle uvodu zaželim veliko sreče in uspehov v novem letu, pa neprijetno, ker vem da boste že krepko zakoračili vanj, ko boste prejeli to številko. Da mi ne bo treba na dolgo in široko razlagati zakaj je prišlo do zamude za katero se vam najponižneje opravičuje¬ mo, bodi dovolj, če rečemo, da ji je botro¬ val prosluli tiskarski škrat, ta pa kot veste najraje domuje v tiskarnah pa tudi v založ¬ bah se nadvse dobro počuti. Zagotavljamo vam, da boste prihodnjo številko dobili pra¬ vočasno na mizo. Zdaj pa kar k odgovorom na vaša vprašanja, ki jih je pripravil za vas tovariš Jan. I. Lokovšek odgovori na vprašanja PRIMOŽ ČIBEJ iz Lokavec si je kupil starejšo napravo za daljinsko vodenje Varioprop 12 S. Pri tem oddajniku in še nekaterih (Cannon, Rovvan) kaže instrument VF izhodno moč in ne napetosti baterije. Ker se le-ta spre¬ meni, ko primete anteno z roko, instrument pokaže tudi to! Napolnjena baterija v oddajniku mora zdržati 2 do 3 ure nepretrganega delovanja. V Vario- propu 12 S je to NiCd akumulatorček. Če je naprava stala dalj časa, je potrebna regeneracija akumulatorčka. Oddajnik (bate¬ rijo) normalno polnite 14 ur, nato praznite prek žarnice 12 V, 3 do 5 W toliko časa, da upade napetost na 0,8 do 0,9V na celico, t. j. 8 do 9 V. Nato zopet polnite in to več¬ krat ponovite. Če niso baterije popolnoma uničene, jih tako cikliranje obudi. Priporočlji¬ vo je za vse NiCd akumulatorčke, ki so poči¬ vali daljši čas, in naprodaj so celo naprave za ci kl iranje, s katerimi pred sezono »oživ¬ ljamo« naše vire električne energije. GREGA BIZJAK iz Medvod namerava zgra¬ diti Graupnerjev RC model Mosguito in to 194 TIM 5 • 80/81 z električnim motorjem. Naprava Varioprop 12 S temu modelu ustreza, saj potrebujete le tri servomehanizme: smer, višina in vklop elektromotorja. Cena kompleta je v razredu 100 DM, pogona še dodatnih 50 DM. V kom¬ pletu pogona dobite tudi že stikalo in po¬ trebne povezave. Ne pozabite pa, da potre¬ bujete še akumulatorček 1,2 A4 napetosti 8,4 ali 9,6 V. RAFKO KITAK iz Debra gradi Timov RC sistem: oddajnik Tim XV, sprejemnik Tim XVII in elektroniko Tim XI!l-DS. Zanima ga, če lahko na Timov sprejemnik priključi VA¬ RIOPROP MICRO SERVO 05 z vgrajeno elektroniko TIM XIII-DS. Res je, ta servome- hanizem sam nima elektronike in če name¬ ravate vgraditi Timovo, bo deloval na Timov sprejemnik. Namesto diode BA 209 lahko uporabite tudi diodo 1N914. PRIMOŽ KOLAR iz Radovljice ima že Graup- nerjev sistem Varioprop 8 S. Zanima ga, ali lahko s tem oddajnikom upravlja sprejem¬ nik TIM XX? Lahko, le za priključitev servo- mehanizma, ki je brez elektronike, jo je potrebno zgraditi in to za vsak servomeha- nizem posebej. Direktna priključitev vezja za regulacijo moči TIM XIII-DPS na Graupnerjev sprejem¬ nik ni možna. Lahko ga le priključite na modul, ki ima priključke za servomehanizme z vgrajeno elektroniko, toda le prek inver- terja. Sprejemnik TIM XX naj ima anteno dolgo vsaj 1 m, če ga uporabljate v letalskem modelu. V oddajniku Varioprop SS se da povečati število funkcij podobno kot pri Timovem. PRIMOŽA in JURETA MIKELNA iz Petrovč zanima predelava Timovega sistema za CB. Pri sprejemniku vzamemo NF signal kar na tesnem priključku (TP), vendar ga moramo še ojačiti. Uglasimo ga tako, kot je opisano v reviji. Pri oddajniku najraje moduliramo izhodni transistor. V ta namen potrebujemo NF ojačevalnik z izhodnim transistorjem moči najmanj 1 W in NF amplitudo najmanj 5 V. Izhodno navitje transformatorčka veže¬ mo zaporedno z dušilko napajanja končnega transistorja, in sicer eno sponko na + in drugo na dušilko. Dušilko lahko tudi navijete na upor. Vred¬ nost upora naj bo večja od 50 kOhm. Vzemi¬ te 2,7 m bakrene žičke premera 0,05 do 0,1 mm. Končka navitij prispajkajte na pri¬ ključke upora in s kapljico nitrolaka navitje utrdite. Na šestcevno jedro lahko navijete dušilko tudi z golo žičko, ker tak feritni material ni električno prevoden. Iskrine dušilke so navite na feritni palčki in brez nje najbrž ne bo mogoče naviti ravno takšno. VALTER CEJ iz Ledine bi rad povečal število kanalov oddajnika Tim XIX še za dva. Dodati mora samo dve poklopni stopnji — enaki, kot so že za prve štiri kanale in jih tudi povezati na enak način. EMIL BIZJAK iz Grčne želi v sprejemniku TIM XX v področju 40 MHz uporabiti VF jedra premera 3,5 mm in dolžine 10 mm. Ta jedra bi bila prevelika in bi ob uglasitvi gledal velik del iz tuljavnika, zato je bolje, da jih skrajšate npr. 2 do 4 m dolžine, če jih že spravite v tuljavnik. ROBERT MEGUŠAR iz Ljubljane in JANEZ ŽARGAJ iz Vasce imata težave z označe¬ vanjem kondezatorjev. Nekateri so označeni samo z barvami, in te sicer pomenijo enako kot pri uporih. Beremo jih od zgoraj navzdol oziroma od leve proti desni. Prva in druga številka pripadata numerični vrednosti, tret¬ ja je multiplikator. Barve pomenijo: Pri uporih je bilo npr. rjava, rdeča: 1200 = 1,2 K. Pri kondenzatorju pomeni ze¬ lena, modra, rdeča 5600 pF = 5,6 nF. Lahko je teh barvnih oznak še več; te podajajo še toleranco in delovno napetost. Iskrini keramični kondenzatorji so označeni druga¬ če. Na vrhu je navadno barvna kapica. Ta podaja temperaturni koeficient. Najboljši so tisti s črno kapico. V sredini je številka z oznako npr. 56 pK, 100 nZ ipd. Pomeni 56 pF oziroma 100 nF. Velike črke namesto F pomenijo toleranco, in sicer: TIM 5 • 80/81 195 Tako je toleranca prvega ± 10%, drugega pa + 50/-20 %. To pomeni, da je lahko vrednost prvega med 50,4 in 61,6 pF, dru¬ gega pa od 80 do 150 nF! če ni oznake delovne napetosti, je ta navadno 500 V. Lahko je označena s številkami npr. 30 V ali pa z malimi črkami: Črka napetost (V) b c d e f g h k I m n o P r s t ni oznake 2,5 4 6,3 10 16 25 40 63 100 160 250 400 630 3 32 50 500 Janez bi rad še kak načrt za svoja inte¬ grirana vezja. Ugotovil sem, da so to vezja mikroprocesorskega računalnika in za to mu ne priporočam amaterske gradnje na tem nivoju. BOJAN KOUS iz Kroga namerava zgraditi »Light Show« in bi dušilke rad zgradil sam ter za to sprašuje za izračun. Splošna formula za induktivnost z jedrom se glasi: L = !Mi 0 ■ N 2 (H) kjer pomenijo: [x r — relativna permeabilnost materiala p r = 4 it. 10- 7 (H/m) N — število ovojev s — površina preseka magnetnega jedra (m 2 ) I — povprečna dolžina magnetne silnice (m) če bi naredili npr. navitje na jedru za transformator, ki ima presek 2x2 cm in dolžino silnice 8 cm, bi ob 100 ovojih dobili induktivnost približno 3 mH. Za železo oziro¬ ma transformatorsko pločevino je u r 400 do 600; dejanska induktivnost pa je približno 0,8 izračunane zaradi raznih faktorjev. Kolikor pa uspete nabaviti feritni lonček, je izračun lažji: L = Al . N 2 (nH) (nano Henri = 10 9 H) število Al je navadno napisano na lončku. Ne pozabimo še na premer žice (bakrene- lakirane). če želimo z »Light Show« napajati 200 W žarnico, bo tekel tok malo manj kot 1 A in temu ustreza bakrena lakirana žica premera 0,65 mm. Bojan bi rad prigradil kontrolne lučke, toda tako, da bi ne utripale. Potrebno bi bilo na¬ rediti posebno vezje (zakasnilno), ki pa bi bilo najmanj tako komplicirano kot vezje »Light Showa« zato nisem prepričan, da se ga bo lotil. DAMIJAN JARC iz Celja sprašuje za knjigo o RC modelarstvu pri nas. V slovenskem jeziku je žal ni. V tujini je takih knjig na pretek v nemškem, angleškem in drugih je¬ zikih. Tudi večje trgovine (veleblagovnice) imajo po večini tudi modelarske oddelke, ki se navadno držijo oddelkov z igračami, tako v Gorici in Trstu, za kar Damijan sprašuje. Naprodaj so v glavnem japonski izdelki te vrste, ki pa po kvaliteti ne zaostajajo več za znanimi evropskimi proiz¬ vajalci. JANKO ORAŽEM iz Ljubljane gradi Timov RC sistem, in sicer oddajnik TIM XIX. Prob¬ lem ima s transistorji T1 do T8. Ker so uporabljeni univerzalni transistorji, so BC 237 prav tako dobri kot BC 237b, saj bi lahko vzel še npr. BC 238, BC 239, BC 107, BC 108, BC 109 itd., in to v vseh izvedenkah a, b ali c! Zato ostalih elementov ni po¬ trebno spreminjati. 196 TIM 5 • 80/81 Dušilko lahko naredite sami tako, kot je opi¬ sano v odgovoru 5. BOJAN JURCA iz Ljubljane ne more pognati dieseiskega kompresijskega motorčka MK 17, čeprav pravi, da je ravnal po navodilih, najbolje bo, če se oglasi v kakem modelar¬ skem klubu, saj jih je precej (MTC, DML itd.), ker je to težko storiti kar prek odgo¬ vora v reviji. JURE FAJDIGA iz Dobračevega in še marsi¬ kdo ima težave z nabavo materiala, žal ga naše (ljubljanske) trgovine imajo samo ob¬ časno, nekaterih integriranih vezij pa sploh ni mogoče dobiti kot prek oglasov. K sreči je ponudba dokaj močna, tako v Timu kot v Radioamaterju, zato jih ni problem dobiti, vsaj večina ne. Navadno je potrebno le po¬ čakati dalj časa. Je pa res, da je to neko¬ liko nenavadna pot nabave, čeprav še vedno boljša od poti v tujino. Naše trgovine ne pošiljajo drobnega materiala po povzetju. To so vprašanja, ki zanimajo tudi MARJANA FAJDIGO iz Malega otoka. Za vsako gradnjo velja: nikar vgrajevati že uporabljenih ele¬ mentov, če želite veliko zanesljivost in dalj¬ šo življenjsko dobo! To ne pomeni nepreiz¬ kušenih, ampak tistih, ki so bili že večkrat polotani, preobremenjeni in dalj časa vgra¬ jeni v kakšnem drugem vezju. Popolnim začetnikom v elektroniki priporo¬ čam knjigi ELEKTRONIKA v slikah in ELEK¬ TROTEHNIKA v slikah, ki se lepo bereta in sta res razumljivo napisani. SIMON KOCBEK iz Radencev bi rad naredil avtomat za odpiranje vrat. Kljub temu, da je to nenavadna želja za to rubriko, bo de¬ ležen odgovora, ker mislim, da bo to zani¬ mivo za večji krog. Mehanski del mora Simon seveda rešiti sam tj. poskrbeti povezavo drsnih vrat z elektro- motorčkom in montažo stikal. Zdaj si oglej¬ mo električni del na sliki 1. Izbral sem nenevarno napetost napajanja, 12 V, ki je lahko tudi star avtomobilski aku¬ mulator. Elektromotorček je za to tudi eno¬ smeren. Stikalo S je dvojno in ima dva po¬ ložaja: O — odprto in Z — zaprto. S 0 in S z določata skrajni položaj. S 0 se odpre, ko so vrata odprta; S z pa, ko so zaprta. Ko so vrata v vmesnem položaju, sta oba kontakta S 0 in S z sklenjena. Taka stikala lahko nare¬ dite sami ali kupite (Iskrino mikrostikalo). Kako deluje? Slika 1. Vezava avtomatskega odpiranja vrat Slika 2. Vezava avtomata s tipkami Denimo, da so vrata napol odprta in stikalo S v položaju Z (zaprto). Elektromotorček do¬ bi napetost, +12 V, kontakt a 2 , linija c, stikalo S z , M+ in —12 V, kontakt a 1f linija b, stikalo S 0 , M. Motorček teče in zapira vrata, dokler le-ta ne pritisnejo stikalo S z , ki sprosti diodo D2. D2 je polarizirana v za¬ porni smeri (+ na katodi), zato tok ne teče več in se elektromotorček ustavi. Vrata so zaprta. Ko jih želimo odpreti, preklopimo stikalo S v položaj O (odprto). Elektromo¬ torček dobi napetost: +12 V, kontakt a 1 , linija b, stikalo S 0 , M in —12 V, kontakt az, linija c, dioda D2, M + . Ker je sedaj dioda D2 polarizirana v odprti smeri, pre¬ vaja, elektromotorček teče v drugi smeri (+ 12 V na M in —12 V na M + !) in vrata se odpirajo. Takoj, ko se premaknejo, se sklene stikalo S z , ko vrata ne pritiskajo več nanj. To seveda ne vpliva več, ker dioda D2 prevaja. Toda ko se vrata odprejo, pritisnejo na stikalo S 0 in vključijo v tokokrog diodo D1, ki pa je zopet polarizirana v zaporni TIM 5 • 80/81 197 smeri. Ker D1 ne prevaja, tok ne teče in motorček se ustavi. Naredimo še korak na¬ prej. Simon bi želel upravljati vrata s tip¬ kami z zunanje in notranje strani. Vezavo za to prikazuje slika 2. Vezava elektromotorja ostane enaka, le kon¬ takta a, in a 2 sedaj pripadata releju A. Vezje krmilimo z dvema paroma tipk, in sicer T 0 NOT in T 0 ZUN za odpiranje in T z -NOT in T z ZUN za zapiranje. Tretji kontakt releja a 3 uporabimo za samodržanje releja A. Ko želimo vrata odpreti od zunaj, pritisne¬ mo T z ZUN. Rele pritegne in preklopi svoje kontakte a^ a 2 in a 3 . Ko tipko spustimo, se še vedno drži, ker je a 3 sklenjen. Ko pa vrata odpiramo, pritisnemo npr. T 0 ZUN. S tem prekinemo tokokrog, rele A spusti in kontakti a : , a 2 in a 3 se vrnejo v osnovno lego. Rele A je lahko Iskrin PR 35 npr. za delovno napetost 12 V in tremi preklopnimi kontakti. Tipki T z ZUN in T 0 NOT sta normalno od¬ prti, T 0 NOT in T 0 ZUN pa normalno zaprti. Diodi D1 in D” sta silicijevi, močnejši, saj morata prenesti tok elektromotorčka, ki je lahko tudi do 10 A, če npr. odpirate dvižna garažna vrata. Eiektromotorček je lahko šib¬ kejši, mora pa zato biti prenos večji in bo zato tudi zapiranje in odpiranje počasnejše. PRVI KORAKI • PRVI KORAKI • PRVI Marjan Stranščak mizica iz kljukic Tokrat je pred tabo navodilo za izdelavo mizice iz kljukic, če k tej mizici dodaš še stolček izdelan iz kljukic, katerega navodilo za izdelavo je tudi v tej številki Tima, lahko dobiš lično sedežno garnituro izde¬ lano iz samih kljukic, če ti je zamisel všeč preberi navodilo, si nabavi material in že lahko pričneš z izdelavo. 1. Potreben material: za izdelavo mizice iz kljukic potrebuješ 13 lesenih kljukic, tubo lepila za les, ter polo smirkovega papirja. 2. Postopek izdelave: najprej razdri vseh 13 kljukic in jih s smir¬ kovim papirjem obrusi, da dobiš gladke površine. Nato se loti izdelave mizinih nog. Te boš naredil tako, da 4 pare kljukic hrbtno zlepiš drugo k drugi, seveda pa mo;rajo biti vse kljukice enako obrnjene z vrhovi (po¬ zicija 1 na fotografiji). Sedaj se loti izde¬ lave mizične ploskve (poz. 2). Za to po¬ trebuješ 10 kljukic. Na papirni podlagi jih 8 zlepi bočno drugo k drugi tako, da so hrbtne strani kljukic obrnjene navzdol (iz¬ raze za posamezne dele kljukic poišči v 4. številki Tima). S tem boš dobil ravno mizično ploskev. Preostali dve kljukici (poz. 3) pa bočno do¬ daj eno k vrhovom kljukic, drugo pa k dnu kljukic. Vendar pa mizična ploskev še ni končana. Na tako postavljene in prilepljene kljukice boš sedaj prilepil še 4 bočno po¬ konci postavljene kljukice, ki ti bodo slu¬ žile kot opora, ko boš prilepljal mizične noge (poz. 4). Zaporedno jih zalepi eno za drugo pod pravim kotom s hrbtnimi stran¬ mi obrnjene navzven. Sedaj sledi najtežji del izdelave mizice, kajti prilepiti moraš 4 prej izdelane mizičine noge k mizičini ploskvi. Vrhove mizičinih nog (poz. 1) namaži z lepilom, ter jih pri¬ lepi na spodnjo stran mizičine ploskve. Zaradi stabilnosti mizice prilepi še po dve kljukici (poz. 5) z vrhom in dnom v ležišče vrvi mizičinih nog, ter dve kljukici (poz. 6) bočno prilepi pravokotno nad prejšnji klju¬ kici. 198 TIM 5 • 80/81 Mizica iz kljukic je sedaj sestavljena. Za¬ radi zaščite in lepšega videza jo, ko se lepilo posuši, še nekajkrat polakiraj, ter dodaj stolčka in sedežna garnitura je tako končana. Marjan Stranščak stolček iz kljukic Lično darilce za tvoje najdražje je lahko tudi stolček zlepljen iz kljukic. Za izdelavo takšnega stolčka potrebuješ le kljukice in lepilo ter nekaj potrpljenja in v kratkem času je stolček narejen. 1. Potreben material: za izdelavo stolčka potrebuješ 22 kljukic in tubo lepila za iles ter polo drobnozrnatega smirkovega papirja. 2. Izdelava stolčka: najprej razdrt vseh 22 kljukic in jih s smir¬ kovih papirjem obrusi, da dobiš gladke po¬ vršine. Sedaj se loti izdelave nog stolčka. Te boš naredil tako, da boš štiri pare klju¬ kic hrbtno zlepil drugo k drugi (uporablje¬ ne izraze za dele kljukic glej v Timu št. 2). Medtem ko se lepilo suši, lahko zlepiš se- dalno površino, ki jo sestavlja 6 od strani drugo k drugi zlepljenih kljukic. Nato k prej izdelanim nogam stolčka boš sedaj prile¬ pil naslonjalo za roko. Vrhove kljukic izde¬ lanih nog stolčka obrni navzgor, ter nama¬ zane z lepilom (dve nogi) vstavi v prečno kljukico, ki ti bo služila kot naslonjalo za roke. In to en vrh v ležišče vzmeti, druge¬ ga pa v ležišče vrvi. Ko to lepiš, lahko klju¬ kice leže na papirnati podlogi. Sedaj prile¬ pi še naslonjalo tako, da vstaviš vrh klju¬ kice naslonjala v ležišče vzmeti kljukice no¬ ge stolčka, ležišče vzmeti kljukice naslon¬ jala pa vstaviš v dno kljukice, ki ima vlo¬ go naslonjala za roke. Sedaj postopek po¬ novi pri drugem paru kljukic, ki ti bodo služile kot noge stolčka. Ko si obe polovici in sedalno površino izdelal, počakaj, da le¬ pilo prime, pred teboj pa je naslednja malo težja operacija. Z malo več potrpljenja ti tudi ta ne bo delala težav. Obe do sedaj iz¬ delani polovici boš povezal, ter vmes vsta¬ vit sedalno površino. Preostale 4 kljukice na¬ maži z lepilom na hrbtni istrani na dnu in na vrhu. Prvo tako namazano kljukico prile¬ pi k sprednjim nogam z zunanje strani, in to med ležiščem vzmeti in čelno zarezo sprednjih nog stolčka. Drugo kljukico pri¬ lepi k zadnjima nogama stolčka z zunanje TIM 5 • 80/81 199 strani prav tako med ležiščem vzmeti in čelno zarezo. Tretjo kljukico prilepi v viši¬ ni naslonjala za roko, četrto pa na hrbtni strani težišča vrvi kljukice naslonjala. Se¬ daj vstavi in prilepi še sedalno površino na prej prilepljeni kljukici in stolček je tako dobil svojo obliko. Zaradi lažjega razume¬ vanja teksta se posluži priložene fotografi¬ je izdelanega stolčka iz kljukic. Počakaj, da lepilo prime, stolček polakiraj in pred tabo je ličen izdelek kot okras ali da¬ rilo. Franci Leve BMW 1502 To je bilo svojčas znano vozilo, ki pa je že iz proizvodnega programa. Maketa ni za¬ htevna pa tudi materiala mi težko dobiti za¬ njo. Preidimo k sestavljanju: najprej izžagamo 2-krat stranico avtomobila (1) in podvozje (2). Izžagamo tudi dele (3, 4, 6, 8). To so prva in zadnja stran in pokrova motorja in prtljažnika. Vsi deli so iz 4 mm vezane plo¬ šče. Del (5) je streha, ki pa je iz furnirja 1 mm in jo podpirata letvici 5X5. Sestavi¬ mo najprej karoserijo. Okna na stranicah iz- žagate im nalepite tanek japonski papir. Ko se karoserija suši, v podvozje montirate osi za kolesa (8). Na podvozje nalepite karose¬ rijo. Na karoserijo nalepite odbijače, luči (10, 11) in BMW znak (9). Model pobarvate po svoji presoji. TIM 5 • 80/81 201 pajac presenečenja Pred vami je igračka, ki prav zares zasluži gornji naziv. Z njo boste lahko razveselili prijatelja ali prijateljico, pri čemer kanček nagajivosti, upam vsaj, ne bo škodil prija¬ teljstvu. Za izdelavo pajaca rabimo prav malo: manj¬ šo kartonsko škatlo (tisti, ki že poznate konstrukcijo teles s pomočjo plašča, si jo lahko izdelate tudi sami), leseno palčko, košček blaga, malo vate, košček žice in žeb¬ ljiček ter dve gumici (pazite: ne gumi!). Glavo in vrat pajaca izdelamo tako kot kaže slika 1. Dolžino palčke prilagodimo globini škatlice. Obraz naslikamo z barvnimi flo¬ mastri. Na sliki 2 vidimo, kako opremimo škatlico: v primerni oddaljenosti od gor¬ njega roba napeljemo iz vogala v vogal navzkriž obe gumici, tik nad njima pa vsta¬ vimo karton s krožno odprtino, ki ustreza velikosti glavice pajaca. Karton z notranje strani zalepimo z lepilnim trakom. Tako je vse nared, da vstavimo našega pa¬ jaca presenečenja v škatlico. Kako to sto¬ rimo, kaže risba 3. Na risbi štiri pa vidite, kako se bo pajac vpričo presenečene »žrtve« pognal iz škat¬ lice. Ker je glavica pajaca nagačena z vato, ne bo nič hudega, tudi če bo komu skočil v nos. 3 202 TIM 5 • 80/81 MODELARSTVO • MODELARSTVO • MO Sašo Krašovec kavvasaki Ki. 61 hein »tony« Danes je na vrsti zadnje nadaljevanje, to je barvanje. Letalo sem narisal v štirih mož¬ nih barvnih verzijah. Preden bom opisal bar¬ vanje vsake verzije posebej, bom opisal barvanje detajlov, ki so pri vseh štirih ver¬ zijah enako pobarvani. Ker so kolesa v odprtem položaju, je po¬ trebno narisati odprtino. Le-ta je črna, pri obliki in velikosti pa naj vam pomaga del K3. Na zračnik, zdaj pod krilom, je prav tako spredaj in zadaj narisana črna odprtina. Črn je tudi del T7 z notranje strani, zadnje kolo in topova na krilu. Izpušna cev je tem¬ no rjave barve. Nosilci koles so srebrne barve, prav tako je srebrna tudi pristajalna luč, ki je samo na levem krilu v rumeno oranžnem pasu. Za anteno uporabite črno debelejšo nit in jo 1-krat zavozijajte pri delu T5 in 1-krat TIM 5 • 80/81 203 malo pred smernim stabilizatorjem. Vozla pobarvajte srebrno. Del K3 je z notranje strani svetlo siv. Na koncu levega krila je rdeča pozicijska luč, na koncu desnega pa modra. 1. KAVVASAKI KI. 61-1-OTSU: Letalo je spo¬ daj svetlo sive barve, zgoraj pa v spred¬ njem delu temno zeleno (po krilih in trupu), proti zadnjemu delu pa začne temno zele¬ na barva prehajati v svetlo-zeiene svetlo- šive lise. Te lise vam bodo najbolje uspele, če jih pobarvate s sprejem ali naškropite s pištolo za barvanje. Znaki na krilih in na trupu so rdeče barve. Krogi na trupu in na krilu zgoraj so obrobljeni z rumeno-oranžno barvo. Tak je tudi pas na sprednjem robu kril. Rdeča je glava elise, pred kabino pa je črno pobarvani trup. 2. KAVVASAKI KI. 61-KAI-HEI: Tudi to leta¬ lo je spodaj svetlo sive barve, zgoraj pa temno zeleno. Glava elise in krogi na trupu in krilu so rdeče barve, številka na trupu, pas in znak na smernem stabilizatorju so bele barve. Belo so obkroženi tudi krogi na trupu in na krilu zgoraj. Krilo ima sprednji rob rumeno-oranžne barve. 3. KAVVASAKI KI. 61-KAI-HEI: Celotno le¬ talo je svetlo sive barve. Po trupu in krilih zgoraj pa pobarvajte s sprejem ali naškro¬ pite s pištolo temno-svetlo zelen,e-svetlo sive lise. Glava elise, celotni smerni sta¬ bilizator, krogi na trupu in krilu, tanjši zgor¬ nji pas in vertikalni pas na trupu so rdeče barve. Debelejša črta na trupu je rumeno- oranžna, prav tak je tudi sprednji rob krila. Znak na smernem stabilizatorju je bel z rumeno zvezdo in zastavico (glej smerni stabilizator na načrtu trupa). Pred kabino po trupu je črn pas. 4. KAVVASAKI KI. 61-KAI-HEI: Celotno leta¬ lo je svetlosive barve. Po trupu in krilih zgoraj so temnozelene lise, ki pa morajo biti narisane s čopičem in ne s sprejem ali škropljenjem (glej fotografije). Krogi so rdeče barve in obrobljeni z belim pasom. Po teh belih pasovih so na trupu in na kri¬ lih zgoraj temnozelene lise. Na trupu je še en bel pas, ki pa je brez -teh lis. Glava elise in celoten smerni stabilizator je tem¬ nomodre barve, tak je tudi znak na trupu, ki pa je obrobljen s tankim belim pasom. Znak na smernem stabilizatorju je bel, z rumeno zvezdo in zastavico. Pred kabino je trup pobarvan črno. Tudi tu je prednji rob krila pobarvan rumenooranžno. Če za pogon letala uporabljate motorček na žarilno svečko, pa morate letalo dodatno za¬ ščititi pred razjedanjem, ki ga povzroča go¬ rivo. Letalo lahko prelakirate z lakom za par¬ ket, ali pa ga pobarvate z barvami obstoj¬ nimi proti metanolu. Leta 1937 je tovarna Kavvasaki kupila licen¬ co za gradnjo nemškega motorja DB601. Do leta 1940 so ta motor rahlo spremenili in mu dali oznako HA-40. S tem motorjem je bil načrtovan Ki-60 in lahki lovec Ki-61 Hien (ime pomeni letečo lastovko). Zadnji prototip je bil dovršen leta 1941, letel je dobro in dosegel hitrost 590 km/h. V začetku prve polovice 1942 je bil prototip intenzivno testiran, predstavil se je zelo dobro proti zajetemu P-40 E in Bf 109 E, ki so ga poslali na japonsko s podmornico. Podmornica je pripeljala tudi 800 topov Mauser MG 151 in te so vgradili v zgodnje primerke Ki-61. Ta letala so sodelovala v akcijah na Novi Gvineji v aprilu 1943. Bili so edini japonski lovci s tekočinsko hlajenim motorjem. Za¬ vezniki so jih imenovali Tony. Bili so stalno v zračnih spopadih, kasneje so jih preme¬ stili na Filipine in končno na Japonsko. Leta 1944 so začeli izdelovati Ki-61 II. Ta letala so imela večja krila in novo kabino, vendar so krila kmalu zamenjali s starimi že preizkušenimi. Zgodaj leta 1945 so ga rahlo spremenili, mu dali nov radialen motor HA-112 in tako spremenjeno letalo je dobilo oznako Ki-100. IZDELOVALEC: Kavvasaki Kokuki Kogyo TIP: enosedežni lovec MOTOR: Ki-61 -I, Kavvasaki Ha-40 tekočinsko hlajen, 1175 km, Ki-61-ll, Kavva¬ saki Ha-140, 1450 km RAZPON KRIL: 12 m niči MG 151/20 v krilih, dve 7,7 mm nad motorjem; Ki-61-ll b, štiri Ho-5 v krilih 204 TIM 5 • 80/81 0 Kavvasaki Ki.6H-Otsu 23.(neodvisni)Chutai iz baze Yontan na Okinavvi,april 1945 lise'.temno zelena ^ svetlo zelena svetlo siva temno zelena □ svetlo siva Ul rdeča ■ črna rjava rumeno-oranžna 0 Kavvasaki KL61 -KAI-Hei 1. Chutai, 55.Sentai iz baze Ashiya na Kyushu,zgodaj 1945 TIM 5 • 80/81 205 T5- m tise: temno zelena ^ svetlo zelena svetlo siva □ svetlo siva $§ rdeča (3) Kcrz/asaki KL61-KAI - Hei 244.Sentai ; na njem je letel komandant te enote major iTembico Kobayashi H rumeno-oranzna EU temno modra ePI © Kawasaki Ki. 61-KAI-Hei HQ Chutai, 244 Sentai iz baze Chofu v Tokiu,pozimi 1944-5 p /// 206 TIM 5 • 80/81 Bojan Rambaher gliser na vodnih smučeh Da bi s čolni dosegli velike hitrosti, je po¬ trebno uporabiti princip drsenja po površini vode. Ta način je dober le, če je površina vode sorazmerno mirna. Plutje po valovih je podobno divji vožnji po luknjasti cesti, na večjih valovih pa čoln sploh ne more drseti. Pri gradnji modemih plovil uporabljajo več načinov za premostitev te težave: ladja lah¬ ko pluje na zračni blazini (hovercraft), na podvodnih krilih ali pa na smučeh. Za pre¬ prost gliser prva dva načina zaradi zaple¬ tenosti izdelave ne prideta v poštev. Vodne smuči so primerne tako zaradi enostavne izdelave kot tudi zato, ker jih lahko upora¬ bimo za gibanje po snegu. Če vse to preudarimo, je za modelarsko gradnjo ta način res najbolj primeren. Naš gliser je radijsko voden, ima zračni prope¬ ler in par vodnih smuči, ki jih lahko spusti¬ mo ali dvignemo na trup gliserja. Na trupu z dimenzijami 540 X 240 X 65 mm je name¬ ščena aerodinamična kabina, ki je zgoraj pokrita s prozorno kupolo iz plastike. Zno¬ traj trupa in kabine sta postavljena sprejem¬ nik za daljinsko upravljanje in naprava za dviganje im spuščanje smuči s pogonom. Na krmi je na dveh stojalih postavljen kom- presorski motor z zračnim propelerjem. Tam so tudi aerodinamične krmilne naprave. Pod stojali je v odprtini krmilni motor im krmil¬ na naprava z vzvodi. Znotraj trupa na kotnih stojalih so pritrjeni štirje vzvodi — stojala, kamor so pritrjene vodne smuči. Sprednja vzvoda sta prek kotnika med seboj pove¬ zana z osjo, na katero je pritrjen vzvod z vodilom pogona. Najbolje je, če začnete model graditi pri , trupu. Naš model je iz pleksi stekla, lahko pa ga naredite tudi iz papirnate kaše, zato bomo opisali tudi ta način izdelave. Če ni¬ mate pri roki ustrezne plastike, bo to z ne¬ koliko potrpljenja sploh lažji način dela. Najprej si morate narediti kalup. Iz debelej¬ šega kartona ali furnirja izrežite vzdolžna in prečna rebra gliserja, jih sestavite im vmes¬ ni prostor kalupa izpolnite z mavcem ali parafinom (lahko uporabite tudi plastelin), j Ko ste trup zgladili (če je kalup izdelan iz mavca, ga morate natreti s parafinom), ga prelepite s koščki časopisnega papirja. Koščke lepite tako, da se bodo robovi med seboj pokrivali. Prvi sloj zmočite z vodo, naslednje sloje pa z lepilom. Sprva nalepi¬ te dva do tri sloje, nato pa pustite, da se vse 24 ur suši. Nato zalepite štiri sloje, vse ponovno sušite in z lepljenjem nadaljujte, dokler ne boste zlepili 12 do 16 slojev. Tri ali štiri dni po tistem, ko ste nalepili zadnji sloj, papir poškrobite, pobarvajte im snemite trup s kalupa. Stranice in krov obrežite in znotraj pobarvajte z vodoodporno barvo. Nepobarvana pustite samo tista mesta, kjer boste prilepili prepažne stene iin kotna sto¬ jala. Rebra izrežite iz 4 mm debelega fur- j nirja in vsako vlepite v trup kot prepažno steno. Iz lesenih letvic 20 X 55 X 400 mm naredi¬ te dve kotni stojali za stojala vodnih smuči. V kotnikih zaznamujte prereze, izvrtajte vrsto lukenj in nato prereze izdolbite z dle¬ tom. Luknje izvrtajte tudi od strani v trup. 12 3 4 208 TIM 5 • 80/81 Z nožem pazljivo (izdolbite luknje v dnu, pri¬ stavite stojali in ju zalepite. Palubo izžagaj- te po merah trupa iz 5 mm debelega fur¬ nirja. V furnirju izžagajte odprtine za kabino, odprtino na krmi in dve zarezi za pritrditev stojal za motor. Kabina Izdelajte jo iz papirnate kaše, kupolo pa iz plastike. Smuči dimenzij 530 X 45 X 1 mm izžagajte iz tan¬ kega aluminija. Sprednja konca ukrivite navzgor, štirje vzvodi vodnih smuči so alu¬ minijaste ploščice dimenzij 80 x 15 X 1 mm z izvrtanimi luknjami. Z enim koncem sta prednji ploščici pritrjeni na vzvod z vodi¬ lom pogona. Zadnji ploščici sta pritrjeni na oporno os. Z drugim koncem so vse 'štiri ploščice pritrjene na vodne smuči. Da bi ploščice lahko pritrdili ina smuči, morate iz¬ delati majhne aluminijaste kotnike 15x15 mm, ki jih dobro zalepite na smuči. Plošči¬ ce na kotnike pritrdite tako, da se bodo lahko svobodno obračale. Zakovice sestavi¬ te, nato pa štrleče dele opilite. Vodilo pogona _ izdelajte iz žice premera 5 mm. Po vsej dol¬ žini (napravite navoj M 5. TIM 5 • 80/81 209 Vzvod za spuščanje smuči je narejen iz aluminijaste ploščice debeli¬ ne 3 mm. Dolžino vzvoda določite s preiz¬ kusom. Z ene strani vzvoda izvrtajte luknjo premera 5 mm za vodilo pogona, z druge pa enako luknjo za vodilo, ki vodi do 'mo¬ torja. Stojali __ za motor sta narejeni iz enega kosa alumi¬ nija debeline 3 mm in dolžine 185 mm. Kos označite tako, da zgoraj za pritrditev mo¬ torja pustite 15 mm, spodaj pa za pritrditev k palubi 30 mm. Ker je aluminij lahko lom- 'Ijiv, ga morate pred upogibanjem toplotno obdelati: segrevajte ga v plamenu plinske¬ ga gorilnika ali spajkalnika, od časa do časa pa po aluminiju potegnite z leseno paličico. Segrevajte ga toliko časa, da se bo za pa¬ ličico na aluminiju poznala sled. Šele ta¬ krat lahko stojala upognete v obliki črke Z. Pokrov odprtine __ Izrezan je iz aluminija debeline 2 mm. Na pokrovu označite in izvrtajte luknje za vija¬ ke, s katerimi boste pritrdili pokrov na palubo. Na pokrov pritrdite krmilni motor in krmilno napravo z vzvodi. Spojnik krmil _ sama krmila, vezna ploščica in premikaš krmil so izdelani iz aluminija debeline 1 mm ter so prav tako toplotno obdelani. Preverite, če stojala vodnih smuči z lahkoto zdrsnejo v kotna stojala in privijte vodilo pogona v steno desnega kotnega stojala. Ko se skozi luknjo pokaže konec vodila, s pinceto nataknite matico M 5. Na vodilo nato nastavite stojalo smuči in še drugo matico. Nato s pinceto držite obe matici in vodilo še dalje zavijajte. Ko pride do sredine trupa, navijte novo matico. Natak¬ nite vzvod za premikanje smuči in še eno matico. Vse štiri matice držite tako, da se ne bodo vrtele, vodilo vrtite toliko časa, da konec pride do prereza levega kotnega sto¬ jala. Ponovno navijte matico in nataknite stojalo leve smučke ter privijte še eno ma¬ tico. Ko vodilo pogleda skozi kotno stojalo, namažite vodilo z lepilom in zategnite vse matice. V zadnji luknji kotnih stojal vtaknite vijaka, nadenite nanju zadnji stojali za smuči, vija¬ ka namažite z lepilom in matici zategnite. Preverite, če smuči z lahkoto dvigujete in spuščate. Z vazelino ali podobnim sred¬ stvom namažite tista mesta na vodilu, kjer gre le-to skozi kotni stojali. Z zakovicami pritrdite k palubi stojali za motor. Pobarvajte palubo in trup znotraj. Palubo prilepite na trup tako, da premažete notranje dele, ki se dotikajo ploskve palube s spodnje strani. S kitom dobro namažite stična mesta med palubo in trupom, očistite ves trup iin ga pobarvajte še z zunanje stra- Spodnjo stran trupa pobarvajte z rdečo bar¬ vo, zgornjo stran pa z rumeno, ker je ta zelo dobro vidna na vodi. Ko ste opisane naloge izvršili, označite in izvrtajte luknje za pritrditev motorja. Pre¬ den motor pritrdite, ga preizkusite. Med motor. Pobarvajte palubo in trup znotraj, vijaki M 3 s protimaticami nanj pritrdite krmila. K palubi vezno ploščico krmila pritr¬ dite z majhnimi vijaki s podložkami, h kr¬ milu pa z vijaki M 3. V premikač krmil izvr¬ tajte luknjo za žlebič. Privijte pokrov palub¬ ne odprtine z napravami na palubo z majh¬ nimi vijaki in naravnajte premikač krmil. Napravo za uravnavanje plina spojite z iglo uplinjača. Rezervoarček velikosti 35 x 70 milimetrov postavite za premikačem krmil na žičnate podpornike. 210 TIM 5 • 8 °/ 81 Ko ste namestili motor in vse naprave, vložite še sprejemnik. Tega namestite v plastično vrečko, da preprečite dostop vodi in vlagi ter ovijte v spužvo, da zmanjšate vibracije. Mesta, kjer so vhodi im izhodi žic, dobro zatesnite in ovijte z nitkami. Pri¬ ključite vir energije, preverite delovanje vseh priključkov in naprav in pokrijte ka¬ bino. Spuščanje modela Model preizkusite na vodi. V ta namen po¬ stavite [iglo uplinjača v položaj »poln plin«, napravo za spuščanje vodnih smuči pa v položaj »dvignjeno«. Prižgite motor, zmanj¬ šajte plin in spustite model na vodo. Na prostoru, kjer spuščate gliser, naj ne bo drugih modelov in kopalcev. Ko se model oddalji od brega, dodajte plin in ko začne gliser drseti s polno hitrostjo, spustite smu¬ či. Ne pozabite, da je na vodnih smučeh Bojan Rambaher ameriški protiletalski voden izstrelek hawk ZDA so živele dolga leta po drugi svetovni vojni v prepričanju, da njihovo ozemlje ne more biti napadeno, če bi same preventivno udarile proti Sovjetski zvezi. V polovici pet¬ desetih let pa so morale svojo vojaško filo¬ zofijo zamenjati. Medtem ko so prej hoteli voditi vojno na ozemlju sovražnika, so ta¬ krat začeli z razvojem obrambnih sredstev. Z razvojem protiletalskih raket se je spre¬ menila tudi taktika letalskega napada. Od leta v velikih višinah so prešli k letu na višini 200 do 300 m nad zemljo. Na tej višini je bilo napadalca teže odkriti ter ga s hitro raketo skoraj nemogoče zadeti. Zato so morali razviti nove vrste raket za uni¬ čenje nizkoletečih ciljev. V letu 1954 je začelo podjetje Redstone Ar- senal z razvojem vodenih protiletalskih iz¬ strelkov HAWK (Homing Ali the Way Killer — voden ubijalec na celi poti). Razvijali so ga vse do leta 1958, ko se je začela serijska proizvodnja. Hawk je enostopenjski voden zemeljski pro¬ tiletalski izstrelek z motorjem na TPH. Mo¬ težišče gliserja dokaj visoko, tako da ne smete delati ostrih zavojev, ker se gliser lahko prevrne. TABELA DELOV 1. trup 2. kabina 3. kupola iz plastike 4. vodne smuči 5. stojala vodnih smuči 6. stojali motorja 7. spojnik krmil 8. krmila 9. pregrada 10. in 15. odprtine za stojala vodnih smuči 11. kotna stojala 12. pokrov krovne odprtine 13. vodilo krmilne naprave 14. aerodinamičen pokrov motorja 16. prečka za dviganje in spuščanje smuči 17. premikač krmil 18. žleb premikača 19. krmilna naprava tor je razvilo podjetje Aerojet General, TPH pa podjetje Thicol Company. Zanimivi sta dve stopnji pogona, ki sta rešeni z raznimi vrstami goriva v eni komori, ki ima zunanjo šobo. Pred dvostopenjsko raketo ima ta rešitev več prednosti. Poleg tega, ker gre za obrambno raketo, ki operira na lastnem j ozemlju, odpade nepotrebna škoda, ki bi jo povzročil padec prve stopnje na zemljo. TPH je kemično gorivo, ki je za prvo stopnjo pogona pomešano s 15 % aluminijevega pra¬ ška. Komora je narejena iz letalskega jekla in je dolga 2,4 m. V spodnjem delu zunanji plašč komore prehaja iz valjaste oblike v obliko prirezanega stožca. Na plašču motorja so priviti štirje stabiii- j zatorji iz aluminijeve zlitine. Na koncu sta- f bilizatorjev so pripeta pravokotna krmila romboidnega prereza. Elektrohidravlična na¬ peljava krmilnega sistema je v dnu rakete. j Nad motorjem je vložena konvencionalna ali atomska bojna glava. Konvencionalna glava je težka 25 kg. Ovita je v tkanino, njena površina pa je pokrita s kovinskimi kockami. Naboj se sproži z radio ali udarnim vžigalnikom. Krmilni del je vložen v valjast tok iz alumi¬ nijeve zlitine premera 356 mm. Sestavljen je iz aparature samovodilne glave, radiovži- galnika, avtopilota, generatorja in hidravlič¬ nega sistema. Elektronika je iz potiskanega vezja in jo je mogoče zamenjati. 190 I L 120 L_ 1 210 _ I 1100 212 TIM 5 • 80/81 2b Ovalna glavica je izdelana iz steklenih vla¬ ken. Hawk je možno izstreliti z goseniča- stega transporterja ali z mobilne rampe na transportnem avtomobilu. Transporter ali rampa nosita po tri rakete. Na ozemlju in¬ dustrijskih con ZDA je Hawk v pripravlje¬ nosti tudi na stabilnih rampah v podzemelj¬ skih zakloniščih. Rakete so vodene prek radioodboja. Signal pošljejo iz baze, raketa pa ulovi signal, ko se odbije od cilja. V bateriji so trije radio- lokatorji. Eden je za iskanje cilja in vodenje izstrelka na večjih višinah, drugi za zelo nizko leteče cilje, tretji pa je oddajni. Ra¬ keta je dolga 6,020 m, radij poleta pa je 31 km. Teža na startu je 590 kg. Operativna višina se giblje med 30 in 12.200 metri. Bojna verzija rakete Hawk ima bel trup s črnimi stabilizatorji. Na dveh nasproti ležečih stabilizatorjih je z ene strani napis US Army. Tri letve med stabilizatorji so črne. Glava rakete je rumena. Testna raketa je v celoti bele barve. Na vseh stabilizatorjih so z obeh strani črni napisi. Na spodnji strani glave je črnobela šahovnica, spodaj na trupu pa sta dva črna kvadrata. Raketa Hawk je prvi izstrelek proti nizko letečim letalom, helikopterjem in raketam, ki so jih skonstruirali v ZDA. Že prvi po¬ skusni poleti so pokazali, da je kot orožje zelo zanesljiva. Pri preizkusu na nadzvočnih letečih tarčah Redhead je bila prvič v ZDA sestreljena taktična raketa. V višini 2500 m so sestrelili raketo Honest John. Od leta 1960 naprej so Hawk postopno sprejeli v oborožitev armade ZDA irT drugih držav NATO, Izraela, Švedske in Saudijske Ara¬ bije. Licenčno izstrelek izdelujejo Francija, Nizozemska, Belgija, Italija in ZRN. nevidni nadzor Prikazana naprava deluje, če stopimo na kontakt. Naredimo jo iz koščka penaste gu¬ me, dveh žic, signala-zvonca ali žarnice in baterije. Na enem mestu potegnemo z obeh žic izolacijo in izdelamo kontrolni kontakt s pomočjo penaste gume. Ta kontakt vidite na sliki. Namestite ga lahko pod predpraž¬ nik (uporabite lahko tudi penasto gumo večje površine) ali podobno. Napravo pri¬ ključite na krogotok z zvočnim ali svetlob¬ nim signalom, kot je prikazano na drugi sliki. TIM 5 • 80/81 213 DALJINSKO VODENJE • DALJINSKO V Jan I. Lokovšek servomehanizem - Uvod Zadnji dve leti smo se v naši rubriki ukvar¬ jali z vsem mogočim, le s servomehanizmi ne. Razlog za to je bil v tem, da se samo¬ gradnja v večini primerov ne izplača in jih zato amaterji raje kupujejo, saj so cene nekaterih tipov kar pristopne. Celotno na¬ pravo za daljinsko vodenje navadno ovred¬ notimo najprej po številu servomehanizmov, šele potem govorimo o drugih rečeh. Servo¬ mehanizem je tisti del naprave, ki neposred¬ no obrača krmila, dodaja plin, pritiska na stikala itd. Kot tak je najbolj izpostavljen del naprave in zato ni čudno, da je nje¬ gova življenjska doba kratka. Tudi ne godi se mu prav dobro ob trdih pristankih, kopa¬ nju ali nespretnem priključevanju. Zaradi vsega tega najdemo pri skoraj vsa¬ kem modelarju, ki modelari vsaj nekaj let, kak servomehanizem, ki ni v uporabnem stanju. Oživljanju teh servomehanizmov sem namenih nekaj člankov. Mehanski del Servomehanizem se sestoji iz dveh bistvenih delov: elektronskega vezja in mehanskega dela. Mehaniko predstavlja elektromotorček s prenosom do krmilne ročice in potencio¬ metra. Zobniški prenos je najbolj občutljiv del mehanike, saj je najpogosteje poško¬ dovan pri trdem pristanku (lomu) letalskega modela oziroma, ko »spreten« modelar za¬ pelje s hitrim ladijskim modelom na suho. Najraje odleti nekaj zob na (plastičnih) zob¬ nikih, ko ob tresku krmila z vso silo pritis¬ nejo na krmilno ročico servomehanizma. Tu pomaga le zamenjava poškodovanega zob¬ nika. K sreči prodajajo posamezni proiz¬ vajalci poleg servomehanizmov tudi rezerv¬ ne zobnike, potenciometre, ohišja ipd. Nekateri radi namažejo zobniški prenos, da bi bil servomehanizem bolj »živahen«, če¬ prav v navodilih izrecno odsvetujejo ma¬ zanje plastičnih zobnikov, kovinskih pa tudi ne z navadnim oljem za šivalni stroj! S ča¬ som namreč tako olje otrdi, trenje se po¬ veča in servomehanizem postane »len« tj. opeša. Ko ga »razmigamo«, se zdi skoraj normalen, toda le spet samo do naslednjega dne. Če je tako, potem zobniški prenos raz¬ stavimo, zobnike operemo v alkoholu in jih ponovno sestavimo. Pozor, ne uporabljajte za čiščenje plastičnih zobnikov organskih topil (aceton, benzen, trikloretilen), ker jih raztapljajo! Za mazanje pa uporabite WD 40. Sčasoma se zdrsajo potenciometri, tj. po¬ škoduje se uporovna plast, in to najraje okoli nevtralne lege. To opazimo na obna¬ šanju tako, da je krmilna ročica (v nevtral¬ nem položaju) nemirna, trepeta ali celo močneje niha. V drugih legah se obnaša nor¬ malno. Za krajši čas tj. nekaj poletov (voženj) po¬ magajo razni spreji (Kontakt 60, WD40), prava rešitev pa je tudi tu le zamenjava potenciometra. Elektronski del Tudi elektronski del se da včasih kupiti kot rezervni del servomehanizma, vendar ne prav za majhne denarje. Navadno predstav¬ lja 70 do 80 % cene celotnega servomeha¬ nizma in se zato že izplača samogradnja. V naši reviji smo si že ogledali samograd¬ njo, ki pa je namenjena le servomehanizmu Variprop Micro Servo 05. Pri tem servo¬ mehanizmu opiše drsnik celih 270° in ne le 90°, kot pri večini ostalih. Če bi tisto elektro¬ niko vgradili v kak drug servomehanizem (Sanvva, ali Futaba), bi dobili zelo velik hod krmilne ročice, več kot 180°! Stari načrt sem zato priredil za »normalni« servo, kjer je potenciometer na isti osi kot krmilna ročica. Začnimo s shemo. V vezju je uporabljeno integrirano vezje NE 543. Samo delovanje bo razloženo kasneje glede na to, da je ta načrt ponovitev in priredba. Pri gradnji sta dve možnosti: — V primeru, da uspete kupiti ves mate¬ rial v subminiaturni obliki (tudi pri Iskri na 214 TIM 5 • 80/81 Slika 1. Shema elektronike servomehanizma TIM XXIII Slika 2. Slika ploščice tiskanega vezja TIM XXIII-M v merilu 1 :1 Slika 3. Slika ploščice tiskanega vezja TIM XXIII-N v merilu 1 :1 Titovi ga občasno imajo), potem je možno zgraditi ves elektronski del tako majhen, da ga lahko zopet vgradite v ohišje servo¬ mehanizma tako, kot je v originalu. — V nasprotnem primeru je elektronika več¬ ja in mora biti za to vgrajena v svojo škat¬ lico. Kjer ni stiske s prostorom, si lahko privoščimo tudi to. Tako sem konstruiral dvoje tiskanih vezij, miniaturnega (16 X 25 mm) in malo večjega (20 x 30 mm). V merilu 1 : 1 sta narisani na slikama 2 in 3, medtem ko sta na 4 in 5 Slika 4. Povečana slika ploščice TIM XXIII-M z oštevilčenimi sponkami Slika 5. Povečana slika ploščice tiskanega vezja TIM XXIII-N z oštevilčenimi sponkami povečani sliki ploščic z oštevilčenimi spon¬ kami. Za obe vezji velja ista tabela vrednosti in povezav elementov na ploščico tiskanega vezja — tabela 1. TABELA 1 Integrirano vezje NE 543 priključek 123456789 10 sponka 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 TIM 5 • 80/81 215 Zaporedje spajkanja je pri taki miniaturni gradnji nekoliko drugačno. Najprej je na vrsti integrirano vezje, sledijo upori in kon¬ denzatorji ter priključne žičke. Ker so upori montirani v pokončni legi im ker je vezje precej »natlačeno«, je dobro na gole žičke uporov natakniti bužirke, da me pride do neželenih stikov. Pri R4 in R9 je to obvezno, saj vlečemo drugo žičko kar daleč. Ko je ploščica izdelana, jo moramo pove¬ zati še s potenciometrom, elektromotorčkom in seveda zunanjim priključkom. Da bi ne prišlo do neljubih pomot, sem na sliki 6 narisal nekaj najbolj razširjenih priključkov in označil, kaj katera sponka pomeni. Pozor za predelovalce Graupnerjevih servo¬ mehanizmov. če ste uporabili to elektroniko, potem deluje servomehanizem s pozitivnimi impulzi, kar pomeni, da ga lahko uporabite za celo množico naprav (sprejemnikov) (Sim- prop, Multiplex, Futaba, itd.), toda NE Graup- nerjeve! če bi želeli slednje, potem morate prigraditi tako imenovani inverter impulzov — o tem kasneje. Od priključkov potenciometra smo izkoristili samo dva, in sicer drsnik in eno skrajno sponko. Naj vas to ne moti, ko pri drugih tipih opazite, da so izkoriščene vse tri. Za elektromotorček imamo dve sponki, ozna¬ čeni z M + in M. Oznaka M + pomeni, da gre ta sponka na priključek elektromotorčka, označenega s » + « ali rdečo piko, vendar SIMPROP VVEBRfl FUTABA ROBBE V 0 + Slika 6. Priključki servomehanizmov posameznih firm CANNON n n n V 0 + SANWA V 0 +■ Kdor bi želel to elektroniko uporabiti za Graupnerjeve servomehanizme, mora vzeti nekatere vrednosti elementov drugačne. Po¬ dani so v tabeli 2. TABELA II Element Vrednost velja to le za Graupnerjev servo 05, za ostale tipe pa bomo morali pravilno polari- teto ugotoviti s poskusom. Preizkus in uravnava Elektromotorček. Najprej moramo ugotoviti, če je polariteta elektromotorčka pravilna. Potrebujemo seveda delujoč RC sistem (od¬ dajnik, sprejemnik in napajanje) ali pa pre- izkuševalnik servomehanizmov. Krmilna ro¬ čica servomehanizma se mora (ob vključe- 216 TIM 5 • 80/81 nem sistemu) ustaviti v določeni legi (nev¬ tralni) in nato slediti krmilni ročici oddaj¬ nika. če se zaleti v eno ali drugo skrajno lego, je polariteta napačna in hitro izklju¬ čimo sprejemnik. Pri tem predpostavljam, da je vezje sicer v redu. Zamenjajmo spon¬ ki elektromotorčka med seboj in mora biti v redu, kar zadeva elektromotorček. Nevtralni položaj krmilne ročice oddajnika in servomehanizma navadno ne sovpadeta takoj. Pri večini servomehanizmov se da potenciometer (ali drsnik) zasukati tako, da s tem ujamemo nevtralni položaj. Nekateri tipi imajo celo tak vijak dostopen, ne da bi bilo potrebno ohišje odpirati. Drugače sprostimo dva vijaka, ki držita potencio¬ meter in ga zasukamo za potreben kot. V nekaj poskusih se hitro posreči najti pravo lego. Kolikor pa tak postopek ni izvedljiv ali pa pride drsnik v kaki skrajni legi že izven uporovnega polja potenciometra, potem mo¬ ramo spremeniti vrednost upora R3. Tudi to naredimo s poskusom. Spremenimo ga za malo, npr. od 3K3 na 3K9 in poglejmo, kam se je nevtralni položaj premaknil. Nato lahko ocenimo pravo vrednost. Pri vsem tem eksperimentiranju ne pozabite vedno pred spajkanjem izključiti sprejemnika (ser¬ vomehanizma), kajti v nasprotnem primeru se bo zagotovo »poslovilo« integnirano vezje NE 543, o čemer se je marsikdo tudi že sam prepričal. Odziv. Važna je tudi reakcija tj. odziv na povelje. Krmilna ročica lahko namreč za¬ niha, če sta prevelika upora R4 in R9. Tudi te vrednosti določimo s poskusom in jih zmanjšujemo postopno in oba hkrati. Če pa bi bila vrednost premajhna, bi krmilna ročica slabo sledila poveljem. Nekateri »živahni« elektromotorčki hitrih servomehanizmov radi »godrnjajo«, ko se krmilna ročica ustali. Takrat moramo zares zmanjšati vrednost R4 in R9 ter nekoliko povečati vrednost R6 in R7 npr. na 47 D. Hod: Če ste nezadovoljni s hodom tj. veli¬ kostjo hoda, potem morate spremeniti vred¬ nost kondenzatorja C6. vrednost od 0,15 do 0,22 pF da več kot 180° hod (+ 90°), vred¬ nost 0,56 pF pa »normalnega« 90° (+45°). Ne pozabite, da se s spremembo vrednosti C6 spremeni tudi nevtralni položaj, katerega moramo zopet ujeti z R3! Našteli smo cel kup možnosti sprememb in uravnav, toda naj vas ne prestrašijo. Za večino najbolj razširjenih servomehanizmov so vrednosti elementov take, kot so podane v tabeli 1, in so edina izjema pravzaprav Graupnerjevi servomehanizmi. Ker pa imajo različni proizvajalci različne (svoje) norme, je kdaj potrebno tudi kaj uravnati in takrat je dobro vedeti, kaj lahko storite in s čim. Zelo radi namreč tudi »mešamo« sisteme tj. uporabljamo oddaj¬ nike, sprejemnike in servomehanizme raz¬ ličnih proizvajalcev in tam se res lahko zgo¬ di, da naletite na eno od naštetih težav. se nadaljuje ELEKTRONIKA • ELEKTRONIKA* ELEK Božo Ropret odgovori na vprašanja Bojan štemberger iz Maribora se navdušuje nad radioamaterstvom. Po člankih iz Tima je izdelal že nekaj vezij, zataknilo pa se mu je pri zvočnem stikalu objavljenem oktobra 1976. Prav tako ga zanimajo druge oznake za vezje TBB 1458B. Rad bi dobil tudi na¬ črte za močnejši primopredajnik. Pa pojdimo kar po vrsti. Lahko mu zagoto¬ vim, da zvočno stikalo, objavljeno v Timu, dela, če je seveda vezje pravilno sestavlje¬ no in so vsi elementi v redu. Ker je vezje sestavljeno iz množice elementov, je seveda veliko možnosti za napake, kot so hladni spoji, kratki stiki ali poškodovani elementi. Napake v takem vezju najlažje odpravimo tako, da z univerzalnim instrumentom kon¬ troliramo delovne točke transistorjev. Na ta način odkrijemo večino napak zaradi hlad¬ nih spojev, prekinjenih naprav in kondenza¬ torjev ali poškodovanih transistorjev. Ekvivalenti za integrirano vezje TBB 1458B (SIEMENS) so: LM 1458 (National) SN 72558 (Texas) MC 1458 (Motorola) N 5558 (Signetics) Po načrt za močnejši primopredajnik bi vse bralce napotil v bližnji radioklub, kjer bodo zvedeli tudi za pogoje, ki jih je treba izpol¬ njevati za radijsko oddajanje. Veliko tega objavlja tudi revije Radioamater, ki je spe¬ cializirana za tovrstne načrte. TV iger se je lotil Jože Uratek iz Hrastnika, ker je še začetnik, je naletel na nekaj te¬ žav. ' Prva stvar, ki ga zanima, je razlika med koaksialnim in ploščatim kablom. Ker je verjetno oba kabla že videl, naj omenimo le to, da je koaksialni kabel tisti, ki ima srednjo žilo in oklop. Ploščati kabel pa ima dve vzporedni žili. Bistvena razlika med obema kabloma je v impedanci. Ploščati kabel ima impedanco okrog 270 -4- 300 £), koaksialni pa okrog 75 ti. Torej bistvena razlika med njima. Starejši televizorji so vsi prilagojeni na ploščati kabel (posledica elektronk), novejši pa na koaksialni (nizka vhodna upornost transistorjev). Koaksialni kabel se v novejšem času uporablja pred¬ vsem zaradi bistveno večje odpornosti na motnje. TV antene imajo impedanco običaj¬ no okrog 300 ti. Celotna pot od antene do vhoda televizorja mora imeti enako impe¬ danco ali pa moramo napraviti prilagoditev z impedančnim transformatorjem, če tega ne napravimo, se na stikih različnih impe- danc pojavijo odboji televizijskih valov. To se manifestira kot večkratna premaknjena slika na televizorju. Kakšen vhod ima tele¬ vizor se vidi že iz priključnega konektorja. Vtičnica z dvema luknjama, kakršno ima tudi Jožetov televizor, je prilagojena za pri¬ ključitev ploščatega kabla. Za TV igre mora torej on napraviti prilagoditev. To bo najlažje napravil s pomočjo prilagodilnega člena za TV anteno, ki ga najde v vsaki trgovini s televizorji. Najbolje je ta člen razdreti ter ga TIM 5 • 80/81 217 prispajkati na ploščico TV iger. Sponki, ki prideta na koaksialni kabel, prispajkamo na izhod TV iger. Ostali dve sponki, ki sta prišli prej na anteno, pa priključimo na plo¬ ščati kabel, ki bo povezan na TV sprejemnik na vhod za UHF. Feritno jedro za tuljavo L1 ima lahko premer od 5 -4- 10 mm in dolžino okrog 15-4-20 mm. Tovariš Janez Stranjšak iz Ljubljane piše v zvezi s težavami pri izdelavi DIGITALNEGA MERILNEGA SISTEMA. Težave ima s pri¬ ključitvijo napajanj na integrirana vezja, priključitvijo mas na IC5 (sl. 17), napaja¬ njem V/F pretvornika ter priključitvijo FET transistorja. Vezje 4013 ima napajanje na nožicah 14 (+ pol) in 7 (—pol). Zaradi mnogih nejas¬ nosti v zvezi s priključevanjem integriranih vezij bodo v prihodnjih številkah revije TIM objavljene tabele z blok shemami in raz¬ poredom priključkov najbolj uporabljenih integriranih vezij. Tabele transistorjev pa so objavljene že v tej številki. Pri integriranem vezju IC5 (sl. 17) je bila pomotoma dvakrat označena nožiča 11. Ta nožiča na maso ni priključena, zato pa mo¬ rajo biti na masi naslednji priključki 8, 10, 7, (3, 4, 5, 6). Nožiče v oklepaju morajo biti na masi, če ne uporabljamo drugega od flipflopov kje drugje. Tu naj omenim še pravilo, ki ga moramo upoštevati pri CMOS vezjih. Vse vhode, ki ostanejo nepriključeni, moramo priključiti na potencial mase ali napajanje, če tega ne storimo, se integrirano vezje prekomer¬ no segreva. Najbolj verjeten vzrok za prenizko napajalno napetost N/F pretvornika so preveliki upori med napajanjem in zener diodo, pod po¬ gojem, da ima ZD res napetost 7,5 V. V tem primeru je upore 470 £2 potrebno zamenjati z upori 270 fi. S (izvor) izvod FET transistorja TIS 75 je spojen na upor 10 kQ, D (ponor) pa na invertirani vhod vezja CA 3130. Tudi Boris Kunterič iz Ljubljane izdeluje digitalni merilni sistem. Tudi on je opazil pomanjkljivosti v načrtu v zvezi s priklju¬ čitvijo napajanja na vezje in z nožico 11 na integriranem vezju IC5 (slika 17). Boris bi rad razširil števec na 6 mest in prosi za nekaj nasvetov. 218 TIM 5 • 80/81 Integrirano vezje IC3 na sliki 4 je vezje 4011, le da so bile napačno označene noži¬ če. + pol gre na nožico 14, — pol pa na nožico 7. Odgovori na ostala vprašanja v zvezi z merilnim sistemom so podani že v odgovoru na pismo tovariša Stranjška. Boris želi sistem nekoliko izboljšati, zato sprašuje če lahko namesto kondenzatorja 33 pF veže trimer kondenzator za kalibri- ranje frekvence. To je seveda možno na¬ praviti. Toda to je smiselno le, če dodamo še tri decimalna mesta. Frekvenčna karakteristika vezja 4518 je od¬ visna od napetosti napajanja. V katalogu podajajo naslednje vrednosti: V D d[V] Min. Tipično Frekvenca ^ 1 g g takta Fc ,jg ^ g Iz tega je razvidno, da pri 12 V napajanju vezje ne deluje do frekvence 10 MHz. Za Slika 1 MSD Displavs are low current LEDs LSD (l peak < 10 mA per segment) Slika 2 TIM 5 • 80/81 219 priključitev 6-mestnega displeja bi pred¬ lagal shemo, ki jo podaja Motorola. V tej shemi so uporabljeni dekoderji, ki omogočajo priključitev displejev s skupno anodo. Dekoderjev 4511 v ta namen ni možno priključiti direktno, lahko pa na vsak segmentni izhod damo transistor za inver- tiranje. Mislim, da je to dobro razvidno iz slike. Božo Ropret preglednica transistorjev Naši bralci mnogokrat pišejo in se pritožu¬ jejo, češ, da se težko znajdejo med množi¬ co transistorjev, ki so na voljo ali pa tudi ne na našem tržišču. Iz oznak težko razbe¬ remo njihove lastnosti in poiščemo ekviva¬ lenten transistor, če tistega, ki ga je ozna¬ čil avtor članka v Timu trenutno ni dobiti. Zato sem se odločil da vam posredujem preglednico, za lažjo orientacijo pa še risbe posameznih ohišij. Upam, da sem s tem ustregel vsem tistim, ki so imeli s tem do¬ slej težave in da bo poslej manj tovrstnih vprašanj na naslov uredništva. 220 TIM 5 • 80/81 O CM . w co TIP o-Z O — O O ^ JZ © ^ cm N 0 o 1 o •I* ^viSSS ai > n n n n n o o o ~ o CM -Q co . i '+S 2 A H g; Z § o O _ 2 a. o O O O O o 0.2 >00000 — o o * o o o 5 o © o o a o O O O O o. o o *■ o w o o o o o .91 'c ra o >0 CM (o ■o v — J= o o O CM m T- , o < o o < o o < Komentar > . 22 . m 2E o 2 1 ozemljena baza -> f T = 700 MHz 2 2 2 nizek šum 2 2 2 2 2 2 2 2 2 nizek šum 2 nizek šum 2 nizek šum 2 nizek šum 2 nizek šum 2 nizek šum 2 2 2 2 2 2 nizek šum 2 nizek šum 2 2 2 2 nizek šum 2 nizek šum 2 2 2 2 2 2 7 7 9 9 9 9 9 7 1 sk. baza ft = 675 MHz 12 sk. baza ft = 220 MHz 1 sk. baza ft = 260 MHz 10 sk. emitor f t = 240 MHz 10 sk. emitor f t = 200 MHz 11 sk. emitor f t = 550 MHz TIM 5 • 80/81 221 TIP £L Z CL Z =?§§ O O ^ 4 - c ^ M S + ‘I’ 'I' eo ^VlSSiSAl 00000 o o i- o ■Q m »VI §5 + § 2 A § OO a © © © O OOOO —00000 E II II — a < a. o < •I* -I- . 22 , 'c as o >0 CM .2, x/ w < O v CM 1 Eli II a 03 O »C O O o o o o o o o Komentar 222 TIM 5 • 80/81 Marko Dulmin mala šola elektrotehnike (II) O ELEKTRIČNEM TOKU IN NJEGOVIH UČINKIH Začetniku je vedno težko pojasniti, kaj je električni tok, ker se ga ne vidi. Električni tok lahko opazimo šele po njegovih učinkih. Najprej se pogovorimo o samem imenu — električni tok. Ime pojasni, da gre za tok — torej nekaj teče (se pretaka). V našem pri¬ meru je to elektrika (kaj je to, kako je se¬ stavljena pa boste zvedeli kasneje in sedaj niti ni pomembno). Zato, da elektrika teče, pa je potrebno narediti priprave, ki elek¬ triko poganjajo. Take naprave so lahko me¬ hanske — pravimo jim generatorji, in ke¬ mične, te pa imenujemo galvanski členi. Baterije, ki jih bomo uporabljali mi, so ke¬ mične črpalke za elektriko, torej galvanski členi. Zapomnimo si nekaj zelo važnega: elektrika ni nekaj kar bi nastajalo ali se obrabljalo — porabljalo — elektrika se sa¬ mo pretaka. Rada se pretaka v kovinah, zelo težko pa se pretaka v porcelanu, poli¬ vinilu, suhem lesu ipd. Snovem, po katerih se lahko pretaka, pravimo prevodniki, osta¬ lim pa izolatorji. Elektriko zelo težko prisili¬ mo, da steče iz kovine v zrak, kar pa je možno. Najpogosteje jo vodimo po vodnikih (kovinah), ki so obdane z izolatorjem (poli¬ vinil, guma), zato da elektrika ne gre še drugje kot želimo. Elektrika je pravzaprav že v kovinah, mi jo samo z generatorjem ali galvanskim členom prisilimo, da se pre¬ taka v vodniku — žici. Ko teče po vodniku električni tok, se pojavijo učinki toka (be¬ sedo električni bomo od sedaj naprej več¬ krat slišali). Vse učinke bomo s poskusom ugotovili. Da tok teče pa moramo narediti naslednje: 1. Imeti moramo generator ali galvanski člen (črpalko za elektriko), 2. vodniki, po katerih želimo, da tok teče, morajo biti pravilno zvezani. Kako zvezani? Poglejmo sliko 1, na kateri je primerjava električnega toka (b) z vod¬ nim tokom (a). Jasno je, da kljub temu, da se črpalka vrti, tok ne teče. Voda sicer teče iz cevi, elek¬ trika pa, kot smo že omenili, ne more iz kovine, zato tudi ni električnega toka skozi vodnike. Poglejmo sedaj sliko 2. Slika 1 b Slika 2 TIM 5 • 80/81 223 Voda sedaj teče po ceveh, saj so cevi sklenjene. Ker so sklenjene tudi žice, teče električni tok. Vidimo, da morata biti oba kraja baterije sklenjena z vodnikom, če želimo, da tok teče. Temu pravimo, da mora biti sklenjen električni krog. Tako pretaka¬ nje vode nima smisla, tako sklenjen elek¬ trični krog pa je celo nevaren za baterijo, zato nikoli ne pustimo, da bi baterija po¬ ganjala elektriko samo po žici. Temu re¬ čemo kratek stik, ki je škodljiv za vsako napravo, ki poganja električni tok. Baterija ali generator mora poganjati električni tok skozi neko napravo, ki ji rečemo porabnik (čeprav ne »porabi« nič elektrike). Porab¬ niki so žarnice, motorčki, upori, transistorji ipd. Poglejmo učinke električnega toka: 1. Toplotni učinek Električni krog sklenemo prek tanke žice iz žične vate za čiščenje, žička zažari in pregori. To je povzročil električni tok, ki je tekel skozi žičko. 2. Svetlobni učinek Tok mora teči skozi nitko žarnice, ki je priključena na peto in navoj žarnice. Če je električni krog sklenjen, žarnica gori. Kjer¬ koli se krog prekine, neha teči tok in žar¬ nica ugasne. Ko žarnica gori, se tudi greje. ZAČETNE RADIOAMATERSKE SESTAVLJENKE ZRS »KIT« Zveza radioamaterjev Slovenije je s pro¬ gramom začetnih radioamaterskih sestav¬ ljenk — ZRS »KIT« precej poživila konstruk¬ torsko dejavnost v radioklubih, osnovnih šo¬ lah in klubih mladih tehnikov. Posebno v zadnjih nekaj letih je mnogo fantov, tudi dekleta niso bila izjema, s temi sestavljen¬ kam) prvikrat vstopilo v »skrivnostni« svet radiotehnike ter se odločilo za nadaljeva¬ nje šolanja na tehniški smeri, radioamater¬ stvo pa jim je postalo življenjski spremlje¬ valec in čudovit »hobby«. Program ZRS »KIT« ima 6 sestavljenk, ki so funkcionalno oziroma smiselno povezane. Detektorski sprejemnik DET-1 je resnično prvi korak v radiotehoiko — prvi radijski 3. Kemični učinki Električni krog sklenemo prek slane vode. Torej — nos baterije-vodnik-slana voda-vod- nik-peta baterije. Opazimo, da ob enem vodniku, ki je pomočen v slano vodo, izha¬ jajo mehurčki. Opazili boste, da se slana voda ogreje. 4. Magnetni učinki Veliko izolirane žice navijemo na debel že¬ belj in sklenemo električni tok skozi žico. Žebelj začne privlačevati železne predmete, če krog prekinemo, ne privlačuje več. Če pustite tok teči dalj časa, se žica segreje. Ponovimo sedaj osnovna spoznanja: 1. Tok teče takrat, ko je električni krog sklenjen. 2. Ko tok teče, se pojavijo učinki toka, ki so: a) toplotni (v vsakem primeru) b) svetlobni c) kemični d) magnetni Elektrotehniki izkoriščajo predvsem toplotni in magnetni učinek električnega toka. V tem nadaljevanju nismo povedali nič o velikosti toka in o lastnostih, ki jih ima baterija. O tem pa v naslednji številki. sprejemnik! Omogoča sprejem lokalnih srednjevalovnih radijskih postaj na slušal¬ ke. Večjo jakost in kakovost sprejema pa dobimo s povezavo na nizkofrekvenčni oja¬ čevalnik NFO-1 in 'nizkofrekvenčni korektor NFK-1. NFO-1 je uporaben ikot samostojni ojačevalnik, lahko pa ga priključimo tudi na ostale sestavljenke in tudi na gramofon, magnetofon, mikrofon idr. Tonski oscilator TO-3 je namenjen za individualno učenje ra- diotelegrafije (Morsejeve abecede), če ga pa povežemo z NFO-1, dobimo izredno ka¬ kovostno učilo — oscilator za skupinsko učenje radiotelegrafije s sobno jakostjo re¬ produkcije. Kratkovalovni sprejemnik OT-2 pa je že »pravi« sprejemnik za poslušanje radioama¬ terskih postaj na frekvenčnem obsegu 3,5 MFIz. Priredimo ga lahko za sprejem tudi na drugih kratkovalovnih območjih (ra¬ dioamaterskih ali radiodifuznih). Vse sestavljenke so prirejene na baterijsko napajalno napetost 9 V, kar je zelo po¬ membno za mlajše, še neizkušene konstruk- 224 TIM 5 • 80/81 N F korektor NFK-1 Stabilizirani usmernik USM-3 Kratkovalovni sprejemnik OT-2 ZAČETNE RADIOAMATERSKE SESTAVLJENKE Z RS „K I T" ZVEZA RADIOAMATERJEV SLOVENIJE NF ojačevalnik NFO-1 'elektorski srejemnik OET-1 Tonski oscilator TO-3 TIM 5 • 80/81 225 torje! Zaključek začetnega programa pa predstavlja stabilizirani usmernik USM-3, ki je dobrodošel pripomoček vsem radio¬ amaterjem pri nadaljnjih gradnjah in ekspe¬ rimentiranju. Uporabimo pa ga lahko tudi pri zahtevnejših gradnjah (močnejši ojače¬ valniki, sprejemniki, oddajniki idr.). Pomembno! Vse sestavljenke imajo prilože¬ na tudi navodila (opis delovanja, priprava orodja in materiala, sestava, ostala priporo¬ čila). Sestavljenke ZRS »KIT« pripravlja teh¬ nični laboratorij Zveze radioamaterjev Slove¬ nije, Lepi pot 6, Ljubljana (tel. 061/20-922). Naročila pošljite na naslov: Radioklub »Nikola Tesla« Timočka 18 11000 BEOGRAD telefon (011)442-225 (naročilnica z oznako načina plačila — rok dobave 8 dni po sprejemu naročilnice; stro¬ ške poštnine plača naročnik!) Cena za ZRS »KIT« — november 1980: — Detektorski sprejemnik DET-1 (srednjeval. področje 500—1600 kHz) Cena din 155,00 — Nizkofrekvenčni ojačevalnik NFO-1 (izhodna moč ca. 2W; tiskano vezje z elementi, čelna plošča s kaseto za baterije, potenciometer, vtičnica in puše) 262,00 — Nizkofrekvenčni korektor NFK-1 (tiskano vezje z elementi in potenciometri) 164,00 — Tonski oscilator TO-3 (tiskano vezje z elementi) 120,00 — Kratkovalovni sprejemnik OT-2 (reakcijski, frekv. področje 3500 do 3800 kHz, možnost prireditve na ostale frekvence, vrste sprejema CW, SSB, AM — kompleten material za sestavo) 415,00 — Stabilizirani usmernik USM-3 (izh. stabilizirana napetost 9—14 V, izhodni tok maks. 2,5 A, tiskano vezje z elementi, hladilno telo z moč. transistorjem — brez transformatorja! 380,00 MAKETA MALE ŽELEZNICE • MAKETA Matjaž Zupan priprave na izdelavo makete Ko pade odločitev »Maketa bo pri nas do¬ ma,« se moramo izdelave lotiti premišljeno, sistematično in predvsem brez naglice in zaletavosti. Že pred gradnjo makete imamo namreč obilo dela s pripravami. Le-te so enako pomembne kot sama izdelava makete. Ponavadi gremo po naslednjem vrstnem redu: — izbira prostora, — izbira sistema, — izbira oblike, — izdelava načrta, — izbira nosilne podlage, — nakup materiala. Seveda pa morate pred vsem tem še pre¬ pričati starše, da je mala železnica pravi hobby za vas in zanje! No, potem ko so vse te predpriprave za vami, pride na vrsto pra¬ vo delo na maketi. Za začetek si vse na¬ šteto pobliže poglejmo. /■ Izbira prostora če bo maketa večja, mora biti v posebnem prostoru. Redko kdo si lahko v stanovanju privošči sobo, laže je pač tistim, ki imajo svojo hišo. Tedaj sta klet in podstrešje kot nalašč za nas. Prostor pa mora biti suh, da preprečimo rjavenje, dobro izoliran, pa ogre¬ van, svetel in imeti mora električno nape¬ ljavo. Priporočljivo je tudi okno za zračenje. Vsi, ki si ne morejo privoščiti svoje sobe, pa se morajo izkazati v improviziranju. Na¬ redimo lahko maketo, ki se po uporabi po¬ stavi pokonci, nakar izgleda kot omara, lah¬ ko jo dvignemo pod strop na škripcih, lahko je pod mizo ali pa le ob zidovih sobe. Take »stanovanjske« makete bodo seveda manjše, kar pa ne pomeni, da ne morejo biti ravno tako precizno izdelane in polne podrobnosti. II. Izbira sistema Naslednja stopnja je izbira sistema. Sisteme ločimo po razmerju pomanjšave. Najbolj raz¬ širjen je sistem z oznako HO, ki je narejen v razmerju 1 : 87, širina tračnic je 16 mili¬ metrov. Po razširjenosti mu sledi sistem N (1 : 160) s širino tračnic 8 milimetrov. Ostali pa so še I (1 : 32), TT (1 : 120), 0 (1 :45) in najmanjši Z (1 : 220). Poleg teh 226 TIM 5 • 80/81 poznamo še ozkotirne sisteme, tak je na primer HOe, ki je narejen v razmerju 1 : 87, uporablja pa tračnice širine 8 milimetrov sistema N. Sistema N in Z sta za vse, ki bi radi na majhnem prostoru imeli čim več vlakov, tirov in ostalega. Sistema O in I sta bolj za na teraso ali vrt, sta pa tudi mnogo draž¬ ja od drugih. Sistem TT je bolj redek, raz¬ širjen je v glavnem v Nemški demokratični republiki. Sistem, ki ga največkrat srečamo in ki ga bomo najbrž tudi mi uporabljali, pa je HO. Večina proizvajalcev izdeluje material za ta sistem in je zaradi večjih serij cenejši. Je dovolj majhen, da lahko naredimo z njim maketo z obilico prog in vlakov, in dovolj velik, da je pregleden in primeren za izde¬ lavo. Sistemi se ločijo tudi po vrsti električnega napajanja. Večina uporablja enosmerno na¬ petost do 16 V, kjer je v eni tračnici pozi¬ tiven, v drugi pa negativen pol. Tak sistem uporablja naša Mehanotehnika in tuje tovar¬ ne Kleinbahn in Liliput iz Avstrije, Rivarossi iz Italije, Fleischmann, Trix in Roco iz Nem¬ čije in še precej drugih. Nemški Marklin pa uporablja izmenično na¬ petost do 18 V. V obeh tračnicah je ničla, pozitiven pol pa je v posebnih zobcih, ki potekajo po sredi proge. Lokomotiva ima spodaj poseben drsnik, ki dovaja električni tok v lokomotivo. Ta sistem je sicer ne¬ koliko dražji, vendar pri njem nimamo prob¬ lemov s kratkimi stiki pri gradnji osmič in pentelj. Tu nam namreč tračnica z enim polom pride na tračnico z nasprotnim polom, kar ima neprijetne posledice. Tudi sam sem se odločil za tak sistem. III. Izbira oblike Oblika mora biti prilagojena prostoru, tako da tvori nekako celoto z njim. Odločimo se lahko za maketo, ki bo postavljena ob zido¬ vih in za tako, ki bo v sredi prostora in dostopna z vseh strani. No, večinoma pa se odločamo za nekaj vmesnega. Maketa ob zidu ima lahko obliko črke I, L ali U, mešane pa oblike črk T, F ali E. Izmislimo pa si seveda lahko še marsikaj drugega. Pri obliki moramo upoštevati dol¬ žino naših rok. Maketa naj bo namreč le tako široka, da dosežemo vse njene dele. Temu se lahko izognemo tako, da na sredi makete naredimo odprtino, ki jo dosežemo pod maketo in tako poberemo iztirjen vlak ali pa nameščamo maketo. Paziti moramo pa tudi na krivinske radije tračnic. Če na¬ redimo lahko najožji krog s premerom 70 cm, potem seveda ne bomo delali 60 cm široke makete. IV. Izdelava načrta Obliki makete prilagodimo sedaj naš načrt poteka tirov. Najprej se moramo odločiti za gostoto tirov, če hočemo čim več vo¬ ziti, bodo tiri bolj na gosto, če pa nam bo glavna pokrajina, pa bo tirov manj. Najbolje bo, če izberemo za maketo neko »temo« in ji podredimo ostale dele makete. Največkrat je to velika postaja ali pa gorska železnica. Lahko pa za osrednji motiv izbe¬ remo tudi pristanišče ali pa ranžirno po¬ stajo. Seveda pa je možnosti še obilo. Prav gotovo bomo dali na maketo tudi hribe, saj je pogled na vlak, ki se vzpenja po klancih, se podi prek mostov in izginja v predore, prava paša za oči. Pri načrtovanju moramo paziti še na razne podrobnosti. Nekaj jih naštejmo. Osnova vsake makete je ponavadi dvotirna proga v obliki ovala, ki teče okoli makete. Na po¬ staji se razširi v več tirov. Od tega tira se cepijo tiri do tovarn, kamnolomov, rafi¬ nerij in podobnega in pa razni lokalni tiri do manjših postaj. Ranžirna postaja, kjer sestavljajo posamez¬ ne vagone v kompozicije, ima več tirov. Ti tiri so lahko na obeh straneh povezani in odprti ali pa so na eni strani slepo zaklju¬ čeni z odbijači. Ima naj tudi nekaj kratkih tirov za »parkiranje« lokomotiv. Če je proga gorska in poteka v več nivojih, naj bo višinska razlika med nivoji vsaj 10 centimetrov, da bodo lahko vsi vlaki vozili pod tuneli in mostovi. Naklon klancev naj ne bo večji od 5 %, to pomeni, da se na enem metru dolžine, dvigne za 5 centime¬ trov. Le v izjemnih primerih naj bo do 10 %, vendar teh naklonov težje kompozicije ne bodo zvozile. Višine tirov določite že pri načrtovanju. Ko smo o vsem tem razmislili, vzamemo kupček papirja, svinčnik in radir¬ ko. Na papir najprej narišemo obliko ma¬ kete, najbolje bo, če to naredimo v raz¬ merju 1 : 10 ali 1 : 20. Izberemo prostor za hribe, mesto in postajo. Nato se lotimo risanja poteka tirov. Paziti moramo, da ne Osnutek načrta za maketo 228 TIM 5 • 80/81 rišemo preveč ostrih ovinkov. Rišemo za začetek kar prostoročno. Naredimo več na¬ črtov, se posvetujemo s prijatelji in znanci, ki imajo na tem področju kakršnekoli iz¬ kušnje in za konec vse dobro prespimo. Tak osnutek načrta je na prejšnji strani. To je eden poslednjih osnutkov za mojo no¬ vo maketo. Doživel je še več sprememb, a nobena ni bila bistvena. Zraven so še razne skice detajlov in vozlišč. Vse to sem nam¬ reč narisal na najbližji papir takoj, ko se mi je porodila ideja. Ko smo se dokončno odločili za načrt, se lotimo risanja s šablono, če posebne šablo¬ ne nimamo, si jo naredimo sami iz kartona. S tako šablono rišemo načrt v razmerju 1 : 10 . Šablono naredimo tako, da na primer za ravni tir dolžine 20 centimetrov označimo 2 centimetra dolg konec na robu kartona. Takih koncev nanesemo več skupaj. Za krog z radijem 30 centimetrov izrežemo iz kar¬ tona krog s polmerom 3 centimetre in na njem označimo s črticami mesta, kjer so tiri sklopljeni med seboj. S tako natančno narisanim načrtom lahko predvidimo količi¬ no tirov, kretnic in križišč, ki jih potrebu¬ jemo. Pri sestavljanju tirov pride potem še do manjših popravkov, ki pa ne vplivajo od¬ ločilno na našo idejo o maketi in na nakup materiala. V. Izbira nosilne podlage Za nosilno podlago izberemo največkrat de¬ sko. Primerna je panelka debeline 15 do 20 milimetrov. Postavimo jo na nožiče. Le- teh naj bo več in naj bodo postavljene tako, da po maketi lahko tudi hodimo, pa ne bo popustila. Med gradnjo namreč večkrat sto¬ pimo na maketo, da dosežemo vse njene dele. Na tej plošči potem gradimo hribe in ostalo pokrajino. Če pa imamo v načrtu zelo gorato maketo, se odločimo za drug način, ki pa zahteva veliko dela in spretnosti. Iz lesenih letev sestavimo okvir, na katerega potem pričvr¬ stimo le podlago za tire iz vezane plošče ali tanjše iverke. Ostalo pa ostane prazno in prekrijemo s pokrajino. Tak način kaže spodnja slika. TIM 5 • 80/81 229 Največkrat pa uporabljamo kombinacijo obeh načinov, kar se nam pač za posamezen del makete zdi najbolj primerno. VI. Nakup materiala _ Sedaj pride na vrsto nakup vsega potreb¬ nega. Najprej poglejmo, kje dobimo pro¬ govni material. Pri nas lahko kupite tire, kretnice, križišča in vozni park tovarne Me- hanotehnika. V Ljubljani je njena trgovina na Tavčarjevi 5, marsikaj pa vam lahko ponudi tudi Mladi tehnik na Starem trgu. Poleg prog kupimo tudi transformator oziroma za večjo maketo več transformatorjev in vsaj eno lokomotivo. Lokomotivo bomo potrebo¬ vali za preizkus prog. Od materiala potrebujemo še: panelko ali iverko debeline 15 do 20 mili¬ metrov, lesene letve, vezano ploščo, razne žeblje, razne lesne vijake, žice, tipkala in stikala za vezavo električnih kretnic in po¬ dobnega. Poleg tega bomo rabili tudi naslednje orodje: kladivo, klešče, več izvijačev, sveder, več žag, rašpljo, steklen papir, spajkalnik, nož, lopatico za kit, s katero bomo oblikovali hribe iz plastofila, škarje in najbrž še kaj. Ko vse to imamo, smo pripravljeni na grad¬ njo makete. Za maketo pa bomo rabili tudi razni drobni material, kot so drevesa, hiše, ljudje, avtomobili, mostovi in še mnogo po¬ dobnega. Nekaj bomo našli v trgovini Meha- notehnike, nekaj bomo naredili sami, marsi¬ kaj pa bomo žal lahko dobili le v speciali¬ ziranih trgovinah v tujini. Prihodnjič si bomo ogledali polaganje tirov in električno vezavo. BRANJE • BRANJE • BRANJE • BRAN Drago Mehora vsakdanje skrivnosti narave 1 Sončno uro kajpak vsi poznate. Največkrat jo vidimo na stenah starih cerkva in graščin. Pravzaprav je to zelo moderna ura, saj jo »poganja« neposredno sončna energija. Am¬ pak kdo bo hodil gledat na sončno uro v graščino: lahko si naredimo prenosno sonč¬ no uro kar doma. Vzemite večji glinast cvetlični lonec in vsadite v luknjico sredi dna navpično tanko paličico. Postavite lonec na sončno mesto, kjer sije Sonce ves dan in narišite s črnim flomastrom na rob sen¬ co, ki jo ob vsaki uri meče kazalec na steno lonca. Če prenesete uro na kako drugo mesto, jo ob vsaki uri lahko »naravnate« s pomočjo svoje ure, pa bo spet »tekla«, seveda le ob sončnem vremenu. Škoda, da je ne morete spraviti v žep. 2 Tole sončno uro pa zares lahko vtaknete v žep. Lahko bi ji rekli tudi ročna sončna ura, saj jo imamo kar na roki. Takole jo naredimo: Kakih sedem cm dolgo slamno bilko ali pa cevčico od vrečke limonade postavite pokonci med mezinec in prstanec leve roke in se postavite tako, da pada senca cevke pravokotno čez prste. Dopol¬ dne se senca krajša, popoldne pa se daljša. Številk seveda ne bomo zapisali na roko, pač pa si bomo zapomnili, da znaša podalj¬ šanje sence od prsta do prsta približno eno uro. Preveč natančna ta ura kajpak ne bo 230 TIM 5 • 80/81 in uporabna je le poleti, zato je ne vze¬ mite tudi preveč zares. povečano podobo Sonca na steni naše sobe. Ob jasnem sončnem dnevu postavite daljnogled na okensko polico in ga podprite tako, da bo obrnjen s svojo op¬ tično osjo (objektiv — okular) naravnost proti Soncu. Pred okular postavite ogledal¬ ce, ki bo vrglo podobo Sonca na steno. Čim večja je povečava daljnogleda, tem večja bo tudi slika Sonca na steni. Z vrte¬ njem okularja podobo kar se da izostrite, sobo pa zatemnite. Tako boste dobili ostro sliko Sonca, na kateri boste lahko opazovali premike oblakov prek Sonca in celo sonč¬ ne pege. Ker pa se Zemlja vrti, bo treba vsakih nekaj minut popraviti lego daljno¬ gleda na oknu. 5 Valjaste pločevinaste doze za razpršila (spray) imajo vboklo konkavno dno. Če je dno zelo gladko in bleščeče, deluje kot konkavno zrcalo, ki zbira sončne žarke v žarišču. V žarišču, nekaj cm nad dnom na¬ stane tolikšna vročina, da lahko zažge papir ali cigareto. Zavržena doza tako kot tudi zavržena steklenica v suhi travi lahko pov¬ zroči gozdni požar. 6 Vonj zrelega sadja privablja ose. Po cesti vozi tovornjak s tovorom sadja. Ose lete 3 Gotovo ste že opazili, da riše Sonce, ki prodira skozi drevesne krošnje na gladka tla svetle lise v obliki krogov. Lise so okrogle zato, ker presledki v listju, čeprav nikakor niso okrogli, delujejo kot leče, sko¬ zi katere projicira Sonce na tla svojo ok¬ roglo podobo. Zanimivo je, da ob sončnem mrku te lise niso okrogle, ampak imajo obliko polmese¬ cev, to pa zato, ker ob mrku ni vidna ce¬ lotna sončna površina. Kdor ne verjame, naj počaka na prvi sončni mrk. 4 Sonca ne moremo opazovati z daljnogledom, lahko pa brez nevarnosti za oči opazujemo TIM 5 • 80/81 231 za njim z nekoliko večjo hitrostjo, ga uja¬ mejo in zlete skozi odprto zadnjo steno v notranjost tovornjaka. Kaj menite? Ali bo¬ do morale ose, ki še vedno letajo v not¬ ranjosti in niso nikamor sedle, še naprej leteti z isto hitrostjo s kakršno so ujele tovornjak? Nikakor ne. Ker je odprta samo zadnja stena, bo zrak v prostoru miroval in ose bodo v njem letale prav tako kot v sobi. Ako pa bi voznik odprl samo okence v sprednji steni, bi zrak stekel skozi prostor in ose bi morale spet leteti s hitrostjo tovornjaka, razen ako ne bi raje sedle na zrelo hruško. Isto bi opazili, če bi na pri¬ mer letela lastovka tik ob drvečem vlaku in bi nenadoma smuknila skozi odprto okno v notranjost vagona. 7 Navajeni smo reči, da zavre voda pri tem¬ peraturi 100° C, vendar ni vedno tako. Pri tej temperaturi zavre voda le na morski površini ali v krajih, ki niso dosti nad morjem. V planinski koči na 2500 m viso¬ kem hribu bo voda zavrela že pri 92° C, to pa zato, ker je v višjih legah manjši zračni tlak in se bodo vodni hlapi (para) prej dvig¬ nili iz vode. Nasprotno pa bo v zaprtem loncu na pritisk zaradi večjega tlaka za¬ vrela voda šele pri 120° C. 8 Predstavljajte si, da imamo na mizi tri ena¬ ke kozarce do iste višine napolnjene z brezbarvno tekočino. V A je brezbarvno sadno žganje, v B je čista voda, v C pa oslajena limonada. Kako bi brez pokušanja ugotovili, kaj je v posameznih kozarcih? Vrzimo v vsak kozarec kocko ledu iz hla¬ dilnika. V kozarcu B bo kocka nekoliko dvig¬ njena nad površino, ker je led za 1/10 lažji od vode. V kozarcu C bo kocka bolj dvig¬ njena nad površino zaradi večje gostote tekočine. V kozarcu A pa bo kocka komaj še ležala na površini, zato ker je alkohol lažji od vode. D K__ K D 9 Položite vretence s sukancem na mizo in potegnite za konec niti. Če boste potegnili za nit v bolj strmem kotu, bo vretence razumljivo steklo v smeri od vas. Če pa boste potegnili potem konec niti v manjšem kotu, se bo v vaše presenečenje zavrtelo vretence nazaj proti vam. Vzrok nenavad¬ nega pojava je v tem, da vrtilna os D ne leži v središču vretenca, ampak v točki, kjer se vretence dotika mize. Pri vlečenju niti v velikem kotu med nitjo in mizno po¬ vršino leži točka sile K za točko osi vrte¬ nja D, pri vlečenju v manjšem kotu pa je točka sile pred točko vrtenja, kar povzroči, da se vretence vrača nazaj. 10 Stekleno ali kako drugo zelo gladko plošči¬ co natrite s kapljico jedilnega olja in po¬ stavite na en konec ploščice suho vinsko čašo. Ploščico podprite, da bo stala poševno v takšnem kotu, da čaša ne bo zdrknila navzdol. Lahko pa jo prisilite, da bo brez dotika zdrsela po ploščici navzdol. Približajte čaši gorečo vžigalico in kaj kmalu bo za¬ čela drseti navzdol, takorekoč na zračni bla- 232 TIM 5 • 80/81 zini. Kaj se je zgodilo? Zrak v čaši se je segrel in razširil ter s tem nekoliko dvig¬ nil čašo nad deščico. S tem se je zmanjšalo trenje in čaša je zdrsnila po strmini nav¬ zdol. 11 Ali ni čudno, kako more usnjen pas zatak¬ njen v polovici lesene ščipalke za obešanje perila viseti v ravnotežju na koncu prsta. Velja poskusiti. Vzemite polovico lesene ščipalke, odrežite košček na tanjšem koncu in izžagajte poševen utor v debelini pasu. Pas se bo poševno nagnil in obvisel v rav¬ notežju. 12 Na rob mize postavite večji kozarec, ki je do dveh tretjin napolnjen z vodo. Na koza¬ rec položite lahko leseno deščico, nanjo ovojni del vžigalične škatlice, na vrh pa surovo jajce. Pazite na to, da bo stalo jajce natanko nad sredino kozarca. Rob deščice naj sega nekoliko čez rob mize. Ko je to narejeno, prislonite metlo k miznemu robu in jo pritisnite k tlom z nogo, potegnite držaj malo k sebi in ga spustite. Zgodilo se bo to, kar vidite na sliki, če pa se to ne bi zgodilo, pomeni to, da ste bili nerod¬ ni in da morate odšteti nekaj dinarjev za novo jajce. S tem poskusom ste preverili fizikalni za¬ kon o vztrajnosti ali inerciji teles. 13 Za konec pa še dva preprosta izdelka. Majh¬ ne pa tudi večje okrasne slike na mavcu naredite takole: Mavčno kašo sestavljeno iz pribl, dveh delov vode in enega dela naj¬ boljšega mavca (ALABASTER) vlijte v krož¬ nik ali v skledico ali v kako drugo okroglo ali oglato porcelanasto ali stekleno posodo. Posodo pred vlivanjem dobro natrite z mi¬ lom. Preden se bo mavčna kaša strdila, vtisnite v rob vrvico za obešanje. Čez 10 ali 15 minut bo vlitek dovolj trd, da ga boste lahko stresli iz posode. Na izbočeno stran začrtajte z jekleno iglo risbo, na pri- TIM 5 • 80/81 233 mer ornament, podobo živali ali kaj dru¬ gega, nato pa pobarvajte sliko z gostimi vodnimi barvicami. Manjše sličice lahko uporabite kot obeske za novoletno jelko, z večjimi pa okrasite stene svoje sobe ali predsobe, če želite slike zavarovati pred poškodbami, jih prevlecite z brezbarvnim lakom. Večje slike lahko zavarujete pred zlomom tako, da med vlivanjem vložite v kašo kos tkanine. 14 Kovinsko bleščeči podstavki za kozarce, vaze ali druge predmete bodo morda nekaj novega v vašem domu. Ni jih težko narediti. Poiščite nekaj večjih pokrovčkov od stekle¬ nih loncev za marmelado ali pokrovčke večjih pločevinastih doz na primer doz od NIVEA kreme, nato pa začnite zbirati razno¬ barvne srebrne tj. aluminijaste papirčke, v kakršnih so zaviti boljši bonboni. Papirčke zvaljajte in stisnite v oblike kroglic premera 1 cm. Dno pokrovčka namažite z vseleplji- vim lepilom OHO, počakajte nekaj minut, potem pa kroglice tesno zložite v pokrovček in jih hkrati lepite med seboj. Ko bo suho, potolcite kroglice s kladivom, da se bodo sploščile v ravno površino podobno moza¬ iku. Podstavek, oz. površino prekrijte z brezbarvnim lakom. Na ta način lahko naredite tudi svečnik ali kaj drugega po vaši zamisli. TIMOVA FANTASTIKA • TIMOVA FAN Edward D. Hoch: živalski vrt Prevedel: Žiga Leskovšek Ob koncu avgusta so bili otroci vedno prid¬ ni, posebno še, ko se je približeval triin¬ dvajseti v mesecu. Medplanetarni živalski vrt profesorja Huga je namreč vsako leto istega dne za šest ur pristal na območju Chicaga. Množice otrok in odraslih bi se še pred zoro razvrstile v kolone, vsak od njih pa bi v roki stiskal dolar in se začuden spraševal, kakšno vrsto nenavadnih bitij bo profesor Hugo to leto pripeljal s seboj. Do sedaj so že videli trinožna bitja z Vene¬ re, visoke, vitke ljudi z Marsa in celo kačam podobne pošasti z bolj oddaljenih planetov. Tudi letos so z bojaznijo in spoštovanjem opazovali, kako je velikanska okrogla ladja počasi pristala na ogromnem parkirnem pro¬ storu na obrobju Chicaga in kako so se njeni robovi polagoma dvignili in razkrili že znane rešetkaste kletke, živalice, ki so iz- gledale kot prikazni v morečih sanjah in so bile podobne konjem, so nenehno visoko žvrgolele ter se hitro in sunkovito premi¬ kale. Medtem ko je posadka profesorja Huga hitro zbirala ponujene dolarje, so se Zem¬ ljani zgrnili okoli kletk. Kmalu se je pojavil tudi sam dobri profesor, odet v mavrično ogrinjalo in pokrit s cilindrom. »Zemljani,« je zaklical v mikrofon. Ko se je hrup množice polegel, je nadaljeval. »Zemljani, letos boste lahko za en sam do¬ lar resnično uživali. Videli boste malo po¬ znana bitja, konje-pajke s planeta Kaan, ki sem vam jih ob velikanskih stroških pri¬ peljal čez milijone kilometrov vesolja. Zbe¬ rite se okrog njih, glejte jih, proučite jih, poslušajte jih in nato o njih povejte svojim prijateljem. Toda pohitite. Moja ladja lahko ostane tukaj le šest ur!« Množica, ki se je počasi pomikala mimo, je bila obenem očarana in navdana z grozo, ko je opazovala čudna bitja, ki so bila po¬ dobna konjem, po stenah kletk pa so se vzpenjala kot pajki. »To je resnično vredno 234 TIM 5 • 80/81 enega dolarja,« je medtem ko je odhajal pripomnil nek moški. »Domov grem, da pri¬ peljem še ženo.« Ves čas, dokler se deset tisoč ljudi ni zvrsti¬ lo poleg rešetkastih kletk, ki so bile vgra¬ jene v steno vesoljske ladje, je bilo tako. Ko pa se je šesturna omejitev iztekla, je profesor Hugo še enkrat vzel mikrofon v svoje roke. »Sedaj moramo iti, toda pri¬ hodnje leto istega dne se bomo zopet vrnili. Če vam je letošnji živalski vrt ugajal, po¬ kličite svoje prijatelje v ostalih mestih in jim to povejte. Jutri bomo pristali v New Yorku, naslednji teden v Londonu, Parizu, Rimu, Hong Kongu in Tokiu. Nato poletimo na druge svetove!« Pomahal jim je v slovo in vesoljska ladja se je dvignila s tal. Zemljani so si bili enot¬ ni v tem, da je bil to doslej najboljši živalski vrt... Kaka dva meseca in tri planete kasneje je srebrna ladja profesorja Huga končno pri¬ stala na znanih nazobčanih kamnih planeta Kaan. Nenavadna bitja konji-pajki so naglo drug za drugim zapustila svoje kletke. Po¬ tem, ko je profesor Hugo spregovoril nekaj poslovilnih besed, so z drobnimi koraki od¬ brzela v vse smeri, da bi med skalami po¬ iskala svoje domove. V enem od domov je bitje ženskega spola srečno pričakovalo vrnitev samca in mladiča. Pohitela je proti njima, da ju objame,« in za- žlobudrala pozdrav v čudnem jeziku. »Dolgo vaju ni bilo. Ali sta se dobro imela?« Samec je prikimal. »Malček je posebno uži¬ val. Obiskali smo osem svetov in videli mnogo stvari.« Malček je stekel navzgor po steni votline. »Najbolje je bilo na planetu, ki so ga ime¬ novali Zemlja. Tista bitja so si telo pokri¬ vala z oblačili in hodila po dveh nogah.« »Toda, ali ni nevarno?« je vprašala samica. »Ne,« je odvrnil samec. »Rešetke nas ščitijo pred njimi. Mi ostanemo v vesoljski ladji. Naslednjič moraš iti z nama. Res je vredno devetnajstih komokov kolikor stane.« Malček je prikimal: »To je bil doslej naj¬ boljši živalski vrt ...« TIM 5 • 80/81 235 TIMOVI OGLASI • TIMOVI OG Prodam 2-kanalni LIGHT-SHOVV 2 x 800 W za 600 din. Prodam tudi triac KT 207 za 70 din. Kupim pa izolirno podložko za 2N 3055 in pod¬ nožja za IC z 14 in 8 nožicami. Matjaž Vogel Trg 44 62391 Prevalje tel. 851-192 Kupim načrt za jadralno letalo ali gumenjak. Po¬ nudbe s ceno pošljite na naslov: Milan Gorenjak Bezina 14 63210 Slovenske Konjice Prodam integrirano končno stopnjo ojačevalca (stereo). Izhodna sinusna moč je 2 x 70 W pri napetosti napajanja ± 35 V. Cena je 3200 din. Bogdan Dugonik Medvedova 20 62000 Maribor tel. 21-601 Kupim 1—2 elektromotorja Mehanotehnike za ladijske modele (manjše). Motorja morata biti enaka in povsem brezhibna. Cena po dogovoru! Boštjan Ovsec Stari trg 101 61386 Stari trg pri Ložu tel. (061) 797-150 Prodam naslednji material za dirkalno stezo: 18 krivih in 6 ravnih tirov, 13 ograjic, 50 sponk, 3 regulatorje hitrosti, transformator, 12 podstav¬ kov za most in 4 avtomobilčke. Vse še dobro deluje. Stezo prodam tudi po delih. Cena po dogovoru. Prodam še mali nogomet za 150 din ter travo za pokrivanje makete. Emil Mušič Šlandrova n. h. 61234 Mengeš Kupim izhodni transformator za aparate z elek¬ tronkami 1 : 5. Jože Kranjc Ptujska cesta 10 62230 Lenart v Slov. goricah tel. (062) 74-201 Prodam CB postajo COMSTAT 525 (LAFAYETE) 40 kanalov 5 W z dovoljenjem za uporabo. Cena po dogovoru. Darko Štamberger Rozmanova 12 66250 ilirska Bistrica tel. (067)81-320 Prodam 1-kanalni LIGHT SHOW (400 din), reflek¬ torske žarnice (100 din in 60 Vtf 120 din), zvoč¬ nik 10 W—8Q (80 din) in detektorski sprejem¬ nik ZRS-DET-1 (100 din). Kupim pa slušalke in reflektorske žarnice (25 ali 40 W, razen bele barve). Igor Šilar Kuratova 29, Kokrica 64000 Kranj Prodam 4 telefonske slušalke (kos 50 din), 2 telef. mikrofona (kos 50 din), 5 elektromotorč- kov 4,5—6 V (kos 40 din), 6 starterjev (kos 10 din), 2 transformatorja za zvonec 220 V (3—5— 8 V, 1A (kos 50 din), 1 elektromotor 220 V/ /125 W—10000 n/min (300 din), 1 asinhroni elek¬ tromotor 220 V/70 W—2751 n/min (150 din), 1 slušalke primerne za učenje telegrafije (70 din), 3 računalniške ploščice z radiomaterialom (kos 120 din), 1 zložljivi daljnogled kombiniran s kom¬ pasom (80 din), 1 železnico Mehanotehnika-HO (320 din), 1 avtocesto Mehanotehnika (320 din). Kdor kupi železnico in avtocesto dobi za samo 600 din. Prodam tudi naslednje dele od pralnega stroja: 2 elektromotorja (kos 500 din), 1 progra- mator (200 din), 2 eiektrična kondenzatorja 10 pF/450V (kos 100 din), 2 električna konden¬ zatorja 20uF/450V (kos 100 din), 1 potopni gre¬ lec 220 V/2000 W (80 din). Za odgovor priložite znamko. Sandi Štrekelj Rutarjeva 10 66000 Koper tel. (066)22-243 Kupim delujoč ali pokvarjen, vendar kompleten osciloskop. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov: Božo Ropret Rodine 17c 64274 Radovljica AMATERJI POZOR! Ugodno prodam nedokonča¬ no (refilef.) železniško maketo M1 : 160, veliko¬ sti 220 X 140 v celoti s stojalom ali po delih. Interesentom za nakup cele makete pošljem ski¬ co proge s kratkim opisom. V primeru nakupa po delih nudim 4 železniške komplete (loko¬ motiva, 4—6 vagonov, transformator z regula¬ torjem hitrosti, progovni elementi s 4—6 kret¬ nicami za različne progovne kombinacije — pri¬ ložim načrt, 1—2 hišice). Samo Prodan Vegova 27 66000 Koper Kupim revije SAM št. 6 in 9/79 po prvotni ceni. Ponudbe pošljite na naslov: Marko Hegedič 61000 Ljubljana Cesta na Brdo 62c tel. 265-403 Prodam avtocesto po HO sistemu. Avtocesta je skoraj nova. Vsebuje pa: 6 krivih in dve ravni progi, 6 ograj, 6 podstavkov za progo v obliki osmice, 2 avtomobilčka — vozna in 2 razbita, ki ju lahko tudi sestavite ali pa uporabite za re¬ zervne dele in regulatorja hitrosti. Vse za 450 din po povzetju. Matjaž Hrovat Ožbolt n. h. 62361 Ožbolt ob Dravi 236 TIM 5 • 80/81 Ugodno prodam LIGHT SHOW brez žarnic in napeljave. Na napravo iahko daš kar 660 W. Cena 300 din. Boris Rajšter Partizanska 41 63000 Celje tel. (063)215-78 popoldan Prodam skoraj nova letalska motorja HB 20 RC-3,5 ccm (1300 din/ENYA 45, 111-7,5 ccm/1600 din), prvo podvozje za RC letala (500 din), s kolesom, tekmovalni 14-kana!ni RC sistem SIM- PROP CONTEST SPECiAL (oddajnik z akumu- Itorji, sprejemnik in sprejemniški akumulatorji, 4 servomotorji CONTEST, 2 para kvarcev (200,00 din). Vse v brezhibnem stanju. Miro Murn Kajuhovo naselje 33 61330 Kočevje tel. 851-606 (samo v soboto in nedeljo) Prodam naslednje načte po 30 din za kos: astro¬ nomski teleskop, mali disco, mešalnik, avto utripalnik, transistorski brnič in dva načrta za zelo enostavni napravici za oddajanje in spre¬ jemanje Morsejevih znakov. Oba načrta prodam za 20 din. Za odgovor priložite znamko! Zoran Slatnik Zadobrova 71a 63211 Škofja vas Prodam mikrofon-ojačevalnik (250 din), AK in¬ strument 1 mA/50 V za vgradnjo (800 din), KIT ELEKTOR IC-STAB. USMERNIK 5—20 V/5 A (900 din), STEREO REKORDER ELEKTOR na tiskanem vezju (950 din), 1 kos tiskanega vezja za stereo dekoder (200 din), JBC spajkalnik 220 V/40 W (600 din), 1 kos tiskanega vezja s pasiv elemen¬ ti za LCD digital multi-meter z dokumentacijo (250 din), posamezne elemente za elektroniko. Vinko Janežič Volčji potok 14 61235 Radomlje Prodam LIGHT SHQW 660 W za 500 din. Je v ohišju. Na kontrolni plošči je vgrajena varoval¬ ka, gumb za regulacijo jakosti utripanja, stika¬ lo, kontrolna lučka in PV vtičnici 220 V. Prodam tudi foto rele (preklopni ob prekinitvi snopa svetlobe) ter načrt za CB postajo 2 W. Foto rele za 300 din in načrt za 50 din. Tomaž Frelih Stara vas 222 64226 Žiri Poceni prodam visoko sposobni elektro motor JUMBO 550 9V—140 W. Motor je zelo malo rabljen. Primož Kolar, Gradnikova 89 64240 Radovljica tel. (064) 74-356 Prodam vrtalni strojček za vezja z napajanjem (500 din) in HI-FI slušalke CAMEL GE-303 (300 din) ali skupaj za 750 din. Plačilo po povzetju. Fulvio Rihter Predjamska 72 61000 Ljubljana Kupim lokomotivo (brez tirov ali vagonov). Lo¬ komotiva naj bo v brezhibnem stanju. Tine Golob Sp. Idrija 110 65281 Sp. Idrija Prodam 18 krivih tirov (2 din kos), 8 ravnih ti¬ rov (kos 3 din), 3 kretnice v levo smer (kos 10 din) vse po HO sistemu in stripe: Nočna poru- ka, Mefistov krak, Bubnjevi Mohikanaca, Plame¬ na otuja (2 din kos), načrt RC motornega čolna (15 din), Orlič A2 (10 din), Tombale (90 din) in TIM letnik 79/80 št. 2, 4, 6, 7, 8, 9, 10 (2 din kos). Miha Kosec Klavčičeva 5 61240 Kamnik Prodam TV sprejemnik PINOCKIO El-Niš. Potre¬ ben je manjšega popravila. Cena 400 din! Andrej Krištof Sele 1 62331 rPagersko Prodam načrt za RC avtomobil (80 din), RC avtomobil S6 FUTURA 111. Dodam karoserijo ter rezervoar. Cena po dogovoru. Robi Simčič Gradnikova 13 65213 Kanal tel. (065)51-095 Prodam 8 tirov sistema N krivih (4 din kos), sponke za tire, komandno ploščo (10 din), 2 vagona-tovorna (10 din). Kupim pa knjigo ŠKOLA HIPNOTIZMA za 6 din kos. Boštjan Pogačnik Nemiije 11 64201 Zg. Besnica Prodam revije TIM št. 3—8 letnik 78/79 in št. 2—10 letnik 73/74. Prodam šr trajekt dolg 54 cm in širok 12 cm (400 din). Avtocesto z dvema avtomobiloma in drugo ^kar je potrebno (300 din). Trajekt in avtocesta sta po sistemu HO. Dušan Kenjala Novo Polje c. X/35 61260 Ljubljana-Polje Kupim volt amper in Ohm meter lahko posamez¬ no ali skupaj. Kupim tudi avtokasetofon (12 V) brez radia. Boris Tomašič Brestanica 176 68280 Brestanica Prodam letalo SAPER 13 (razpon kril 2300 mm) še za sestaviti po HO sistemu z dodatno pro¬ go in nekaj vagoni. N sistem komplet — 4 vagoni in 4 kretnice. Prodam tudi gramofon ISKRAPHON 1003 skoraj nov za 1200 din ter nekaj značk. Borut Bobnar Godešič 122 64220 Škofja Loka tel. (064)61-816 TIM 5 ® 80/81 237 Prodam dele trobrzinca. Cena po dogovoru. Peter Osolnik Podbreg 1 61219 Laze v Tuhinju Prodam integrirano vezje za digitalno uro EA 5316 (7714) priložim tudi načrt. Poleg integrira¬ nega vezja potrebujete še displaye in nekaj uporov in kondenzatorjev. Prodam še ročno di¬ gitalno uro (budilka in štoperica) PIRATRON 2 p 7 A s 6 mestnim displayem LCD (še v ga¬ ranciji). Cena integriranega vezja je 150 din, ure pa 1000 din. Srečko Lenart Hrastje 84 64000 Kranj Prodam rabljeno dirkalno kolo na 5 prestav za 1500 din. Prodam tudi radio SIMFONIJO El Niš za 1000 din. Rado Parvdič Gregorčičev drevored 13 62250 Ptuj Prodam 1-kanalni LIGHT SHOW z ohišjem za 300 din brez ohišja pa 250 din. Sašo Štefanič Cankarjeva 2/A 68340 Črnomelj Prodam transformator F 270. Cena 250 din. Roman Prelogar Polje 29 61410 Zagorje ob Savi Prodam 12 ravnih in 9 krivih tirov po 4 din za malo železnico, večji in manjši most po 10 din, star pokvarjen kasetofon za 70 din, LP plošči: ANIMALS in LENA LOVICH prvemu dodam še nekaj malih plošč za 90 din, revijo TIM št. 4/76, 8 značk pesnikov in pisateljev po 10 din kos. Prodam še pesmarici »PREK SVETA ODMEVA PESEM« I in II del za 300 din. Lučka Prižent Gortanov trg 13 66000 Koper Prodam komplete polprevodnikov za RC sistem TIM lil. Komplet z enim proporcionalnim ser- vom po 500 din, z enim proporcionalnim in enim enakovalnim servom po 600 din in komplet z dvema propor. in enim enakovalnim servom za 750 din. Kompleti ploščic po 120 din. Prodam tudi komplete polprevodnikov za RC sistem TIM VII, vendar v njih ni transistorjev BF 317 in BC 216 (RIZ). Cene so iste kot za sistem TIM lil. Navedeno tudi zamenjam za motorček 2,5 do 3,5 ccm z RC vplinjačem ali za TV igre. Pro¬ sim, da pri naročilu vnaprej plačate pol cene. Sandi Kastelic Gimnazija Novo mesto 2c. 68000 Novo mesto Ugodno prodam samo za 2000 din nove BAS skrinjice 20 W. 2 kosa HI-FI — kvaliteta odlična kombinacij a za gramofon GK4001. Bojan Mesarič Vičavska pot 3 62250 Ptuj Prodam 10 Timov iz leta 77/78, iz leta 78/79 in 79/80 skupaj 30 Timov vezanih skupaj za 160 din. Prodam tudi rolko SPITF1RE italijanske pro¬ izvodnje za 500 din. VVALKIE-TALKIE UNIVER- ZUM 3 kanale, 2 W domet 25 km. Anteno GP STABIL 4 radialno vse skupaj za 2400 din. Marko Slokan Na otoku 5 63000 Celje Prodam žepni računalnik OLYMP!A LCO 1600 za 800 din, pet transitsorjev BC 107B ter dva tran- sistorja BF 254. Kupim pa načrt VU metra z LED diodami. V poštev pride tudi zamenjava. Vinko Žerjav Na Gaju 29 61210 Šentvid Kupim rabljen teleskop za opazovanje nebesnih teles. Ponudbe pošljite z opisom na naslov: Milan Samsa Stara Sušica 9 66256 Košana Prodam material za gradnjo RC oddajnika TIM XIX in sprejemnika TIM XX. Manjkajo mi MF transitorčki, kvarc kristala in IC vezji. Prodam tudi detektorski sprejemnik, nedokončan NF ojačevalnik in NF korektor. Prodam tudi trans¬ formator 4—12 V, rele 300 Q, vrtljiv kondenza¬ tor 500 f, zvočnik 3 W 4E, led diode, diode AA 130, BY 235, IC vezja SN 7410. Uroš Pleško Podmolnik 9a 61261 Dobrunje Kupim načrt za VVALKIE-TALKIE dometa več kot 21 km. Cena naj ne presega 30 din. Prodam ali zamenjam za večjo količino ploščic tiskanega vezja staro Favoritovo kolo na 9 pre¬ stav. Potrebno je popraviti ohter, naravnati pre¬ stave in zategniti konzole. Ima široke gume. Boštjan Rebernik Florjana Pohl. 4 63310 Žalec tel. (063) 710-673 Prodam avtocesto po HO sistemu: 15 krivih, 10 ravnih za 250 din, 9 nosilcev za 20 din, 2 retostata za 400 din, avtomobilček brez karo¬ serije za 40 din. Prvi kupec dobi še 10 ograjic in 54 sponk. Prodam tudi tri pare nogometnih čevljev šte¬ vilka 36, 1. za 200 din, 2. za 100 din, 3. za 100 din. Matjaž Stanonik Gregorčičeva 9 64250 Bled Modelarska motorčka OS MAX 1,76 ccm (z RC uplinjačem) in VVEBRA 1,8 ccm speedy (brez RC uplinjača) prodam. Cena po dogovoru. Darin Hvalec Jamova 51 61000 Ljubljana tel. 261-530 238 TIM 5 • 80/81 Prodam slušalke 1600 Ohm, brez vtičnice (50 din), že sestavljen detektor (35 din), ameriško radioamatersko revijo, prek 160 strani (50 din), CB oddajnik, moč 0,5 W, domet 15 km (v KIT kompletu). Komplet se sestoji iz vseh elemen¬ tov, izjedkane ploščice, načrte, navodila za iz¬ delavo in uporabo, priložena pa sta tudi načrta VFO, s katerim lahko povečamo domet oddaj¬ nika in sprejemnika. Napravi bo kos tudi manj izkušen radioamater (250 din). Na zalogi imam tudi načrta transistorskega kratkovalovnega od¬ dajnika TX-2, moč 3 W, območje 3500—3600 kHz (30 din) in transistorskega kratkovalovnega sprejemnika OT-2, območje 3500—3600 kHz, vrste dela CW, SSB, AM (30 din). KUPIM pa CB postajo! Andrej Završnik Vodnikova 38 61000 Ljubljana tel. (061)558-516 Kupim načrt za preizkušeno CB postajo na mi¬ krofon, sprejem možen na domačem radiu. K načrtu priložite tudi navodilo za sestavo. Kupim tudi štiri triace 3A 400 V. Ponudbe po¬ šiljajte na naslov: Dušan Kordiš Trata 3/3 61330 Kočevje Prodam FLIPER Mehanotehnike Izola za 100 din, veliki NOGOMET z rezervo za 100 din, prek 100 stripov od 4 do 7 din, okoli 100 Alan Fordov, Eks Almanahov, Zabavnikov, Mikijevih Zabavni¬ kov, Mandrak in strip Otek. Vse je še v lepem stanju. Za vsa pojasnila priložite znamko. Kupim pa načrt za LIGHT SHOW (3 do 4-kanaI- ni, priključek na 220 V) s podrobnejšim opisom kot v Timu. Cena naj ne presega 30 din. Na dom lahko pridete vsak dan razen sobote in nedelje od 15. do 18. ure. Carli Hugo Stojkova ul. 2 62250 Ptuj Prodam integrirana vezja: CD 4011, SN 7400, SN 15897, IL 723, IL 741, IL 7095. Transistorje BD 137, 2N3055, 2N 2222. Diode BY263, Greatz B 40 C 2800/3300, več TEIAC 5 A/400 V, UNI- MER 3 brez gibljivega sistema (nov), časovnik DO 15 UR kontinuirana regulacija, AVDIO GENE¬ RATOR 10 Hz : 1 MHz, avtomobilski avtomat za brisalce in nekaj literature iz elektronike. Vinko Janežič Volčji potok 14 61235 Radomlje Prodam plošče RORI GALLAHER TOP PRIOTITi za 80 din, DEEP PURPLE Made in Japan za 15 din, LED ZEPPELIN lil za 85,60 din, BLACK SAB- BATH TECHNICAL ECSTASY za 70 din, SWEET STRUNG UP za 130 din, NAZARETH EXPECT NO MERCY za 60 din, JIMI HENDRIX LSLE OF VVIGHT za 60 din, JET HRO TULL SONGG FROM THE WOOD za 80 din. Plošče so dobro ohranje¬ ne. Lahko kupite posamezne ali vse skupaj. Ervin Šajn Unec 89 61381 Rakek Nujno prodam naslednji material: železnico po Ho sistemu. Sem spada lokomotiva s sedmimi vagoni (vse razen enega vagona je še neupo¬ rabljeno), vagon in lokomotivo, ki sta potrebna manjšega popravila, čisto nov transformator, 3 kretnice in ravni ter krivi tiri za krog 1 x 2,5 m. Malo rabljeno avtocesto s stezo 1 X 2,5 m in z 2 avtomobiloma. Zraven je še transformator z 2 stikaloma za reguliranje hitrosti. Stereo gramofon GALUS z 2 zvočnikoma ter malo rabljeno B-trobento AMATI (zraven dodam še kovček, dušilec, ustnik in fino olje). Železnico in avtostezo prodam samo kompletno, in sicer železnico za 1000 din, avtostezo za 400 din, gramofon za 2000 din, in trobento za 2500 din. Interesenti pišite na naslov: Iztok Pliberšek Glaserjev trg 3 62311 Hoče Prodam RC avto, vrhunski model PB 9 s K&B- McCoy motorjem (1,25 KS pri max. 3000 vrt./ /min.), z A.M.P.S. diferencialom, resonančno cevjo itd. Zraven dam nekaj pribora (med dru¬ gim tudi PB diferencial). Prodam tudi VF modul za MULT!PLEX napravo (40 MHz, FM), ročko za gramofon SME 3009 in gramofonsko glavo OR- TOFON MC20. Za podrobnejše informacije piši¬ te na naslov: Andrej Nemec Plečnikova 4 62000 Maribor Prodam model čolna ARTAR za 900 din, model čolna MERKUR za 700 din, gramofon 1SKRA- PHON RM 73 za 1.700 din, 40 malih plošč za 450 din, 550 značk za 8.000 din, dirkalno kolo FAVORIT za 2.500 din (10 prestav). Valentin Lampič Šmartno 30 61211 Šmartno (tel. (061)52-234) Prodam skoraj nov letalski motorček z žarilno glavo COX BABE BEE s prostornino 0,50 cm 3 . Ima vgrajen rezervoar, zraven dodam še nezlom¬ ljivo eliso s premerom 15 cm in iglo za vbrizga¬ vanje goriva. Cena 600 din. Primož Miklavčič Ul. Antona Skoka 8 61230 Domžale Kupim števec za kolo (kolo veliko), star naj ne bo več kot 1 leto. Cena naj ne presega 120 din. Darko Kačič Gabrovica 58 pri Komnu 66223 Komen Prodam integrirani vezji LD 110/111 za 600 din. Anton Gorjanc Vrečkova 11 64000 Kranj Prodam novo kitaro v garanciji (Melodija) z do¬ kumentacijo za 2000 din, nov svetlomer LENIN¬ GRAD 4 za 200 din, 18 stripov (kos 6 din), pri¬ ročnik GITARA ZA SVAKOGA za 150 din. Branko Šuligoj Modrej 4 d 65216 Most na Soči TIM 5 • 80/81 239 UGANKE•UGANKE•UGANKE•UGAN Pavle Gregorc KRIŽANKA VODORAVNO: 1. bitje srca ali žile, 5. srednji črki besede RUTA, 7. stanje atmosfere na do¬ ločenem mestu opazovanja, 12. največji kopen¬ ski sesalec, 13. kraj na Notranjskem, kjer se je rodil slovenski pesnik Dragotin Kette, 15. ovalni krožnik, 16. poljska cvetica z lepim rdečim cvetom, 17. prebivalec glavnega mesta ČSSR, 19. naziv, 20. srednji črki besede PEKA, 21. sta¬ rogrška boginja zemlje, 22. stara prestolnica se¬ verne Babilonije (nazaj brana beseda DAKA), 24. srednji črki besede ČAKA, 25. geometrijsko telo, ki ga omejuje šest kvadratov, 27. mišica v prsnem košu, ki deluje kot črpalka krvnega sistema, 29. duša umrlega po verovanju starih Slovanov, 31. drugo ime za premog lignit, 33. drugo ime za ter, 35. antični prebivalec Ape¬ ninskega polotoka, Italec, 37. ime slovenskega protestantskega pisatelja Bohoriča, 38. preprost, običajno lesen plug, 39. za življenje nujno po¬ treben plin, 40. kratica za »akademski klub«, 41. pogovorna beseda za top. NAVPIČNO: 1. naprava za spreminjanje izme¬ ničnega toka v enosmerni tok, 2. pritisk, 3. ča¬ sovno obdobje, v katerem moramo kaj storiti, 4. veznik, 5. časovna enota, 6. sila, s katero Zemlja privlači kako telo, 8. grška črka, 9. ljub¬ kovalna oblika ženskega imena Eva, 10. najožja sorodnica, 11. osnovni delec z negativnim na¬ bojem, 13. izkušnje, pridobljene s praktičnim delom, 14. ime leta 1980 umrlega slovenskega slikarja Gasparija, 17. ameriški filmski igralec (Gregory), 18. zgornji del stopala, 21. šahu po¬ dobna japonska igra s kamni, 23. soglasnika v besedi DECA, 25. snov iz kvasovk, namenjena za vzhajanje testa, 26. popularna opera italijan¬ skega skladatelja Giuseppa Verdija, 28. plin, ki spada k nasičenim ogljikovodikom, 30. očka, 32. raztopina, ki tvori, nanesena na površino, za¬ ščitno ali polepševalno prevleko, 34. ime slo¬ venskega grafika Justina, 36. znak za kemično prvino litij, 38. znak za prvino radij. ODBIRANJE ZLOGOV Odbiraj po vrsti zloge v prvem, drugem in tretjem stolpcu tako, da boš ob pravilni rešitvi prebral neko misel. Zlogi so pravilno urejeni le v prvem stolpcu, v ostalih dveh pa so po vrsticah pomešani med seboj in moraš sam ugotoviti pravilni vrstni red odbiranja. 240 TIM 5 • 80/81 IZPOLNJEVANKA ŠTEVILČNICA KA — KAM — KO — KO — LA — LAJ — LEK — LO — LOST — LOST — NA — NJE — PA¬ PIČ — PLA — PRIŠ — ROG — VE — VI — ZO — ZRE Iz navedenih zlogov sestavi 8 samostalnikov in jih vpiši vodoravno v lik: 1. skromnost, bornost, komaj zadostnost, 2. jo¬ kanje, 3, človek, ki je pred kratkim prišel v kako okolje, 4. lastnost zrelega človeka, 5. me¬ dalja, 6. glavno mesto afriške države Ugande, 7. gorska žival s sabljastimi rogovi, 8. sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele. Zaporedoma po vrsticah brane črke na poljih s krogci dajo mise! španskega pisatelja Migue- la de Cervantesa. PREMEŠANE ČRKE V STAVKU ŽANE je danes na svojem delovnem mestu RE¬ ZAL železne profile. Kako se imenuje tovarna, kjer dela? LAHKA POSETNICA OTO GRAFF Pri Otovem imenu in priimku morate premakniti le eno črko in dobili boste njegov poklic. Kaj je? SKRITA MISEL VESA — KOD — OSEL — PRITOK — ŽULJ — NENAD — SEV — OJE — IMOS — POMIK — NOMEN — PIH — ČEPKA — NADA — SVOD — JIM — MRAK — ZUR — MOMA V vsaki gornji besedi prečrtaj po eno črko, ostale pa beri po vrsti in prebral boš misel francoskega pisatelja Frangoisa de La Roche- foucaulda. Vsaka beseda v tej uganki ima pet črk. Besedo pod posamezno številko vpiši v lik okrog polja s številko tako, kot kažejo manjše številke v kvadratkih. 1. pripadnik obveščevalne službe, 2. ime slav¬ nega slovenskega matematika in topničarja Ve¬ ge, 3. jamski ali močvirski plin, najenostavnej¬ ša organska spojina (CH4, 4. zgornji del smu¬ čarske skakalnice, 5. neprijeten občutek pred nastopom v javnosti, 6. gibanje zračnih plasti, 7. največji hrošč plojkač z rogovom podobnimi čeljustmi pri samcu, 8. pripomoček za veslanje, 9. ukrep'proti storilcu kaznivega dejanja. Zaporedoma brane črke v drugi, četrti in šesti vrstici sestavljajo misel francoskega pisatelja Edmonda de Goncourta. REŠITEV UGANK IZ 4. ŠTEVILKE NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA: Vodoravno: sumandi, vratar, arara, Somalec, kvar, opoj, saje, ZT, total, RL, sli, ata, Atlantik, rast, reke, et, MR, kal, produkt, figovec, rik, AZ, Ika, mrva, kovica, šamot, tlaka, JI, Aco, OA, Art, IM, rtina, Mirje, joker, antena, arena, Raa, Ti. ŠTEVILČNICA: 1. lakota — lahkota, 2. mifljnica, 3. lefvjica, 4. pfajlača, 5. lifsjtina, 6. (n)rav- nost, 7. karat(e), 8. (d)rezina, 9. Savinfjja, 10. pfrjesek, 11. koftjlarna, 12. nafpjrava, 13. (Ž)iv- kov, 14. (o)oitanje, 15. bafkjlada. Pregovor: Vse je težko, preden postane lahko. TRI FIGURE: I — 2 — A, II — 3 — C, lil — 1 — B. SKRITA MISEL: Bolje se je naučiti nepotrebno kot ničesar. POSETNICA: Oleg Posel — speleolog. DVA POKLICA: klepar — kletar. IZPOLNJEVANKA: 1. premer, 2. ojesa, 3. pum- pa, 4. oidij, 5. vnetje. Končni rešitvi: Popov, Rjumin. TIMOVI NAGRAJENCI: TIMOVI NAGRAJENCI IZ TIMA št. 4/80-81 Fredi Najžar, Vrazova ul. 10, 69240 Ljutomer Leon Frankovič, C. 1. maja 20, 61430 Hrastnik Urška Berlot, Erjavčeva 24, 66000 Koper nagradna slikovna križanka Pavle Gregorc POLEG NAPETEGA ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA PUSTOLOVSKEGA ROMANA IZ- GUBLJENI SVET, ZAČINJENEGA Z ZNAČILNIM ANGLEŠKIM HUMORJEM, IMAMO NA ZALOGI ŠE KOMPLET ZBRANIH DEL JULESA VERNA. KNJIGE LAHKO NAROČI¬ TE PRI TEHNIŠKI ZALOŽBI SLOVENIJE. OBROČNO ODPLAČEVANJE. NAROČNIKI TIMA IMAJO 10% POPUST. IBINZONE IA GRANTA 564 pl. 200,00 Ul SVETA iDU Z JUGOM