NASILJE GOSPODARSTVO SPORT Ženske še vedno padajo po Prihodnost temelji na stopnicah str. 12-13 reciklaži str. 4 Miloš Rovšnik: »Boriti se moramo za vrh v prvenstvu.« str. 18 "m ■o len IT- icn ■u-i im lo Ir-Sr- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 28/ Leto 74 / 11. julij 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Pod oblake po zdravje in veselje Če se boste povzpeli na nov razgledni stolp na Rudnici, vas bo morda na kateri od 185 stopnic malo stisnilo v trebuhu, ampak razgled na vrhu je vreden vsakega koraka. Zeleni griči Kozjanskega in Obsotelja so kot na dlani. Prav tako se z višine še bolje vidijo razvojne možnosti turizma v naših krajih. str. 9 INTERVJU NEURJA Andraž Purg, fotograf str. 26-27 Pustošilo tudi po naši regiji str. 2-3 ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAV! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 > ш > X CM ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO TAKOJ!!! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 3 € + davek (bio + 0,25 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,40€ + davek Aktualne dnevne cene; telice do 3,40€ + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,25 €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; c c a 200-250 kg! Ш Ж jBSfe, Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Ktyften, "yha*tc /4., d.o.o. Parmova ulica 53, Sl-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Pogosto se ustavi že pri tem, ali žrtvi sploh verjamemo. Vztrajati bi morali pri tem, da iz družin umikamo povzročitelje nasilja in ne, da bežijo žrtve.« Maja Plaz, predsednica društva SOS telefon »Fotografija, ki me gane, mora v meni vzbuditi različna čustva. To je dobra fotografija. Občutki, ki se sprožijo, so že nad osnovnim merilom, kaj je dobro.« Andraž Purg, fotograf »Sam sem zagovornik ekološko pridelanih sestavin brez kakršnikoli dodatkov. Nisem za industrijsko proizvodnjo, moj cilj je učinkovitost.« Žan Bračič, biotehnolog »Zdaj posebne učinke gledam povsem drugače. Štejem statiste, opazujem eksplozije in spremljam akrobacije igralskih dvojnikov.« Jure Križman, kaskader »Iz prvega bobna smo dobili evropskega prvaka. Želja je bila tudi Barcelona. Vseeno je sicer, koga dobiš, kajti gre za izjemna moštva, ki jim težko kljubuješ.« Rok Mordej, kapetan fut-sal kluba Dobovec ČETRTEK 1 1 PETEK M 26 O" \l/ 25 SOBOTA I 1 NEDELJA \ 1 / 24 \l/ 25 15 14 ИИВЈНН ■ Foto: Občina Šmarje pri Jelšah Foto: FB Rogatec, moj kraj Nedeljsko neurje divjalo tudi po Rogaški Slatini, Rogatcu in Šmarju pri Jelšah Nalivi z divjim vetrom za seboj pustili opustošenje »Česa takšnega pri nas še nismo doživeli,« so se v en glas strinjali naši sogovorniki iz Obsotelja in s Kozjanskega. Podrta stoletna drevesa, uničena infrastruktura, poplavljene stavbe in odkrite strehe. Prijetna nedelja je dobila dramatičen epilog, v katerem so glavno in najbolj junaško vlogo odigrali gasilci. SAŠKA T. OCVIRK »Hudo je bilo. Po celi občini, ampak Rogatec je bil pa dobesedno pod vodo,« je dejal župan Martin Mikolič. Gasilci iz Rogatca, Dobovca in Donačke Gore so bili na terenu vse do polnoči. Črpali so vodo, čistili prostore in po- krivali strehe. V ponedeljek so nadaljevali delo. Tudi v Rogaški Slatini so gasilci in štab civilne zaščite v ponedeljek zjutraj ljudem delili folijo, jim posojali lestve in odstranjevali drevesa s cestišč. Šlo je za nadaljevanje burne noči, ko je bilo še posebej pestro v krajevni skupnosti Kostriv-nica. Medtem ko so gasilci pomagali prizadetim ljudem na terenu, je meteorna voda skozi streho vdrla v povsem novo dvorano gasilskega doma. Kot je dejal Marjan Čuješ iz slatinske občinske uprave, so vse do polnoči odpravljali posledice hudega vetra na Boču. »S planinskega doma je odneslo velik del strehe. Veter je dobesedno ruval drevesa. Ocenjujemo, da je vetrolom na pobočju hriba podrl približno dvati-soč kubičnih metrov lesa. Po- sledično so bile neprevozne številne ceste.« Podobno situacijo so imeli tudi v Šmarju pri Jelšah. Kot je dejal župan Matija Čakš, je bila skoraj polovica krajevnega središča pod vodo. »Katastrofalno je bilo. Veliko streh je odkrilo. Tudi mladi družini v Šerovem. Pomagati moramo, na kriznem sestanku pa pregledati tudi, kako daleč smo z nujnimi ukrepi za dolgoročno zaščito pred takšnimi dogodki.« Prestavitev potoka, obnova cevi pod ploščadjo, poglobitev strug, protipoplavna zaščita, sanacija grozečih plazov so samo nekateri od potrebnih posegov na tem seznamu. »Za občino bo to velik zalogaj, ampak glede na pogostost takšnih dogodkov v zadnjih letih jih bomo morali dati na predno stno listo,« je zaključil Čakš. novi tednik I radio celie NT&RC, podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Celje V tehničnem uredništvu NOVEGA TEDNIKA iščemo sodelavca grafičnega oblikovalca z izkušnjami. Zahtevana znanja: Adobe Indesign, Adobe Photoshop, Adobe Illustrator (Corel Draw). Prijave pošljite do 25. julija na elektronski naslov: razpis@nt-rc.si Tretji na svetovnem prvenstvu v robotiki Na svetovnem prvenstvu v robotiki RoboCup v Sy-dneyju sta v minulih dneh sodelovali tudi dve ekipi iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. Ena od njiju je v svoji ligi osvojila odlično tretje mesto za ekipama s Kitajske in iz ZDA. V celjski ekipi so bili tehniki mehatronike Florjan Plohl, Zan Marinšek, Tomaž Rejc Zagožen in Marcel Urankar. Njihov mentor je bil mag. Matej Veber. Šola tako nadaljuje niz uspehov na tovrstnih tekmovanjih. Z zadnjim si je zagotovila sodelovanje na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Franciji. Sprejem za ekipi po vrnitvi iz Avstralije bo šola pripravila v soboto dopoldne. TC AKTUALNO 3 Toča oklestila pridelek hmelja Letošnja letina hmelja bo precej slabša, saj se hmeljarji v zadnjih dveh mesecih bojujejo tako z izjemno invazivno boleznijo hmelja kot tudi z vremenskimi nevšečnostmi. V zadnjih nekaj tednih je kar nekajkrat udarila toča. Kakšne so prave razsežnosti poškodb na hmeljiščih, bo vidno šele čez čas, a že zdaj je jasno, da bo škoda ogromna. Najbolj prizadeta hmeljišča si je v ponedeljek ogledala tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje je toča poškodovala približno 40 odstotkov hmeljskih nasadov v Savinjski dolini in na Koroškem. Direktor Stanko Jamnik pravi, da se škoda pojavlja že v tedenskih intervalih. »Vsak teden je huje prizadeto eno območje. V tem trenutku so hmeljišča v takšni razvojni fazi, da je škoda največja. Najbolj je prizadetih približno 300 hektarjev hmeljišč v občini Braslovče in Prebold.« Kot je dejal, je o količini letos pridelanega hmelja še prezgodaj govoriti, nastalo škodo sproti popisujejo in beležijo ter vse redno javljajo pristojnim službam. Vremenske nevšečnosti niso škode pustile zgolj na hmeljiščih. »Letošnje leto preprosto ni naklonjeno kmetijstvu,« pravi Jamnik in dodaja, da so precej škode utrpele tudi vrtnarske kmetije. »Precej je škode na žitih, ki še niso Vinko Drča je ministrico popeljal po nasadu, ki ga je zadnje neurje skorajda v celoti uničilo. »> 4 š U Нв ишт* * if^ . u^l ^i V4 ' bila požeta. Nekatera polja so povsem uničena in žetve sploh ne bo. So pa pri nas te površine relativno majhne.« Neugodne zavarovalne premije Najbolj prizadeta hmeljišča si je v začetku tedna ogledala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Hmeljarji so do njenega obiska sicer že uspeli odstraniti najbolj vidne posledice neurja, a kot je povedala Pivčeva, je podroben pregled hmeljišč razkril, da bo škoda ogromna. »Pridelek bo močno okrnjen in kar je najbolj zaskrbljujoče, posledice vremenskih ujm se bodo kazale tudi v prihodnjih letih.« Hmeljarji so ministrici predstavili nekaj svojih predlogov in povedali, da tehnično varovanje nasadov s proti-točnimi mrežami ni mogoče. »Tako ostane zgolj možnost, da se hmeljarji proti izgubam pridelka zaščitijo z raznimi Velika škoda tudi v Zrečah Pohorsko občino je močno neurje prizadelo konec junija in tudi pretekli konec tedna. Junija je močno deževje povzročilo škodo predvsem na cestni infrastrukturi na območju celotne občine Zreče. Po prvih ocenah naj bi škoda znašala približno 20 tisoč evrov. Škoda je nastala predvsem na makadamskih cestah in na bankinah. Prav tako je bilo zamašenih kar nekaj cestnih prepustov. Pretekli konec tedna je občino spet zajelo močno deževje s poplavami, z vetrolomom in s točo. Posebej je nevšečnosti povzročilo na območju pohorskega dela občine, to je v krajevnih skupnostih Skomarje, Resnik in Gorenje. Nastala je škoda na cestni infrastrukturi in tudi na kmetijskih zemljiščih, kjer je klestila toča. Po prvih ocenah Kmetijsko-svetovalne službe Slovenske Konjice so določene kulture poškodovane do 30 odstotkov. Prva ocenjena škoda znaša trideset tisoč evrov. BGO zavarovanji, ki pa, kot smo slišali, tudi niso takšna, kot bi si jih hmeljarji in pridelovalci želeli,« je po sestanku še povedala Pivčeva in zatrdila, da se bo na ministrstvu trudi- la najti primerne zavarovalne podlage, ki bodo vsaj nekoliko omilile škodo, ki nastaja ob neurjih. LKK Foto: TT Študenti opozarjajo: večina defibrilatorjev v Celju neustrezno označena »Poskrbite za defibrilatorje!« V Sloveniji doživi srčni zastoj vsako leto približno 1.600 ljudi, v mestni občini Celje od 40 do 50. Kaj bi se zgodilo, če bi morali pomagati? Ali veste, kje vse so v Celju nameščeni defibrilatorji? In ker infarkt ne izbira ure, kaj bi se zgodilo, če bi se nekdo zgrudil ponoči? Na območju Celja je na voljo 62 defibrilatorjev, toda večina v različnih stavbah, ki jih po končanem delovnem času zaklenejo. Torej je dostop do njih takrat onemogočen. Projektna skupina je na glas opozorila na ključne stvari pri nameščanju defibrilatorjev. SIMONA ŠOLINIC Študenti Visoke zdravstvene šole v Celju so s Koronarnim klubom Celje izvedli odmeven projekt Lokacija in dostopnost do avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v mestni občini Celje. Pri tem so ugotovili, da je večina de-fibrilatorjev neustrezno označenih, pri čemer opozarjajo tudi na nedostopnost teh aparatov, ki so namenjeni reševanju življenj. Pri nenadnem srčnem zastoju, ki se zgodi izven zdravstvenih ustanov, je namreč ključnega pomena uporaba defibrilatorja. Podatki o lokacijah defibrilatorjev so sicer objavljeni na spletni strani tako imenovane AED baze Slovenije. Toda skupina, ki je preučevala lokacije na območju Celja, opozarja: »Seznam na spletu ni popoln in ni posodobljen! Hkrati zaradi stresne situacije ob srčnem zastoju tudi ni primerna oblika pridobivanja informacij.« Niti lokacije defibrilatorjev niso ustrezno označene, pravi vodja projekta dr. Roman Parežnik: »Javnost tudi ni ustrezno seznanjena s pomenom in z načinom njihove uporabe. Večina defibrilatorjev je na voljo le v delovnem času stavbe, v kateri se nahajajo. Od vseh 62 defibrilatorjev v Celju so le trije pravilno označeni, prav tako dostopnost nekaterih onemogočaj o številne ovire. Ker je samo četrtina nameščenih defibrilatorjev takšna, da je dostopna 24 ur na dan, bomo predlagali lastnikom stavb in območij, kjer so postavljeni ostali defibrilatorji, naj storijo enako in omogočijo 24-urni dostop do naprav in naj to ustrezno označijo.« Predlagajo dodatna mesta Projekt je sicer v zaključni fazi, študenti bodo namreč podali tudi svoje predloge. Še več, izdelali so interaktivni zemljevid s posodobljenim prikazom namestitev defibri-latorjev v Celju. »Tega bo skupina poslala predstavnikom Mestne občine Celje, gasilcem, V primeru nenadnega srčnega zastoja je čim hitrejša uporaba avtomatskih zunanjih defibrilatorjev, s katerimi opravimo ponovno vzpostavitev učinkovitega srčnega ritma, pomemben člen tako imenovane verige preživetja, ki lahko edina ponovno vzpostavi delovanje srca. Rdečemu križu in tudi dispe-čerskemu centru v Mariboru, kjer v okviru nujne medicinske pomoči svetujejo ljudem o najbližjih defifbrilatorjih. »Študenti na podlagi analize predlagajo tudi nekaj novih točk za namestitev de-fibrilatorjev, kot je na primer mestno pokopališče. Tam so še posebej prisotna močna čustva, poleg tega je tam večinoma starejša populacija. Predlog je tudi, da bi defibri-lator postavili v Novi vasi v Celju, kjer je gostota ljudi velika, toda takšne javno dostopne naprave tam še ni. V okviru projekta je bil pripravljen tudi načrt ustreznega označevanja z informacijskimi tablami za posamezna ožja območja mestne občine Celje,« pojasnjuje Parežnik. V Visoki zdravstveni šoli v Celju so lani začeli tudi projekt izobraževanje osnovnošolcev o temeljnem postopku oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibri-latorja. V preteklih mesecih so brezplačne delavnice o temeljnih postopkih oživljanja izvedli v 16 osnovnih šolah na Celjskem ter usposobili več kot 1.500 osnovnošolcev. 5 STRUPENA «Г RIŽEVO SPECIALIST GREGA SN0V PLOŠČIN- p0UE 2Д UŠESNE Sim шп BOLEZNI 10 ŠPANSKI MOTOCIKUST ^ . V RAZREDU MOTOGP, „„ ČLAN MOŠTVA TBifMTH HONDA MARQUEZ NAPRAV MEHKA 7 KAMNINA ZA OKRASNE PREDMETE LANENO PREDIVO TKANINA *1џл1 ZA ZAVESE km™ POSREDNIK Ki LETA v ELEKTRa. TEHNIKI 21 23 PREKUCNI TOVORNJAK IT. POET (UMBERTO) 17 18 NOGOMETAŠ KRHIN CIRIL KOSMAČ OTOK V PRESPAN-SKEM JEZERU HURIKAN 20 JEZIKOVNA SKUPINA SUDANSKIH ČRNCEV, KWA MAJHEN ROBEC ROMAN TOLSTOJA 14 22 ZVEZNA DRŽAVA NA SEVEROVZHODU BRAZIUIE ŠPANSKO IME ZA JUŽNOAM. GOROVJE ANDI ZID BRITANSKI IGRALEC (PETER) STOTINA EVRA 16 KOZAŠKA PREPROGA KRSTA TEŽEK REZIK kamion GLAS PRI PADCU, UDARCU, STREU, TRESKOT ODŽAGAN KOS DEBLA ČUT ZA ZAZNAVANJE 19 VONJA AVSTRIJSKI SMUČARSKI SKAKALEC (STEFAN) _ DOBA, ERA ŠESTI JUDOVSKI MESEC GOZDNO BOGASTVO IGRALKA ATLETSKI WINSLET METALNI TAJVANSKA REKVIZIT ZNAMKA _RAČUNALN. 4 ZAHODNA SOSEDA IRANA FRANCOSKI FIZIK CARNOT VODENA BULA PESNIK IN PISATELJ DOLAR ŠOLSKI PROSTOR ZA UČENJE ~~: 2 MOŠKE SPODNJE HLAČE BANČNI PREDAL, OMARICA 15 LAERTOV SIN V GRŠKI MITOLOGIJI MOČNEJŠA OGRAJA VODJA, UDER 11 DRAGOCENA FRANCOSKA PREPROGA PODZEMNI ŽUŽKOJED VOLNENA TKANINA ZA PLAŠČE 12 POMOČ: ACER-tajvanska znamka računalnikov, ALABASTER-kamnina za okrasne predmete, CEARA-država v Braziliji, KASAK-kozaška preproga Nagradna križanka Geslo nagradne križanke iz TV Okna št. 27 je Igralca v filmu Čista zloba. Nagrajenci, ki bodo prejeli knjižno nagrado, so: Andrej Skumavc, Mojstrana, Ivana Flander, Zgornje Gorje in Marija Romih, Gorica pri Slivnici. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 16. julija. Trije reševalci bodo prejeli knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Podpis: 22 23 —S 4 GOSPODARSTVO rt ■•>•*' V šentjurski Meji upajo, da se jim bo z novim lastnikom odprla pot do denarja, ki ga potrebujejo za dokončanje prehoda z baterijske na hlevsko rejo v svoji piščančji farmi v Gorici pri Slivnici. DUTB prodaja svoje terjatve v šentjurskem podjetju in njegovi lastnici Slaba banka se umika iz Meje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je z zbiranjem zavezujočih ponudb začela iskati kupce za 2,3 milijona evrov vredno terjatev do šentjurske Meje in za 3 milijone evrov vredno terjatev do družbe PSZ iz Celja. Pri celjski družbi, ki je od leta 2014 v stečaju, gre samo za del terjatve. Slaba banka vsako terjatev prodaja posebej, zainteresirani kupci morajo ponudbe poslati najkasneje do 9. septembra. Slaba banka terjatvi do Meje in PSZ prodaja v skupnem javnem razpisu, kar ni naključno, saj je PSZ 97-odsto-tna lastnica šentjurskega podjetja. Dejstvo je tudi, da bo tisti, ki bo kupil terjatev do Meje, imel možnost te terjatve pretvoriti v lastniški delež. Če bo postal tudi novi upnik PSZ, bo lahko vplival na prodajo delnic šentjurskega podjetja, ki jo stečajni upravitelj načrtuje za prihodnje mesece. JANJA INTIHAR Kot pojasnjujejo v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), je po Meji v preteklosti povpraševalo kar precej morebitnih investitorjev. Vendar prodaja ni bila mogoča zaradi blokade vseh lastniških sprememb v sodnem registru, ki je bila po- vezana s sodnimi spori. Gre za izpodbojne tožbe družbe Dakont, ki je lastnica le 98 delnic Meje, o čemer smo v Novem tedniku že večkrat pisali. Dakont je novembra lani pristal v stečaju. V preteklih mesecih se je Meji in stečajnemu upravitelju PSZ Radovanu Triplatu o tožbah uspelo izvensodno poravnati z njegovim stečajnim upraviteljem. »Spori zdaj veljajo za razrešene oziroma je ponekod potrebna le še dokončna tehnična izvedba, To je omogočilo prodajo terjatev in tudi začetek dejavnosti za prodajo delnic Meje,« so povedali v DUTB. Zaradi dolgov, ki ji jih je nakopala lastnica PSZ, ko je bila še dejavna, je bilo šentjursko podjetje v velikih finančnih težavah. V zadnjih letih mu je uspelo izvesti izvensodno finančno prestrukturiranje, ki je izboljšalo njegovo poslovanje. »Vendar so PZS v stečaju in banke samo ekonomski lastniki, Meja pa potrebuje ustreznega strateškega partnerja,« so še poudarili v DUTB. Tudi v Meji upajo, da bodo novega lastnika dobili čim prej. Pričakujejo namreč, da bodo s tem lažje prišli do finančnih virov, ki jih nujno potrebujejo za naložbe v naslednjih letih. Na Celjskem neprodanih še veliko nepremičnin Banke so pred petimi leti na Družbo za upravljanje terjatev bank prenesle slaba posojila približno 130 podjetij s Celjskega. Večina je bila že takrat v stečaju ali prisilni poravnavi, kar nekaj podjetij je na zahtevo slabe banke šlo v stečaj v kasnejših letih. Poleg finančnih terjatev je DUTB v naši regiji dobila v last mnogo nepremičnin ali jih je kupila sama. Čeprav jih je veliko že prodala, je seznam neprodanih zgradb še vedno dolg. Najdražji nepremičnini v celjski regiji, za kateri DUTB že nekaj časa išče lastnika, sta poslovna stavba Ere in po-slovno-trgovsko središče Velenje. Cena za vsako zgradbo je malo manj kot dva milijona evrov. Malo manj kot 1,7 mili- jona evrov DUTB pričakuje za večstanovanjski blok v Vojni-ku, ki je bil zgrajen pred desetimi leti, a je že ves čas prazen in zato potrebuje prenovo. Na seznamu slabe banke je tudi več stanovanjskih hiš. V Taboru jih je mogoče kupiti za 180 tisoč do 200 tisoč evrov. Najdražja je vila Marija v Slovenskih Konjicah, ki je bila v lasti Franca Riemerja, nekoč enega najbogatejših Slovencev. Vilo je večkrat poskušal prodati stečajni upravitelj podjetja Gradir, nato jo je za 568 tisoč evrov kupila DUTB, ki jo zdaj prodaja za 850 tisoč evrov. Vila Savinja in hotel Natura DUTB je tudi lastnica znamenite vile ob kapucinskem samostanu nad Savinjo v Celju in aparthotela Natura v Lačji vasi pri Nazarjah. Vilo je pred leti kupila in obnovila celjska nepremičninska družba Kapitol, ki je zašla v finančne težave. Njena največja upnica slaba banka je zahtevala izvršbo in vila se je leta 2015 znašla na dražbi. Kot edina dražiteljica jo je za 656 tisoč evrov kupila prav slaba banka, ki jo po nakupu že štiri leta poskuša prodati za 970 tisoč evrov. Aparthotel v Zgornji Savinjski dolini je bil del stečajne mase žalskega podjetja Caffe Tropic. Stečajna upraviteljica ga je neuspešno prodajala na več dražbah, kupca je našla šele potem, ko se je odločila za zbiranje ponudb. Ljubljanski Sicom Invest, ki je kasneje kupil družbo Golte, je bil za propadajoči hotel pripravljen plačati 200 tisoč evrov, a je bila za slabo banko takšna cena prenizka. Zato je pred tremi leti hotel prevzela sama in od takrat išče nekoga, ki bi bil zanj pripravljen plačati 600 tisoč evrov. Foto: Meja ШШ živite cenejel i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. TOPFIT center za zdravje in rekreacijo —— Avto Salir Profesionalci za ivzila CELJSKA izposoja kolesa SLADA TRGOVSKO PODJETJE, d. o, o. '.T: __••••• PROTEUS ortopedski pripomočki MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. —tffT*— trendu<, razmišljaj zeleno« Z razvojem dostopnih strojev želijo spodbujati mala in velika podjetja k reciklaži in ponovni uporabi odpadnih surovin. Tudi sicer se v podjetju ravnajo po sistemu »zero waste«, pri čemer sodelujejo tudi z lokalno skupnostjo. Tako so letos ob podpori ambasadorja blagovne znamke Robust Dejana Zavca »zagnali« dva zelena projekta. Prvi je »Be in, think green«. Nanaša se na prehod v krožno gospodarstvo »zero waste« koncept. »S projektom želimo osvestiti mlade in mlade po srcu, kako pomembna sta ločevanje in ponovna uporaba odpadkov, in pritegniti podjetja v Sloveniji ter izven nje, da se pridružijo,« je povedala predstavnica projekta v podjetju Robust Sandra Dobrović. »V podjetju Robust že vrsto let ločujemo odpadni material in ga dajemo v posebne zabojnike. Določene stvari ponovno uporabimo (krožno gospodarstvo) oziroma damo vrtcem, šolam v ponovno uporabo. Kot podjetje, ki proizvaja drobilnike, se za- Pri proizvodnji posameznih delov cepilnikov in drobilnikov so še vedno neločljivo povezani z matičnim podjetjem, ki se ukvarja z laserskim razrezom. V proizvodni hali podjetja Sico tako še vedno nastajajo vitalni deli robustovih strojev. V Arji vasi poskrbijo za celoten proces - od zasnovane ideje, izdelave in prodaje. Trudijo se, da imajo vselej na zalogi vsaj en izdelek vsakega proizvoda. Del razvojne ekipe v prostoru, kjer se rojevajo nove ideje in izboljšave ... Jakob ne bo svetovalec z nagrajeno inovacijo. Prvega julija je vodenje Mlekarne Celeia prevzel Vinko But. Nekaj dni pred tem so iz mlekarne sporočili, da bo dolgoletni direktor Marjan Jakob v podjetju ostal še eno leto kot svetovalec uprave, nato se bo upokojil. Ta informacija ne drži več. Marjan Jakob, ki je mlekarno vodil 20 let, si je namreč premislil in ne bo svetovalec uprave. Kot je povedal novi direktor Vinko But, sta z Jakobom »sporazumno prišla do ugotovitve, da je tako najbolj primerno za oba in tudi za podjetje«. But je še dejal, da sta primopredajo poslov opravila korektno in da je nekdanji direktor še naprej pripravljen pomagati, ko bo to potrebno. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Dvoriščna stran Celjskega doma brez platane. Padla naj bi zaradi težav z zagotavljanjem varnosti. Bosta imeli vsaj predvideni nadomestni drevesi možnost rasti? Takšna je bila po načrtih arhitektov Grilj-Kikelj predvidena podoba zadnje strani Celjskega doma. (Mestni časopis, junij 2019) CELJE - Nezadovoljstvo ob posegih v dvorišče Celjskega doma Zakaj je padla mogočna platana? Od lanske jeseni dobiva Celjski dom prenovljeno podobo. Energetsko obnovo v partnerstvu izvajata Mestna občina Celje, lastnica stavbe, in Energetika Celje. Ob tem je lepša tudi zunanja podoba doma zaradi prenavljanja zgodovinske fasade. V preteklih dneh so začeli urejati dvoriščno stran, kjer bosta prenovljen zimski vrt in novo stopnišče. Celjane je ob tem razburila novica, da je zaradi prenove dvorišča padla mogočna platana, za katero nekateri menijo, da bi se jo z nekaj dobre volje dalo ohraniti. S Celjskim domom je povezan tudi nedavni zaplet ob prestavitvi koncerta Vesne Pisarović z gradu v veliko dvorano. Zaradi smradu in zatekanja vode je Zavod Celeia Celje vsem, ki so predložili kupljeno vstopnico, povrnil kupnino zanjo. Kot pravi vodja del Evgen Zgoznik iz Energetike Celje, ki energetsko prenavlja dom, so kupolo nad veliko dvorano že pred časom odstranili in jo poslali v restavriranje. »Na dan koncerta so delavci z dvema ponjavama prekrili odprtino. A veter je ponjavo premaknil in voda je začela teči v dvorano.« Ob tem je v dvorani tudi neznosno zaudarjalo. Krivo naj bi bilo večletno nevzdrževanje podstrešja, kjer je ogromno golobjih iztrebkov. Del podstrešja so izvajalci že razkužili, v celoti ga še bodo. »V skladu z Zakonom o gradnji objektov je izvajalec ustrezno zaščitil streho, nihče od organizatorjev pa dežurnega ni obvestil, da teče v dvorano,« pravi sogovornik in dodaja, da bodo izpad prihodka zavodu nadomestili iz zavarovanja odgovornosti. TATJANA CVIRN Da je v mestu pomembno vsako drevo in da gre za nepotreben posek, so bili ogorčeni mnogi, ki so svoje nezadovoljstvo izražali na družabnih omrežjih. Irena Ašič, borka za mestna drevesa, se je tokat zaman trudila, da bi preprečila posek. Škoda je toliko večja, ker je bilo drevo zdravo. Arborist-ka Tanja Grmovšek je v svojem mnenju že novembra lani predlagala ohranitev platane. A ob začetku del na dvorišču naj bi se izkazalo, da drevesa ne bo mogoče ohraniti. Korenine drevesa naj bi bile prepredene zelo plitvo in na široko in bi jih s posegi poškodovali. Še bolj problematična naj bi bila platana s požarnovarnostnega vidika, saj je stala ob vznožju stopnic, ki jih je arhitekt predvidel po novem za izhod na zadnji strani doma. Varnost na prvem mestu »Kljub močnemu prizadevanju, da bi platano ohranili, smo takšno odločitev sprejeli zaradi varnosti stavbe in tudi ljudi v njej. Pri odločitvi za odstranitev platane smo se oprli na mnenje stroke in pridobili ustrezna soglasja,« so zapisali na Mestni občini Celje. Kot pojasnjuje Luka Budna, strokovni sodelavec MOC na oddelku za okolje in prostor, je občina za ureditev zadnjega dela Celjskega doma in dvorišča naročila projekt pri arhitektih Grilj-Kikelj. Predvideli so tudi evakuacijske izhode in zato umestili novo stopnišče tako, da nanj neposredno vodi izhod iz velike dvorane. Zavod za varstvo kulturne dediščine se je strinjal s projektom in kot pravi Budna, ni pogojeval umestitve stopnišča na sedaj predvidenem mestu. V prvotnem načrtu arhitektov je bila platana še predvidena, kar se vidi tudi na skici, objavljeni v mestnem časopisu junija letos. Ob začetku zemeljskih del, ko so izvajalci odstranili del zgornje plasti, so se na terenskem ogledu vidnega koreninskega sistema drevesa zbrali vsi udeleženci pri gradnji, torej predstavniki občine, podjetja Mika dom kot izvajalca in podjetja Uniprojekt kot nadzornika, ob njih še predstavnik celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki bdi nad prenovo, ter arboristka. Ugotovili so, da je koreninski sitem razvejan plitvo in na široko in da bi bil zaradi gradbenih del, ki so predvidena, ta sistem tako poškodovan, da bi bila ogrožena dolgoročni obstoj in stabilnost drevesa. »Zato smo se soglasno odločili za odstranitev,« pravi Budna, dodaten argument pa je bila požarna varnost, češ da drevo ne bi omogočalo varne evakuacije iz dvoran do zbirnega mesta. »Šlo je za strokovno utemeljeno odločitev,« meni sogovornik. Nadomestno drevo Na omenjenem sestanku so se udeleženci dogovorili, da bodo po izvedbi izkopov in položitvi komunalne infrastrukture opravili sestanek v enaki zasedbi kot pred rušitvijo. Takrat naj bi določili prostor za nadomestno drevo na mestu, kjer bodo zanj ustrezni pogoji. Pogoj za zasaditev naj bi bile primerne talne razmere za rast drevesa, ki sicer sredi asfalta nima veliko možnosti. Da bo prostor za domom tudi parkirišče in da je tudi zato padla platana, Budna zanika, v načrtu je tam predviden le prostor za interventno vozilo. Kako bodo zagotovili zračenje in hlajenje novega zimskega vrta po padcu drevesa, ki je predstavljal naravno klimo, še ne vedo in primerne rešitve še iščejo. Foto: SHERPA Septembra bodo zbirali podpise VELENJE - 1. septembra bo začel teči 35-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis naknadnega referenduma o tem, ali naj obvelja sklep Mestne občine Velenje o ravnanju z njenim nepremičnim premoženjem. Sklep med drugim predvideva, da bi občina zemljišče ob Kersnikovi ulici zamenjala z drugim in tam zasebnemu investitorju omogočila gradnjo dveh stanovanjskih stolpičev. Civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto je pravočasno dopolnila zahtevo za razpis naknadnega referenduma in s tem izpolnila pogoje za začetek postopka zbiranja podpisov volivcev za podporo zahtevi. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi o vloženi pobudi ter koledarskem roku za zbiranje podpisov obvestil ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice. Zbiranje podpisov bo mogoče od 1. septembra, podpis bo mogoče oddati na Upravni enoti Velenje. Civilna iniciativa želi z naknadnim referendumom preprečiti pozidavo zelenice ob Kersnikovi ulici v Velenju. Opozarja, da zelenico starši in otroci uporabljajo za športne dejavnosti, tam sprehajajo pse, zelenje je po njihovem prepričanjem pomembno tudi zato, ker daje zatočišče različnim vrstam živali. TS Ustvarjalne delavnice dobro obiskane CELJE - Prve dni počitnic se je del ekipe Celjskega mladinskega centra (MCC) po nekaj letih premora spet preselil v mestne četrti, kjer je otrokom ponujal možnost brezplačnega ustvarjalnega preživljanja počitniških uric. Mladi so ob tem spoznavali tudi delovanje mladinskega centra. Z odzivom so v MCC zadovoljni in razmišljajo o nadaljevanju delavnic. Prve tri počitniške dneve je ekipa animatorjev gostovala v Mestni četrti Hudinja, kjer je svoj delež k dobremu počutju otrok zadnji dan dodalo še vodstvo mestne četrti z Napihljivo zabavo. Mladinski center je nato teden dejavnosti pripravil še na sedežih mestnih četrti Slavka Šlandra, Dečkovo naselje in Nova vas. Udeležba je bila v vseh mestnih četrtih dobra. Fantje so se radi ukvarjali s športnimi dejavnostmi, dekleta so ustvarjala. V mladinskem centru bodo glede na uspešno izvedene delavnice razmislili o njihovem nadaljevanju in pripravi še v drugih mestih četrtih. TC, foto: GrupA IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Mestni svet za ustanovitev javnega zavoda Generator v rokah Tehno parka Celjski mestni svet je na zadnji seji pred poletnimi počitnicami po hitrem postopku potrdil ustanovitev javnega zavoda Tehno park, ki bo v občinskem delu stavbe nekdanjega Teka upravljal s prihodnjim znan-stveno-zabavnim parkom in co-working prostori. ROBERT GORJANC Mestna občina Celje že nekaj časa obnavlja tri nadstropja stavbe v okviru projekta Generator, vrednega 6 milijonov evrov, za kar je prejela tudi tri milijone nepovratnih evropskih sredstev in 700 tisoč evrov državnega denarja. Ker bi obravnava odloka o ustanovitvi javnega zavoda v rednem postopku, v dveh obravnavah, lahko pomenila časovno stisko, ki bi ogrozila črpanje evropskih sredstev, so v občinski upravi za sejo mestnega sveta predlagali hitri postopek. Tako so pravočasno zagotovili delovanje zavoda in odprtje parka v začetku prihodnjega leta. Uresničenje enega največjih evropskih projektov v občini zahteva tudi ustanovitev pravne osebe, ki bo upravljala prostore in vsebine v ob- Barbara Gorski je na seji mestnega sveta predstavila predlog o ustanovitvi javnega zavoda Tehno park (Foto: GrupA) novljeni stavbi nekdanjega Teka. »V okviru prvega dela prijave smo v občini predlagali, da bi stavbo upravljal Inkubator Savinjske regije, vendar nam je ministrstvo odgovorilo, da pravna oblika v smislu družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ni ustrezna. Zato smo se odločili predlagati ustanovitev novega javnega zavoda, ki bo vodil in upravljal poljudnoznanstveni park v prvem in drugem nadstropju ter prostore za co-working in zagonska podjetja v tretjem nadstropju, kjer bo deloma deloval tudi Inkubator Savinjske regije,« je povedala Barbara Gorski, vodja službe za investicijsko vzdrževanje na oddelku za družbene dejavnosti MOC. Namen javnega zavoda, kot je še dejala, je promocija znanosti, tehnologije ter spodbudnega okolja, s katerim želi MOC omogočiti usposabljanje otrok in mladine za vključevanje v inovativno okolje. Zakaj še en javni zavod? V živahni razpravi so se vsi govorci pohvalno izrazili o projektu, ki bo z novo vsebino pomenil oživitev nekdanje kultne celjske stavbe in dal nov zagon večji poslovni in siceršnji razgibanosti v mestnem jedru. Kljub temu so razpravljavci nanizali tudi nekaj opozoril in pomislekov. Marjan Ferjanc, vodja odbora za finance in premo- Pri obnovi stavbe nekdanjega Teka je v zunanjem delu že dobro vidno prihodnje panoramsko dvigalo. Poskus za ime T-park ni uspel V svetniški skupini SD so sicer vložili amandma, da bi se nov javni zavod imenoval T-park in ne Tehno park. »Predlog temelji na med Celjani že uveljavljenem imenu znane veleblagovnice T, ki je delovala na tem mestu. Ob tem, da gre za oživitev tega območja in novo vsebinsko namembnost, se nam T-park zdi bolj ustrezno poimenovanje,« je predlog obrazložil Damir Ivančič. Župan Bojan Šrot je povedal, da so se v občini z določitvijo imena javnega zavoda, ki bi nadomestilo ime Generator, precej ukvarjali in nazadnje kot najbolj ustrezno izbrali predlagano ime, nenazadnje pa je prvo ime veleblagovnice bilo TehnoMercator in tudi pod tem imenom to stavbo Celjani zelo dobro poznajo. V ponovljenem glasovanju o imenu (po prvem naj nekateri svetniki ne bi natančno vedeli, o kakšnem predlogu so glasovali) amandma za drugačno ime ni dobil zadostne podpore. ženjska vprašanja v mestnem svetu, je poudaril, da gre za pomemben in velik projekt, ki je vsekakor dobrodošel, saj bo zanj občina prejela precej evropskih sredstev, a bo hkrati tudi sama morala zanj veliko prispevati iz proračuna. »Ob tem si moramo zastaviti vprašanje, ali ni v občini že dovolj javnih zavodov in bi nemara kateri od obstoječih lahko upravljal tudi Generator,« je bil pomislek Marjana Ferjanca, ki je ob tem še izpostavil, da bo za delovanje zavoda treba v naslednjih letih iz proračuna zagotoviti dvesto do tristo tisoč evrov na leto. Nataša Milohnoja, predsednica odbora mestnega sveta za družbene dejavnosti, je poudarila, da gre tudi za turistično zelo zanimiv projekt, ki vsekakor ima dobro perspektivo. »V okviru Tehno parka bi bilo treba razmisliti še o kakšnih spremljajočih dejavnostih za vse generacije uporabnikov, da bi se zavod lahko lažje financiral z lastno dejavnostjo.« Župan Bojan Šrot je povedal, da so po informacijah in izkušnjah, ki so jih v občini pridobili o tovrstnih parkih po Evropi, pomemben vir za delovanje tudi donacije, predvsem gospodarskih in tehnoloških družb. »Zato smo se tudi odločili in predlagali ustanovitev samostojnega zavoda, ker donatorji pač radi vidijo, da ne gredo sredstva v neko skupno vrečo, ampak da se točno ve, kam je šla do-nacija in za kakšne namene je bila porabljena,« je povedal Bojan Šrot. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Tehno park predvideva tudi oblikovanje sveta zavoda in imenovanje direktorja, še prej pa vršilca dolžnosti direktorja. Prav od načina vodenja javnega zavoda bo v največji meri odvisna njegova uspešnost, zato mora biti izbor osebe za direktorsko mesto še kako premišljen, je menila Marijana Kolenko. »Potrebujemo človeka, ki bo poleg poslovnih in kreativnih sposobnosti zavod vodil tudi s srcem,« je bila slikovita svetnica SD. Prenova stavbe nekdanjega Teka, ki jo izvaja družba Remont, že dobiva oprijemljive obrise. Tako je že dobro vidna konstrukcija zunanjega dvigala, ki bo tudi panoramsko. Sicer pa je občina pred dnevi na podlagi javnega razpisa izbrala izvajalca postavitve eksponatov v poljudnoznanstvenem parku: to bo ljubljansko podjetje RPS, ki bo dela opravilo za približno 994 tisoč evrov. Rimska boginja obilja za dodano vrednost turističnih kmetij ROGAŠKA SLATINA - Pomona je rimska boginja sadja in sadovnjakov. V Rogaški Slatini ime simbolizira posestvo družine Janka Zupanca. Gre za turistično kmetijo, ki ne vabi le ljubiteljev narave in zdravega življenja, ampak tudi ljubitelje umetnosti. Ob peti obletnici delovanja so lastniki slovesno odprli novo proizvodno-skladiščno stavbo z degustacijskim prostorom in galerijo. Objekt, ki meri štiristo kvadratnih metrov, so začeli graditi letos marca. Namenjen bo prodaji in trženju lastnih proizvodov ter dopolnitvenim vsebinam. Vrednost projekta je 350 tisoč evrov. Od tega je polovico sofinanciralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Ponudbo in vsebino butične turistične kmetije tako dopolnjujemo z degustacijsko dvorano, s trgovinico lastnih produktov in spominkov ter hladilnico. Že danes se veselimo novih gostov in turistov - večina jih je že zdaj iz tujine - ki bodo uživali v še bogatejšem bivanju na slovenskem podeželju,« je ob odprtju povedal lastnik Pomone Janko Zupa-nec. Posebna dodana vrednost obiska posestva je mednarodna slikarska razstava umetnikov iz Rusije, s Hrvaškega, iz Srbije in seveda Slovenije. Kot dodaja Zupanec, bodo tej tradiciji zvesti tudi v prihodnje. Naložbo je pozdravila tudi Andreja Komel, vodja sektorja za razvoj podeželja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si namreč prizadeva podpirati odporno ter konkurenčno pridelavo in predelavo hrane ter trajnostno upravljanje z naravnimi viri v kmetijstvu. Posledično se dviga kakovost življenja na podeželju in povečuje dodana vrednost proizvodnje. »Podpora za naložbe v predelavo, trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov je eden pomembnejših ukrepov programa za razvoj podeželja. Pri tem je sodelovala tudi turistična kmetija Pomona in si zagotovila delež sofinanciranja našega ministrstva.« Gre za nadgradnjo uspešne zgodbe turistične kmetije in wellness centra. Prav tovrstni projekti spodbujajo inovativno razmišljanje in večjo vključenost vseh članov družine. Odprtja nove stavbe na posestvu Pomona so se udeležili tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak in župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič. StO Foto: SD 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR - Širitev kamnoloma v Loki pri Žusmu povzroča vročo kri Bodo planinske sanje zgrmele v brezno kamnoloma? Planinsko društvo Žusem je moralo v začetku julija zapreti del strme planinske poti, ki vodi proti Stolpu ljubezni na Žusmu. Pot je moralo zapreti zaradi sečnje dreves, ki bi lahko utrla pot širitvi kamnoloma. Člani planinskega društva in nekateri občani temu nasprotujejo. Koncesionarka kamnoloma, tamkajšnja krajevna skupnost, miri, da bodo vse vpletene strani po več kot letu dogovarjanja verjetno našle skupni jezik in da bo ohranjen vsaj zgornji del strme poti. TINA STRMCNIK Pod Žusmom mineralno snov z razstreljevanjem izkoriščajo že vsaj od leta 1987. Koncesionarka kamnoloma, 4 v leto kasneje. Območje kamnoloma je leta 2013 v občinskem prostorskem načrtu opredelila Občina Šentjur. Krajevna sku- vejši del strme planinske poti, ki sega v območje kamnoloma, izvzet iz njegove predvidene širitve. Odkar so dobili navodilo, da morajo zadnji del strme poti pod stolpom zapreti zaradi sečnje dreves, se čutijo izigrane. Kdo je držal »figo« v žepu? Predsednik planinskega društva Martin Ozis je dejal, da so v društvu, ko so načrtovali urejanje strme planinske poti, pridobili soglasje tamkajšnje krajevne skupnosti. »Z ureditvijo planinske poti na Žusem smo »Z ureditvijo planinske poti na Žusem smo naredili nekakšen poligon, kjer se lahko Kozjanci učijo, kako se pripraviti in obnašati pri hoji v hribe. Urejena pot je bila pokazatelj našega dela. Z njo smo iskali in dobili podporo več kot tisoč donatorjev za gradnjo stolpa. Če ne bi bilo poti, verjetno tudi stolpa ne bi bilo,« poudarjajo v PD Žusem. Krajevna skupnost Loka pri Žusmu, je zadnjo pobudo za njegovo širitev dala pred letom 2007. Takrat so strmo pot na Žusem s prostovoljnim delom obnovili in posodobili člani planinskega društva. Leta 2014 so tam zgradili še Stolp ljubezni in ga namenu predali pnost Loka pri Žusmu je za zarisano območje zadnjo rudarsko pravico dobila leta 2017. S krajevno skupnostjo in z izvajalcem rudarskih del, podjetjem Trik kamenine, ki je v lasti Ivana Cajzka, so se člani planinskega društva zadnje leto dogovarjali, da bi bil najzanimi- »Cenimo delovanje enih in drugih. Zavedamo se, da so potrebe po tehničnem kamnu v občini velike. Prav tako nam ustreza rekreacijska in turistična točka na Žusmu. Sobivanje je možno, a se morata obe strani zanj dogovoriti. Pot neposredno čez kamnolom sicer verjetno ni varna,« pravi Edvard Peperko iz Občine Šentjur. Začetek 55. Festivala Pivo in cvetje v Laškem V Laškem se danes uradno začenja 55. festival Pivo in cvetje, ki bo vse do nedelje glasbeno in zabavno središče Slovenije. Neuradno se je festival začel že včeraj, s tradicionalnim dnevom odprtih vrat v pivovarni in dogodkom Dan Laščanov. Obiskovalce tudi letos čaka glasbeno raznolik program na štirih odrih, razstave cvetja, poulični vrvež, mavrična dežela za otroke, multimedijska simfonija ob Savinji, ohcet po stari šegi, povorka po ulicah Laškega in mednarodni festival pihalnih godb. RG ne narave zevalo pridobivalno območje za kamenine. »Najbolj nas čudi, da so v občini očitno vedeli za oba projekta, a nam planincem niso dejali, da na Žusmu ne smemo graditi stolpa. Ali obratno, da ob načrtovanju širitve kamnoloma niso opozorili na pomembno turistično točko v občini.« Dogovoriti se bo treba »doma« Vodja Oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja v Občini Šentjur Edvard Peperko pravi, da je pobuda kS za širitev kamnoloma vključevala vsa obvezna predhodna mnenja in končna soglasja, zato so jo upoštevali pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta konec leta 2013. Z istim prostorskim aktom je bil umeščen tudi Stolp ljubezni, na katerega vodi več planinskih poti. Strma pot, ki je sicer označena s planinskimi oznakami, velja za lokalno in ni registrirana pri Planinski zvezi Slovenije, je izpostavil sodelavec Občine Šentjur. Dodal je še, da sta bili tako pobuda krajevne skupnosti kot pobuda planinskega društva en mesec javno razgrnjeni, javne predstavitve so se udeležili predstavniki obeh skupin. Občina je pobudi obravnavala enakovredno, saj se ne ena ne druga stran nanju nista pritožili. Glede na to, da danes v lokalni skupnosti ne najdejo skupnega jezika, kako torej naprej? »V občini rešitev vidimo v dogovoru obeh stani,« je povedal Peperko. Planincem se to, da se niso pritožili v času javne razgrnitve občinskega prostorskega načrta, ne zdi dovolj močan argument za zaprtje dela strme poti. »Pri tako velikem posegu v prostor bi morali najprej na terenu natančno uskladiti, kje je lahko območje kamnoloma. In ne, da so kar na pamet zarisali območje in mislili, da je to dovolj odmaknjeno od poti. Zdaj se je izkazalo, da ni,« so povedali planinci. Dodali so, da so v urejanje planinskih poti vložili nešteto ur prostovoljnega dela in s tem kraju zagotovili turistično zanimivost. Občanom in obiskovalcem so omogočili, da z minimalnimi stroški preživijo lep dan in se učijo hoje v hribe tako uporabnega dovoljenja za širitev kamnoloma ne bi izdalo v smeri planinske poti in ta bi lahko ostala, kot je bila prvotno zastavljena.« Krajnčan se zaveda, da je planincem najpomembnejša prav strma pot. Zato so predstavniki krajevne skupnosti in predstavniki planinskega društva pred dnevi ponovno sedli za skupno mizo. »Sporazuma, o katerem se pogovarjamo že leto dni, še nismo dali na papir, vendar imamo ustni dogovor, da bo zadnji del poti, kjer so sidra in jeklenice, ostal. To je naša dobra volja.« Dodal je, da bodo planinci večino strme poti prestavili nekoliko desno ob kamnolom in jo nato na Krajevna skupnost Loka pri Žusmu • 11*11 • • •■ • v v • je dobila koncesijo za izkoriščanje tehničnega kamna - dolomita v obsegu štirih hektarjev, in sicer do leta 2046. po jeklenicah in klinih. Čeprav mnogi stavijo na dobiček, ki naj bi ga kamnolom prinašal kraju, bi bilo njegove vplive treba uskladiti z željami domačinov, poudarjajo. Pot bi morala biti uradno zarisana Predsednik Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan je pojasnil, da je krajevna skupnost planincem za uporabo poti pred leti res dala dovoljenje, a je bilo to le začasno. Zaplet, da bi bil zaradi širitve kamnoloma uničen del strme poti, je po njegovem prepričanju nastal, ker planinci niso poskrbeli, da bi bila strma pot na Žusem uradno zarisana. »Če bi bila pot uradno vrisana, bi to upoštevalo Ministrstvo RS za infrastrukturo, ki nam je izdalo koncesijo. Ministrstvo vrhu priključili na obstoječi, ohranjen del. Verjame, da obisk planincev, ki po tej poti obiskujejo Stolp ljubezni, zaradi sprememb ne bo nič manjši. Kamnolom je po besedah Krajnčana za krajevno skupnost pomembna gospodarska dejavnost. »Koncesnina od prodaje gramoza ustreza približno dvakratnemu znesku, kot v naš krajevni proračun prispeva Občina Šentjur. Gre za približno 80 tisoč do 120 tisoč evrov na leto. Ves pridobljen denar namenjamo za posodobitev javnih poti in nekategoriziranih cest. Pravkar končujemo drugi del obnove javne poti na Žusem.« Sogovornik je prepričan, da prav izkoriščanje kamnoloma omogoča tudi razvoj ostalih panog v kraju. Zato upa na sobivanje in iskanje kompromisov z vsemi interesnimi skupinami. Foto: arhiv NT (GrupA) naredili nekakšen poligon, kjer se lahko Kozjanci učijo, kako se pripraviti in obnašati pri hoji v hribe. Pot smo uredili mnogo prej, kot je bil zgrajen stolp. Urejena pot je bila pokazatelj našega dela. Z njo smo iskali in dobili podporo več kot tisoč donatorjev za gradnjo stolpa. Če ne bi bilo poti, verjetno tudi stolpa ne bi bilo,« so poudarili v omenjenem društvu. Menijo, da tako v krajevni skupnosti kot v občini očitno niso vedeli, kje natančno je načrtovana širitev kamnoloma. Skrbi jih, da bo zaradi novih okoliščin, ko se bo kamnolom širil, Stolp ljubezni obiskovalo manj ljudi. Tudi zato, ker bo le nekaj metrov od neokrnje- Tako so leta 2014 predstavniki Planinskega društva Žusem, tamkajšnje krajevne skupnosti in Občine Šentjur namenu predali Stolp ljubezni. V zadnjih mesecih so se pogledi planincev in krajevne skupnosti nekoliko oddaljili. A po zadnjih informacijah vsaj delu strme poti ne grozi več rušenje. ix " " " v ■ Kamni porajajo vprašanja Širitvi kamnoloma je nasprotovala tudi posebna iniciativa. Ta je menila, da so večji kamni na pridobivalnem območju kamnoloma megalitske strukture ali spomeniki, ki so bili tja prineseni. In da je to pravzaprav zapuščina naših prednikov. A strokovnjaki v Geološkem zavodu Slovenije pravijo drugače. Civilna iniciativa je zato, da bi kamnite strukture ohranila, na vlado naslovila pobudo za spremembo uredbe o rudarskih pravicah za izkoriščanje mineralnih surovin v pridobivalnih prostorih na Žusmu. Dala je pobudo, da bi pristojno ministrstvo iz pridobivalnega prostora izvzelo območje z domnevnimi megalitskimi strukturami na južnem delu zemljišča, dodaten pridobivalni prostor pa zagotovilo na vzhodni strani kamnoloma. Prav tako je iniciativa želela, da bi koncesionar ohranil dele manjših megalit-skih struktur in da bi njihove oglede v turistične namene omogočil po sanaciji kamnoloma. Ministrstvo za infrastrukturo je zaradi pobud iniciative pri Geološkem zavodu Slovenije naročilo terenski ogled kamnoloma. Zavod je ugotovil, da je kamninski tip domnevnih mega-litov isti kot kamninska podlaga in da so kamni večinoma raščeni v kamninsko podlago. Kamni so torej naravnega izvora in niso delo človeških rok, zato torej ne gre za megalite, so ugotovili sodelavci zavoda. Širitev kamnoloma na vzhod odsvetujejo, saj tam kamnina ni primerna za gospodarsko izkoriščanje. IZ NAŠIH KRAJEV 9 PODČETRTEK - Na Rudnici so slovesno odprli nov razgledni stolp Pod oblake po zdravje in veselje Tri enonadstropne hiše ali eno stolpnico visoko je razgledna ploščad. Štirideset metrov od tal je najvišja točka kovinske konstrukcije. Morda vas bo na kateri od 185 stopnic malo stisnilo v trebuhu, ampak razgled na vrhu je vreden vsakega koraka. Zeleni griči Kozjanskega in Obsotelja so kot na dlani. Morda se ne vidi čisto do Ljubljane ali Zagreba, prav gotovo pa se z višine še bolje vidijo razvojne možnosti turizma v naših krajih. SAŠKA T. OCVIRK Gozdna pot na 622 metrov visok Silavec na Mali Rudnici je prijetna in ne preveč naporna. S potjo stolpa na tem hribu je bilo precej drugače. Namera, da ga zgradijo, je namreč stara že deset let. Žal z lastnikom predvidenega zemljišča ves ta čas občina ni našla skupnega jezika. »Potem smo se odločili, da stolp postavimo na državni zemlji,« je kronologijo dolgoletnih prizadevanj povzel župan Peter Mišja. »Zadevo smo rešili v za slovenske razmere rekordnem času. V pol ure smo se vse zmenili in projektiranje stolpa se je lahko začelo.« Direktor za področje lesarstva in gozdarstva iz družbe Slovenski državni gozdovi Zlatko Ficko je bil zato na odprtju stolpa med najpomembnejšimi gosti. »Ta projekt je dokaz, da lahko slovenski državni gozdovi brez težav združujejo gospodarsko pridelovalno funkcijo lesa s turistično in rekreativno,« je pozdravil vztrajnost domačinov pri gradnji stolpa. Mišja je ob tem še posebej izpostavil svetniškega kolega Gojka Lon-čariča ter planinski društvi Podčetrtek in Pristava. Tudi pri izvedbi so sodelovali domači podjetniki. Deževna pomlad je odprtje stolpa nekoliko zamaknila, a končnega veselja ni moglo skaliti prav nir V soboto so z vrha stolpa zapla-polale zastave Slovenije, Evropske unije, Občine Podčetrtek in Planinske zveze Slovenije. V prijetne domove tudi obiski raje pridejo Ob slovesnem odprtju se je pod vznožjem stolpa zbralo več sto ljudi. 38.580 kg konstrukcijskega jekla je sestavljenega tako, da bi lahko na stolp menda hkrati zlezlo tudi tristo ljudi. A za vsak primer in predvsem za spodobno doživetje jeklenega lepotca jih več kot 60 hkrati na vrh ne spustijo. Da bo za vse dovolj časa in prostora, je bil prepričan tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. »Do leta 2021 bi si od tujih turistov v gospodarsko blagajno želeli štiri milijarde evrov prihodkov. To v sodobni turistični ponudbi ni mogoče brez zgodb z dodano vrednostjo in petzvezdičnih doživetij, ki presegajo zgolj lepo nastanitev in dobro hrano.« Stolp na Rudnici, stolp zdravja in veselja, kot so ga poimenovali, je stičišče takšnih zgodb. Nenazadnje nanj vodijo različne, tudi tematsko obarvane poti. V občini Podčetrtek, ki je ena najbolj turističnih občin v Sloveniji, imajo po novem torej še en razlog za obisk več. Občina se že zdaj ponaša z uvrstitvijo med pet najboljših turističnih destinacij, letno pa to podkrepijo s kar 400 tisoč nočitvami. Tudi zato je 210 tisoč evrov vreden stolp lahko zgradila izključno iz sredstev turistične takse. »Ta sredstva vlagamo nazaj v turistično ponudbo, da se bodo gostje pri nas še bolje počutili in se radi vračali. Seveda se morajo doma v prvi vrsti dobro počutiti naši občani,« je zaključil Mišja. Seveda z enim očesom že pri Vonarskem jezeru, ki naj bi bilo nova velika zgodba obsoteljsko-kozjanskega turizma že v nekaj letih. Foto: GrupA Pogled na griče Kozjanskega in Obsotelja. Nova fasada proti vročini in prepihu ŠMARJE PRI JELŠAH - Stavbo upravne enote so v začetku tedna začeli energetsko prenavljati. Približno milijon evrov vredna državna naložba bo rešila težave, ki zaposlene spremljajo že od selitve. Dela naj bi bila končana do začetka novembra. Upravna enota se je v nove prostore po številnih zapletih in precej neracionalnem najemu bivalnikov preselila novembra 2017. A kot je dejala načelnica Jasna Junkar, vse odtlej zaposlenim ni mogla zagotavljati zadovoljivih pogojev za delo. »V poletnih mesecih temperatura v pisarnah doseže tudi 30 stopinj Celzija, pozimi so ljudje na prepihu. Zaradi trenutnih temperatur sem prilagodila delovni čas zaposlenih, da so razmere znosnejše. To seveda ne vpliva na uradni delovni čas in usluge strankam.« Načelnica upa, da se bodo jeseni dokončno uredile tudi razmere v notranjosti. Zaradi površne in hitre obnove ter posledičnih reklamacij so delavci v hiši namreč stalni gostie že od začetka uporabe stavbe na Aškerčevem trgu 11. StO Ob simbolnem odprtju stolpa so z urha 7at/ihralp 7a«tai/o 10 KULTURA Eva Šusterin njeni spomini nareko Reka je njena rdeča nit Akademska slikarka Eva Šuster se v Savinovem salonu v Žalcu predstavlja z razstavo Spomin reke in njeni obrazi, ki je preplet grafike;, slik in poezijo. Rdeča nit ustvarjanja je voda, saj je umetnica otroštvo preživela ob Savinjo posebnem kotičku, Iti še toUko let kasneje močnovpliva na njen spomin. BARBARA GRADIČ OSET Eva Šuster reko povezuje z življenjem in s smrtjo. Kot je zapisal kustos razstave Robert Simonišek, njena dela vzbujajo občutek flu-idnosti, kakršno v naravi najbolj pooseblja reka, na katero se nasloni v predstavljenem ciklu in ki je hkrati univerzalna prispodoba človekove minljivosti. »V mojih kasnejših delih se pojavi kamen. Zanimalo me je namreč nasprotje med kamnom in reko, življenjem in človekom. Če reka simbolizira življenje, je človek kamen. Ves čas te nekaj oblikuje in spreminjaš obliko.« Pesem osvetl i podobo Žre od majhnih nog; se je želela vpisati na likovno akademijo, saj je bila z likovnim ustvarjanjem povezana že od otroških let. Poezija je v ta ustvarjalni svet stopila zadnja letaj »Ko sem pnijera-vljala razstavo, sem videla, kako je vso moie delo sin-hrono nastajalo in pomislila sem, zakajne bi bila zraven tudipesem. Pritej razstavi poezija določene točke osvetli, ki jih gledalec drugače ne bi zaznal oziroma ne tako močno.« Poezija je vedno prisotna, povezuje nit njenega ustvarjanja. »Ali preberem tujo pesem, ki je nato pogon za moje delo, lahko napiSem svojo pesem in se odi,da to potrebuje likovno podobo. Poezija in risba se zelo prepletata.« Tudi njena poezija zrcali razdrobljen svet in fluidnosi, a sp ne glede na ujemanje z likovnimi deli lahko bere povsem neodvisno od njih.Eva Šueter v Savinovem saloau razstavlja petnajstgrafik, pet slik in sedem pesmi. Z vsakega področja je nekaj vzela in dodala v skupen sklenjen cikel. To je njena druga samostojna razstava,kikajbolj sodi ravnp na območje, kjer jepreživljala mladost. Grafično v slikarsko Slike so kombinacijasvinč-nika in oglja, grafike so jedkanice. »Ko pogledaš celotno razstavo, je mogoče opaziti, kako se grafika prepleta s ) Eva Šuster reko povezuje z življenjem in s smrtjo. sliko, kako se tisretovi spajajo. Če pogledaš mojo sliko, deluje zelo grafično in je grafika mogoče kdaj veliko bolj slikarska.« erRobert Simonišek je še ob razstavi zapisal, da razstavljena grafična dela in platna skupaj s pesmimi predstavljajo sklenjen cikel, s katerim Eva Šuster dokazuje svojo zrelost in premišljen izraz. So senzibilen umetničin mladostni portret. Foto: GrupA Policajki in akrobati na celjskih ulicah Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica se je tudi letos ustavil v Celju. V mestnem središču so se predstavile tri ulične predstave. Da je tovrstna umetnost priljubljena tudi v Celju, so potrdili številni gledalci, ki so se v opoldanskem času mudili v mestu BGO, foto: SHERPA Akrobatska skupina iz Velike Britanije Mimbreje nastopila s predsta- Visoko je serija smešnih, poetičnih in presene- vo Visoko, ki je mešanica plesa, gledališča in cirkusa, ki časti izraze tljivih situacij, v katerih umetnice preizkušajo Susana in Vanesa iz Estonije sta zavzeti in učinkoviti policajki, ki imata jasno poslanstvo in pomemben cilj: zaščititi in vtise ob premikanju, dvigovanju in ravnovesju treh močnih žensk. nove pristope k akrobatiki. ljudi ter ohranjati red in disciplino. Prijetna temperatura,doPust, mir... in knjige Knjige za poletno branje po izboru publicista in člana glasbene skupine Strelnikoff Vasje Ocvirka Poletne temperature in čas šolskih počitnic so že tukaj, glas morja in dopusta prav tako že kliče. Prav tako kličejo knjige, ki smo jih mogoče dali na stran med letom. Če nimate idej,knj bi brali,vam bomo v času poletja ponudilipet knjig za branje po ikbovu dobrih bralpev. Kurt Vonnegut - karkoli njegovega Zajtrk prvakov ali zbogom, plavi ponedeljek, Klavnica pet, Galapagos, Mačja zibka, Mati noč, Sirene s Titana, Player Piano in mnoge druge. Vonnegut je moj najljubši pisec vsehčasov.Trpekin duhovit, dober, neskončno inteligenten in predvsem vedno aktualen humanilt. Njegova dela so »psevdo« znanstvena fantastika. Pravijo, da je pajpomembnejši ameriški spremljevalec postmoderne, ampak na to se ne spoznam dovolj, da ki lahko pritodil ali zanikal. Vsekakor je zame vedno odkritje na novo. Včasih težko, ampak vedno nagrajujoče branje.Top. Douglas Adams - karkoli ... Štoparski vodnik po galaksiji vsi poznamo in iz te serije petih oziroma šestih knjig ni niti ene, ki bi lahko zgrešila. Nikoline pozabim povedaii, da je Adams pravzaprav Vonnegut na drogi. Če kte se tega že naveličali,poiščite Star-ship Titanic, ki je bilnajprej napissn kot računalniška igra v sodelovanju z Mon-tyjem Pythonom, obstaja pa tudi roman, ki ga je očitno večinoma napisalTerry Jones. Luv Besson je v slednjem našel veliko idej za Peti element. Blaž Ogorevc - Tropska melanhonija Ogorevc je zame eden najboljših slovenskih piscev. Izjemno branje,duho-esto in nadvse modro. Če boste nafli še katero od njegovih pesniških zbirk, boste zmagali. Hkratiprosim tistega, ki sem mu posodil Tropsko melanhoiijo, naj mi jo vrne, ker le podpisana. Blaž bo eedno car. Jack Handey - What I'd Say to the Martians and Other Veiled Threats, The Stench of Honolulu: A Tropical Adventure Dolgoletni pisec za oddejo Saturday NightLive, kije znanpre°vsem pe eeo-stavčnicah Deep thoughts, je poleg teh zbirk napisal tudi dveSnjigi. Če pe hor čete nasmejati do rumenega, potem je Handey prava izbire. Predstavljajte si, da bi Homer Simpson znal pisati. Pripravite inkontinečne plenice ali berite v bazenu. Dave Barry - Dave Barry's Only Travel Guide You'N Ever Need Ko smo že pri počitnicah, ti preberite tega čudaka. Smeha polna kapa. Nagrajeni Pullitzerjev in Cronkiteov novinar in pisec brez politične korektnosti. Neusmiljeno smešno. BGO,foto:AB KULTURA 11 Predstava Kaj bi, Che bi se je uvrstila na 58. Linhartovo srečanje Celjska monodrama med najboljšimi v Sloveniji Članom Hiše kulture Celje letos na ljubiteljskem gledališkem področju res uspeva. S predstavo Kaj bi, Che bi, ki so jo večkrat ponovili v Kofein teatru v Celju, so se uvrstili na državno Linhartovo srečanje, na festival ljubiteljskih gledaliških skupin. BARBARA GRADIČ OSET Selektorica Ana Rutar je v tekmovalni del programa uvrstila sedem predstav in ena izmed njih je tudi delo dra-maturginje in režiserke Nuše Komplet Peperko. »Neverjetno je, da se je na državno srečanje ljubiteljskih skupin uspelo uvrstiti monodrami, to ni značilno za tovrstno srečanje. Še posebej je neverjetno, da je takšen premik uspel nestalni zasedbi. Hiša kulture Celje namreč nima stalnega ansambla. A nam je všeč ta pretočnost, ki jo imamo v zavodu, saj si želimo, da bi ljudje prišli, prinesli ideje, ki bi jih skupaj preusmerili na oder. Všeč nam je bila pre-točnost kreativnosti in ener- gije. Tokrat smo se povezali štirje in nam je uspelo.« Nad predanostjo projektu celotne ekipe je bil prevzet tudi glavni igralec Žiga Medvešek. »Že med študijem predstave je bila med ustvarjalci odlična energija.« Vsebina predstave je posebna in interpretira lik in delo Ernesta Che Guevare, njegovo zapuščino in aktualnost z ozirom na misel: »Kaj pa, če bi ...?« Selektorica Ana Rutar je pohvalila, da je Nuša Komplet Peperko zgodbo o slavnem voditelju širila izven njegovega življenjepisa. »Všeč ji je bilo, da smo razmišljali o alternativnih poteh znane zgodovine. Kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi ...« Ko si sam na odru Ljubiteljski igralec in vodja Kofein teatra Žiga Medvešek se je prelevil v lik Ernesta Che Guevare. Prvič se je preizkusil v monodrami. »Igrati v monodrami je super, a tudi naporno. Odvisen si samo od sebe. Resda tehnična ekipa pomaga oziroma predstavo dopolni s tehničnimi vložki, a energijsko si odvisen samo od sebe. Ni dialoga. Ni dopolnjevanja s soigralcem. Stoodstotno so gledalci osredotočeni le nate. Če po domače povem, bolj se vidi, ko zavoziš, in bolj zasiješ, ko ti uspe. V tem je tudi razlika med monodramo in klasično igro. Zagotovo je to velik izziv za vsakega igralca.« Žiga Medvešek ima v rokah že matička za vlogo v predstavi Blazinec v izvedbi Gledališča Zarja Celje in je tovrstnih srečanj že navajen. »Uvrstitev na državni festival je vsekakor velika potrditev našega odličnega dela. Hkrati je tudi čast in zadovoljstvo, da je na državni festival med sedem najboljših v Sloveniji, kamor so v veliki večini uvrščene že precej uveljavljene in znane ljubiteljske gledališke hiše, uvrščena naša predstava. Mislim, da je takšen met prvič uspel mono-drami, zagotovo pa v zadnjih 15 letih, odkar sem jaz tako ali drugače del slovenskega ljubiteljske gledališča.« Ne dvomi več v besedilo Kljub izjemni igri Žige Med-veška, sceni Mihe Peperka in zvočni kulisi Nuše Ofentavšek velik del monodrame sloni na dramaturginji in režiserki Nuši Komplet Peperko. »Vesela sem, da mi v to besedilo ni treba več dvomiti, ker se je razvilo v dobro predstavo. Ko smo začeli delati, sem se neprenehoma spraševala, kaj bi, če bi še to napisala, kaj bi, če bi ujela še trenutek razmišljanja, kaj moram še v to besedilo ujeti. Zdaj sem pomirjena, da je besedilo popolnoma dobro takšno, kot je. Vse to je nad mojimi pričakovanji, predstava mora v svet. Če pripravimo dobro gostovanje za predstavo, ni več omejitev.« Zaključni del festivala ljubiteljskih gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva, ki ga organizira javni sklad za kulturne dejavnosti, bo tudi letos jeseni v Postojni. Celjski gledališčniki že razmišljajo, kako bodo posebno sceno priredili za večji oder. Foto: Nuša Ofentavšek Svet rudarjev že dvajset let kot na dlani Svet 160 metrov pod zemljo, ki so ga v preteklosti čutili, v njem delali in živeli številni rudarji, je zadnji dve desetletji vsem na ogled po zaslugi Muzeja premogovništva Slovenije. Ta je doslej sprejel skoraj pol milijona obiskovalcev. Muzej premogovništva Slovenije je svoja vrata odprl na rudarski praznik pred dvajsetimi leti. Od takrat je v opuščenem delu jame Škale na ogled rudarska dediščina, in to za vse obiskovalce, tudi za invalidne, slabovidne, gluhe in gluhoneme. Ker gre za tako imenovani rudnik kulture, muzej ni posvečen le premogovništvu, ampak najrazličnejšim kulturnim vsebinam. Muzej deluje na treh področjih - z vodenji se posveča prikazovanju dediščine, dru- go področje je kulturni turizem, ko prostor gosti kulturne vsebine, tretja dejavnost je tako imenovani industrijski turizem. Zaposleni skušajo gostom namreč opuščeni star jašek prikazati tudi ob vrhunskih kulinaričnih dogodkih, kulturnih vsebinah ali motivacijskih programih. Najstarejše, najgloblje, najbolj zanimivo Edinstven tovrstni muzej v tem delu Evrope je znan po številnih presežnikih. Vodja muzeja Stojan Špegel je povedal, da je prva posebnost že ta, da muzej deluje v pristnih prostorih opuščenega premogovnika. Dvigalo, ki deluje vse od leta 1888, je najstarejše delujoče v državi. V muzeju je najgloblje ležeča kapelica v Vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel (desno) je za dolgoletno uspešno delo iz rok generalnega direktorja Premogovnika Velenje mag. Ludvika Goloba prejel spominsko priznanje. Sloveniji, globoko pod zemeljsko površino se skrivata tudi salon in jedilnica. Obiskovalce med drugim navdušujejo simulacija rudarske nesreče s tresenjem tal in z zvočnimi učinki ter adrenalinska vožnja z vlakcem po temnih rovih. Podzemlje gosti različne kulturne prireditve, med bolj zanimivi je bil koncert zasedbe Laibach. Ne manjka dogodkov in razstav Zaposleni v muzeju ves čas obnavljajo postavitve in dodajajo nove vsebine. »V zadnjem času smo obnovili dve sceni v zunanjem delu muzeja, namestili smo novo multimedijsko opremo. Ves čas postavljamo različne razstave,« je dejal Špegel. V podzemnem delu muzeja je tako med drugim na ogled verjetno najgloblja filatelistič-na razstava v premogovniku na svetu, katere avtor je Tone Petek. V »črni garderobi« je na ogled 38 najboljših fotografij, ki so jih ustvarili člani Fotokluba Ljubljana, ki so se v iskanju drugačne fotografije in novih fotografskih izzivov odpravili na skupinsko fotografiranje v muzej. V »kopalnici« obiskovalce pozdravi razstava jamomerskih kart. Lani so v muzej prišli obiskovalci iz 42 različnih držav. Samo junija so našteli več kot 3.700 prišlekov. Muzej tako v povprečju sprejme sto obiskovalcev na dan. Skupno ga je doslej obiskalo malo manj kot pol milijona ljudi. TINA STRMČNIK Foto: Matic Strozak Jure Ivanušič na slivniškem odru (foto: Kvirina Martina Zupanc) Jure Ivanušič satirično o slovenskem karakterju Slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, scenarist, pianist ter šansonjer Jure Ivanušič je v sklopu Šentjurskega poletja nastopil na zeleni ploščadi za Kulturnim domom Gorica pri Slivnici. Da je vsestranski umetnik, je ponovno dokazal, ko je poezijo kombiniral z izvrstnim igranjem. Avtorska predstava Kabaret je mešanica vsega tistega, kar Jure Ivanušič obvlada, klavirja, igre in šansonov. V predstavi Ivanušič satirično-komično oriše nacionalni karakter in pot, ki smo jo Slovenci prehodili skozi pet držav do samostojnosti. Večina besedila je njegovo delo z izjemo treh pesmi, ki so delo Ervina Fritza, Kajetana Koviča in Jacquesa Brela. Da se znamo nasmejati tistim, ki pokažejo na naše neumnosti, so dokazali številni nasmejani obrazi na slivniškem prizorišču. BGO V zavetju parka ponovno zvok Anine glasbe Anin festival v poletni zdraviliški park Rogaške Slatine vrača živo glasbo. Ob večerih se bodo na odru zvrstili številni priznani glasbeniki, salonski orkester Musica Camerata pa bo vsak dan razen ponedeljka popestril dopoldanske sprehode po parku. Skupno se bo v programu Aninega festivala zvrstilo petdeset koncertov. Petega julija je novo sezono odprla skupina Tabu. Tokrat se je poslušalcem predstavila v akustični zasedbi. Na Evropski ploščadi, v paviljonu Tempelj ali v Kristalni dvorani bodo to poletje nastopili KUD Dolina miru, Big Schablonsky trio, Grooveland, Swingtones, Ana Bezjak in Marko Zaletelj, Barrique, Kontra kvartet, vokalna skupina Plamen, Ethnotrip ter Igor Leonardi world trio. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji opernih arij. StO 12 NASA TEMA Je ničelna toleranca do nasilja še vedno samo črka na papirju? Ženske še vedno padajo po stopnicah V sodobni družbi nasilje ni nobena rešitev. Še več. Brutalen napad na sodnico je tudi napad na pravno državo, da ne rečemo na temelje civilizirane družbe. Tako glasni in odločni so bili pred dnevi odzivi ob napadu v Mariboru. Zdaj ko kaže, da je žrtev zgolj slučajno tudi sodnica, je družba onemela. Kaj reči, ko pa menda statistika pravi, da tako ali tako vsaka peta pada po stopnicah? SASKA T. OCVIRK Ema je bila z možem 18 let. Imela sta skupen dom in skupnega otroka. Družino si je ustvarila s predanostjo in z vero, da bo trajala. Morda na prve črne oblake ni bila dovolj pozorna. Kaj pa so en zaničljiv pogled, nesramna pripomba ali jezna zmerljivka? Vsak ima kdaj slab dan. A Emin mož je imel počasi slabe dneve drugega za drugim. Stemnilo se je vedno pogosteje in vedno močneje. Sovražnost v pogledu se je stopnjevala, nesramnost v obnašanju je počasi od hiše odgnala vse obiske družine in prijateljev, grobost njegove fizične bližine je postajala vedno bolj neprijetna. Na neki točki je bila Ema sposobna treznega uvida v svoj položaj. »Videla sem, v katero smer gre njegovo ravnanje, in nenadoma dojela, da nikoli ne bo bolje. Da bo slabše. Veliko slabše. In da bo čez deset let moje življenje v tej zvezi neznosno.« Odločila se je, da iz negativne spirale družinskega nasilja izstopi, še preden bo prepozno. »Mnoge na mojem mestu pravijo, da v zvezi ostajajo zaradi otrok. Jaz sem prav zaradi otroka zbrala moč in odšla.« Nož pod vratom ni več grožnja Zdelo se je, da se bosta lahko razumno sporazumela in da se bo lahko odselila brez drame. Čeprav ji je obljubil drugače, jo je na dan odhoda pričakal doma. Pijan in razbesnjen. Velikokrat ji je že grozil, da jo bo ubil. Ko ji je tistega popoldneva pod vrat nastavil nož, je v vsaki celici svojega telesa čutila, da je tega tudi zares zmožen. »Težko povem, kako sem se rešila. Takrat sem prvič poklicala policijo in napad tudi prijavila.« Zavrtelo se je kolesje, stekli so postopki na policiji in na centru za socialno delo. Tri leta je trajalo, da sta na sodišču naredila piko pod vsakim poglavjem skupnega življenja.« Nikoli se ni preveč zanimal za otroke, potem se je potegoval za skrbništvo. Bolelo me je, ker sem vedela, da ga k temu ne žene navezanost na otroka, ampak sovraštvo do mene. Težko je bilo, ampak I t SOS-telefon za pomoč ženskam in otrokom - žrtvam nasilja 080 11 55 morala sem iti tudi čez to.« Ema je že sedem let prosta jarma nasilnega moža. Hvaležna je, da je zbrala moč in pogum za ta korak. Vseeno jo je ta izkušnja zaznamovala za vse življenje. »Še vedno sem previdna. Tako v osebnih odnosih kot ob zvoku korakov za svojim hrbtom. Razlogov za to sem v času razhajanja dobila veliko.« A danes je bolj kot ka- darkoli prepričana, da tega, kar je doživljala, ne bi smel nihče. »Zato ženskam v podobnih situacijah pravim - poiščite pomoč, preden bo prepozno.« Foto: Pexels Marija Rančigaj, prostovoljka pri SOS-telefonu Otroke rešiti ta razpravljanja e treba nor-malen<, kar je po mojem mnenju najtežje v tem poslu. Sem človek, ki ljubi glasbo in daje vse od sebe, da ljudje s koncerta odidejo zadovoljni in polni pozitivnih čustev,« pravi Marko. »Veliko mi pomeni, da sem nekoč prepeval v klapah, to mi je nekako tudi utrlo pot k samostojni karieri, vendar sem se z osamosvojitvijo lahko popolnoma prepustil glasbi.« Ш g 9 jtV j» Ушжм Al h ZA ТГШ Ша Ji \ dobrodoš Večerna glasbena čarovnija Tomislav klapa BRALIĆ & INTRADE ** ŠKUGOR & š°stJe Erosi / Velika sloven-/ ska turneja se bo pričela N 13. maja, ko bo obiskal Ljubljano in 15. julija Kranj. Po dvakrat razprodanem koncertu na Celjskem gradu pa se nam obeta pravi spektakel dalmatinske glasbe 23. \ avgusta na Muzejskem / Trgu v Celju. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Celjskega sejma. " j i ш' in ■ЈИК" i\ui L v uvuiaiii v_cijDi\cy I ■ I Rvjpir J* 1ЧН ; - .PÄOD^JA.VSTOPHIC: EVEirrm, PETROL , POŠTA ■kgradbena m: SOVINA ™ GRADBENA TRGOVINA D.O.O.. Spodnje stranice 16, 3206 tomaz^gradbena-trgovina+si www.gradbena-trgovina.si T: 051 612 666,070 96 99 55 IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI MATERIAL ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Natakar, natakar barist (m/ž) Pričakujemo najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, ki bo naše goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila, hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij, nujno dobro znanje slovenskega jezika, osnovno angleško, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 13. 8. 2019. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Razvojni inženir (m/ž) (Prebold) Od kandidatov pričakujemo izrazito razvojno usmerjenost, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, osredotočenost na rešitve, visoko motiviranost, osredotočenost, natančnost, visoko ali univerzitetno izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, obvladovanje programskih orodij, kot so AutoCAD, Solidworks, kreativnost, iniciativnost, dinamičnost, komunikacijske spretnosti, timski pristop k delu, samoiniciativnost in ciljno orientiranost, izkušnje z vodenjem razvojnih projektov, vozniški izpit B-kategorije, znanje za delo v Ms Office okolju (Word, Excell, e-po-šta, internet). Prijave zbiramo do 30. 7. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Samostojni avtoklepar (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri avtoklepar, oblikovalec kovin, vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, zmožen dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 20. 7. 2019. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si. Samostojni avtoličar (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri av-toličar, vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, zmožnost dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 20. 7. 2019. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno ob Paki) Opis delovnega mesta: prevzem dobavljenega materiala, izdaja materiala ali proizvodov, vodenje zapisov in evidenc o prejetem in izdanem materialu, orodjih in izdelkih, vodenje zapisov in evidence o zalogah, ostala dela po navodilu nadrejenega. Izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 21. 7. 2019. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Programer CNC (m/ž) (Prevalje) Od kandidatov pričakujemo VI. stopnjo izobrazbe strojne smeri (alternativno V. stopnja z ustreznimi delovnimi izkušnjami), poznavanje programskega orodja CAD CAM, Autodesk Inventor HSM, obvladovanje MC Office programov, strokovno tehnične kompeten-ce/strokovnost, komunikacijske kompetence, samoiniciativnost, natančnost. Prijave zbiramo do 14. 7. 2019. TRO - rezalna orodja, d. o. o., Perzonali 2, Prevalje 2391 Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, zelo dobro znanje tujega jezika -angleščina, zelo dobro znanje MS office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 27. 7. 2019. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Arhitekt, skrbnik kupcev (m/ž) (Prebold) Odgovorni boste za doseganje prodajnih ciljev, delovanje skladno s prodajno strategijo podjetja, učinkovito upravljanje odnosov s strankami s ciljem ustvarjanja maksimalne donosnosti, izvedbo svetovanja in prodaje v prodajnem salonu in samostojno gradnjo partnerskih odnosov s strankami. Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, možnost profesionalne in osebnostne rasti in možnost sodelovanja pri razvoju novih izdelkov in rešitev. Prijave zbiramo do 13. 7. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si. Delavec v proizvodnji II (m/ž) (Prebold) Od kandidata pričakujemo srednje poklicno izobraževanje tehnične smeri (mehatronika, obdelava kovin), vsaj IV. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, možnost profesionalne in osebnostne rasti, možnost sodelovanja pri razvoju novih izdelkov in rešitev, priložnost za izpolnitev kreativnih potencialov, stimulativno nagrajevanje, vezano na doseganje ciljev podjetja in individualne cilje. Prijave zbiramo do 11. 8. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Obdelovalec kovin -rezkalec na CNC-stroju (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo tehnične izobrazbe (obdelovalec kovin, rezkalec ali podobne smeri), zaželene so delovne izkušnje z upravljanjem CNC--strojev, niso pa pogoj (možnost priučitve), natančnost in zanesljivost, proaktivnost in timsko delo. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem, enoizmensko delo - dopoldansko od ponedeljka do petka, odlično in složno ekipo. Prijave zbiramo do 15. 7. 2019. Pečovnik, d. o. o., Koroška cesta 31a, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. @ MojeDelo.com Operater na strojih (m/ž) - več oseb (Celje) Opis delovnega mesta: samostojno delo na strojih (priprava, zagon, nadzor delovanja stroja ...), kakovostna priprava, izvedba in nadzor izdelave ter vodenje evidenc, kontrola in knjiženje porabljenega materiala ter priprava delovnih nalogov za zaključevanje ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 4. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist (m/ž) za nemško govoreče trge (Celje) Opis delovnega mesta: aktivno delovanje na trgu - komunikacija z obstoječimi in s potencialnimi kupci, pogajanja, priprava ponudb, sklepanje pogodb, skrb za njihovo uresničitev (sprejem naročil, nadzor nad dobavnimi roki, spremljanje zadovoljstva strank ...), tehnična podpora kupcem ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 4. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na bencinskem servisu (m/ž) (Slovenske Konjice) Od kandidatov pričakujemo najmanj IV. stopnjo izobrazbe, možnost opravljanja dela tudi v nedeljo, za praznike, v dopoldanskih in popoldanskih izmenah, tekoče ustno in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku, usposobljenost za delo z računalnikom, skrbnost, ažurnost in doslednost pri izvajanju nalog. Mol Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 18. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Slovenska Bistrica) Vaše naloge: priprava toplih in hladnih obrokov, organiziranje dela, vodenje in poznavanje dokumentacije HACCP. Sodexo, d. o. o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 4. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Višji inženir - tehnolog brizganja plastike (m/ž) (Nazarje) Pričakujemo najmanj VI. stopnjo izobrazbe strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, poznavanje osnov orodij, materialov in strojev za brizganje plastike ter ostale periferije, poznavanje sistemov/principov določanja produktivnosti, poznavanje in uporabo statističnih metod Cm--Cmk, aktivno znanje angleškega jezika, MS Office. BSH Hišni aparati, d. o. o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 4. 8. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kontrolor (m/ž) (Celje) Zaželena je izobrazba grafične, kemijske ali živilske smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, dobro znanje angleškega ali nemškega jezika, napredno znanje orodij MS Office, zaželeno poznavanje SAP, dobre komunikacijske, prezentacijske in organizacijske sposobnosti ter vozniški izpit B--kategorije. Amba Co., d. o. o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog za razvoj procesov obdelave (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo visokošolsko izobrazbo strojne smeri (diplomirani ali univerzitetni diplomirani inženir strojništva), aktivno znanje angleškega jezika, 3 leta delovnih izkušenj, zaželene so izkušnje v avtomobilski industriji, zaželeno je obvladanje orodij Kaizen, Kanban, FMEA, Pareto analiza in drugih statističnih metod. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 3. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater proizvodnih linij (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (na primer strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri, pričakujemo dobre delovne navade, odgovornost, zanesljivost, fleksibilnost, natančnost pri delu, urejenost, delavnost in vljudnost. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 3. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Administrator -prevzemnik (m/ž) v TPC Celje Od vas pričakujemo najmanj IV. stopnjo izobrazbe, najmanj 2 leti delovnih izkušenj v trgovinskem poslovanju, dobro poznavanje trgovskega blaga, dobre organizacijske sposobnosti ... Inpos, d. o. o., Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor na tehničnih pregledih (m/ž) (Žalec) Obvezni pogoji za prijavo: srednja izobrazba smeri strojni teh- nik, avtoservisni tehnik, prometni tehnik, tehnik mehatronike ali poklicna šola z opravljenim mojstrskim izpitom podobne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju servisiranja ali popravil vozil, nekaznovanost ... Avtokontrol, d. 0. o., Cesta na lavo 1, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 3. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Frontend razvijalec (m/ž) (Celje) Mi smo Navteh. Inovativni, fleksibilni in unikatni. Slovenski, ki s svojimi sistemi sežemo daleč v svet. Nudimo dinamično delo v perspektivnem in kreativnem okolju, pozitivno timsko vzdušje, skrb za osebni in strokovni razvoj. Stimulativno plačilo in zaposlitev za nedoločen čas. Navteh, d. o. o., Kersnikova ulica 17a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 2. 8. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. HW-inženir (razvojnik strojne opreme) (m/ž) (Gornja Radgona ali Celje) Vas navdihujeta soustvarjanje in razvijanje proizvodov za svetovno znane proizvajalce, kot so Bosch, Hilti, Husqvarna, Stihl ...? Če ste razvojno in inovativno naravnani, vam ponujamo karierni izziv. Pridružite se razvojni ekipi največjega proizvajalca elektronik v slovenskem prostoru. Elrad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 1. 8. 2019. Podrobnosti na www.mo-jedelo.com. Voznik taksi vozila (m/ž) (Celje in okolica) Dela in naloge: profesionalen in odgovoren pristop do dela, potnikov in vozila, komunikativnost in potrpežljivost pri delu z ljudmi. CFLEET, d. o. o., Vojkova cesta 51, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 7. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Gozdar sekač (Vrhole pri Slov. Konjicah) Glavne naloge na tem delovnem mestu: izvajanje sečnje in izdelave gozdnih sortimentov po delovnih nalogih, izvajanje gojitvenih in varstvenih del, sodelovanje pri spravilu lesa, izvajanje vseh ostalih potrebnih del v gozdu, čuvanje in vzdrževanje delovnih sredstev ... Fagus Gis, gozdarske storitve, izobraževanje in svetovanje, d. o. o., Vrhole pri Slovenskih Konjicah 35, 2316 Zgornja Ložnica. Prijave zbiramo do 18. 7. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja vzdrževanja (m/ž) (Rimske Toplice) Opis delovnega mesta: dnevno usklajevanje tekočih vzdrževalnih dejavnosti, organizacija periodnih servisnih pregledov, vzdrževanje in čiščenje strojev ter delovne opreme, skrb za nenehne izboljšave dela in delovnega procesa ter upravljanje učinkovitosti . Rimske terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 22. 7. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Iščemo odgovore na vprašanja poslušalcev. Vsak ponedeljek _ □b 12.15. ^B \UMAM ^ Vaš zakaj naš zato. 18 ŠPORT Pogovor s predsednikom Nogometnega kluba Celje Milošem Rovšnikom »Boj za sredino lestvice ni smiseln« Klubi bodo ponovno igrali po štirikrožnem sistemu. Kar zadeva sojenje, so z junijem v veljavo stopila nekatera nova pravila, ki jih je marca sprejel mednarodni odbor za nogometna pravila. Teh se bodo držali tudi v slovenskem prvenstvu. Igralec, ki je zamenjan, mora igrišče zapustiti po najbližji poti. Tudi uradne osebe bodo ob neprimernem obnašanju prejele rumeni ali rdeči karton. Ne bo več zahteve, da mora žoga zapustiti kazenski prostor, preden lahko z njo igra kateri od igralcev. Namerno igranje z roko ostaja prekršek, ob tem bodo kaznovali igralca tudi v primeru, če bo roka nad višino ramena. Če braneča se ekipa postavi v živi zid tri igralce ali več, morajo biti nogometaši napadalne ekipe od teh oddaljeni najmanj meter. V 1. SNL še ne bodo uporabljali sistema VAR. Konec tedna se bo začela devetindvajseta sezona v 1. slovenski nogometni ligi. Od začetka do letos so v njej vztrajali trije klubi, po izpadu Gorice sta stalnica le še Maribor, petnajstkratni državni prvak, in Celje, ki se je najvišje povzpelo do drugega mesta. DEAN ŠUSTER Na Brdu pri Kranju so prvoligaši v ponedeljek predstavili svoja pričakovanja; spet bodo najvišje cilje imeli Maribor, Olimpija in Domžale, a tudi Celje, če sodimo po besedah predsednika kluba Miloša Rovšnika. Prvi tekmeci bodo nogometaši Mure. Prav proti njim so vaši fantje odigrali zadnjo tekmo. V Murski Soboti je bilo v zadnjem krogu minulega prvenstva 1:1, kar je pomenilo konec sanj o nastopu v evropskem tekmovanju. S kakšnimi vtisi ste se vračali iz Prekmurja? Odigrali smo kakovostno, a je manjkalo tudi nekaj športne sreče. Naši igralci so zapustili dober vtis, takšni so bili tudi splošni komentarji. Že v nedeljo se lahko Muri oddolžimo. Nadaljujete z vizijo, s katero dolgoročno ustvarjate ekipo za večje dosežke. Boste vztrajali pri tem? Najboljši način za razvoj celjskega nogometa je kakovostno delo z mladimi v naši nogometni šoli ob navezovanju stikov z okoliškimi klubi. Ni enostavno tega zdržati, mladina potrebuje svoj čas. Glede prejšnje sezone ne smemo biti razočarani. Mlada ekipa je za leto starejša in pričakujemo korak naprej. Želje se nam niso uresničile, načrtovali smo uvrstitev na vsaj četrto mesto. Zdaj bomo stremeli proti vrhu lestvice. Najbrž bi se vam želje uresničile, če bi preprečili odhod zanesljivega branilca Elvedina Džinića. Rudija Požega Vancaša in Lovra Cveka je bilo težje zadržati. Sta odškodnini napolnili vašo blagajno? Da, seveda. Večina slovenskih klubov živi od trženja igralcev. Pokrovitelji prispevajo manjši delež, češnja na torti je denarna nagrada za uvrstitev v evropsko tekmovanje. Vsak odhod igralca v boljšo sredino je dober za nas. Ne gre le za denar. Prestop, na primer Požega Vancaša v Maribor, je dokaz našega dobrega dela. To prepoznajo mladi igralci iz drugih klubov in želijo priti v Celje, kjer lahko nadgradijo svoje kariere. Je prenova štadiona na Skalni kleti končana? Naš matični poligon za vadbo je pripravljen. Celotna infrastruktura je na voljo. Veseli nas, da bomo objekt lahko kmalu slavnostno odprli. Zgradili smo manjšo tribuno. V notranjosti so slačilnice, sobe za sestanke. Kdaj boste obeležili stoto obletnico ustanovitve slovenskega nogometnega kluba v Celju? Nameravali smo to storiti junija. Ob poplavi dogodkov smo si premislili. V soboto, 7. septembra, bo v Celju Dan nogometa. Pred Narodnim domom bomo odprli fotografsko razstavo. Sledilo bo odprtje objekta na Skalni kleti. Pripravili bomo družabno srečanje vseh, ki so kakorkoli sodelovali v celjskem nogometu. Igralcev, trenerjev, funkcionarjev, podpornikov ... Vse vabim, naj pridejo. Želimo, da bi stoto obletnico doživeli vsi. Celje je tudi nogometno mesto. Moja želja je, da bi se združili vsi tisti, ki nogometu želijo dobro. Le to bo prineslo napredek nogometa. Kako kaže glede atraktivne tekme z uglednim tekmecem? Nekaj prizadevanj je bilo, nenazadnje je bil celjski župan Bojan Šrot na obisku pri predsedniku Uefe Aleksandru Čeferinu. Toda klubi imajo natrpane urnike. Tovrstno srečanje bomo pripravili kasneje in ga umestili v kontekst proslave obletnice. Kako razlagate to, da je bilo gledalcev na večini tekem zelo malo? Podatek čudi tudi zato, ker je bila približno polovica prve postave »celjska«: Metod Jurhar, Tadej Vid-majer, Jure Travner, Amadej Brecl, Janez Pišek, Nino Pungaršek. Pravo nasprotje je na štadionu Fazanerija v Murski Soboti. Celje je najbolj športno mesto v Sloveniji in celjsko športno občinstvo je malce razvajeno. Želi gledati predvsem evropske tekme. Tudi rokometni klub ima podobno težavo. Dvorano ima razprodano v ligi prvakov, na tekmah slovenske lige pa ima slab obisk. Vzrok za naš problem so tudi številni televizijski prenosi nogometnih tekem v času, ko je na sporedu naša prireditev. V Celju je pet prvoligaških klubov, veliko je tudi drugih dogodkov. Včasih je treba iti na tekmo in kupiti vstopnico tudi zaradi podpore klubu in mladim, ki vadijo v njem. Mi pa moramo storiti korak naprej in ustvariti dogajanje pred tekmo ter med njo. Na čelu kluba ste od aprila 2017. Direktor kluba je Zoran Podkori-tnik, športni direktor je Branko Veršič, tehnični direktor je Seba-stjan Gobec, novi član strokovnega štaba je postal nekdanji repre-zentant Robert Koren. Zakaj ste zamenjali vodjo Šolskega nogometnega centra (ŠNC) Janija Žilnika? Približno dve leti smo v enaki sestavi. Veliko dela je za nami, klub je bilo treba finančno stabilizirati. Okrepiti moramo vodenje kluba. Zato smo pripeljali Roberta Korena. Ne spozna se zgolj na šport, ima povezave v nogometnem svetu. To omogoča boljše poslovanje kluba. V ŠNC je priložnost dobil Luka Gobec. Poleg kakovostnega dela z mladimi je cilj izboljšanje sodelovanja z okoliškimi klubi. Učimo se na napakah in nisem pristaš sprememb čez noč. Janiju Žilniku se zahvaljujem za celotno delo, ki ga je opravil v celjskem nogometu. Njegova kakovost nikoli ni bila sporna. Na določeni točki vsak potrebuje nov izziv. Ostali smo prijatelji, še bomo sodelovali na različnih področjih. Petkrat zapovrstjo je bilo vaše moštvo peto v 1. sNl. Bo tu, kjer je najbolj pomembno, končno sledil korak naprej? Ob svojem prihodu v klub sem dejal, da mora biti naš cilj boj za vrh. Sicer je vse skupaj nesmiselno ob tako velikem pogonu, kot ga ima naš klub. Govoriti, da se bomo borili za sredino lestvice, je »brez veze«. V izvedbi se lahko zgodi marsikaj, toda mi moramo biti prepričani, da se lahko potegujemo za najvišja mesta. Že letos bi lahko bili četrti. Nekaj napak smo storili sami, nekaj jih ni bilo plod našega dela. Bolj samozavestni moramo biti. Povedati moramo, da si želimo na vrh. Okolje potem gleda drugače na nas. V Celju se mora razviti močno nogometno središče. To se lahko zgodi le v primeru, če bo mesto živelo s klubom. Vključiti moramo nekdanje nogometaše. Oni dajejo dodatno moč. Na kaj mislite, ko pravite, da se boste borili za vrh? Da bomo ciljali na uvrstitev na eno od prvih treh mest. Boj za četrto mesto je nesmiseln. Želja je osvojiti vrh. Našim igralcem moramo izbiti iz glave, da ne morejo biti pred Mariborom, Olimpijo in tudi Domžalami. Vsak je premagljiv. To je dokazala zgodovina športa. Našim pristašem bi priporočal, naj kupijo naše drese in z njimi pridejo na tekme, lahko pa jih nosijo tudi ob drugih priložnostih. Za njih smo pripravili zelo ugodne cene sezonskih vstopnic. Boste naposled le poskrbeli za nekdanje nogometaše? Štadion je tako velik, da bi lahko bili prav vsi na njem ... Vsekakor si želimo, da bi v večji meri na tekme prihajali nogometaši, ki so v preteklosti igrali za naš klub. Pripravljamo ustanovitev kluba veteranov. Zaenkrat je to delovno ime, morda pa bo ostalo takšno. Radi bi združili tako nekdanje nogometaše kot tudi nekdanje nogometne delavce. Z izkaznicami bodo brezplačno obiskovali tekme, morda bodo imeli še druge ugodnosti. V preteklih letih je klub živel sam s seboj. To je bila napaka. Klub brez mesta ne more živeti, dihati morata skupaj. Foto: GrupA Pari 1. kroga: Tabor Sežana - Aluminij, Maribor - Triglav (sobota), Bravo - Olimpija Ljubljana, Celje - Mura, Domžale - Rudar Velenje (nedelja). Nogometaši Celja so izgubili zadnji pripravljalni tekmi. V soboto je v Celju zmagal ruski prvoligaš Krila Sovjetov z 2:1. Edini gol je za gostitelje, ki jih je zapustil zanesljivi vezist Lovro Cvek, dal Dario Vizinger, ki je izkoristil najstrožjo kazen. V nedeljo je bil s 4:0 boljši še Varaždin. ŠPORT 19 Opravljen je bil žreb skupin glavnega dela lige prvakov v futsalu V Podčetrtku najboljši evropski klub V Podčetrtku bodo ljubitelji športa jeseni spet spremljali vrhunski dvoranski nogomet. Državni prvak Dobovec Pivovarna Kozel je po razvlečenem žrebu na sedežu Evropske nogometne zveze v Ny-onu dobil tekmece v skupini glavnega dela lige prvakov. DEAN SUSTER Slovenski ljubitelji futsala bodo lahko videli evropskega prvaka, portugalskega Sportinga. Branilec naslova je profesionalni klub iz Lizbone. »Balkanska« skupina Preostala tekmeca Dobov-ca bosta srbski Ekonomac iz Kragujevca in Mostar iz Bo- Rok Mordej: »Bistveno je, da imamo magnet za gledalce, kar Sporting nedvomno je.« sne in Hercegovine. Kapetan moštva Rok Mordej je med najbolj primernimi za oceno razpleta: »Priznam, da sem zelo zadovoljen. Iz prvega bobna smo dobili evropskega prvaka. Želja je bila tudi Barcelona. Vseeno je sicer, koga dobiš, kajti gre za izjemna moštva, ki jim težko kljubuješ. Bistveno je, da imamo magnet za gledalce, kar Sporting nedvomno je.« Nato se je Mordej ozrl na tekmece, ki so premagljivi: »Iz drugega in četrtega bobna so v našo skupino izžrebali Mostar in Ekonomac. Z njima sestavljamo >balkansko< skupino. Z obema lahko igramo, lahko se jima zo-perstavimo. Vsekakor bomo tu iskali možnosti za preboj med šestnajst najboljših ekip v Evropi.« Želja: med elito Dobovec bo turnir gostil v Podčetrtku, najbrž od srede do sobote, med 9. in 12. oktobrom, ko je po običaju petek prost igralni dan. V elitni del lige prvakov, med najboljšo šestnajsterico, se bodo uvrstila tri moštva iz skupine. Svoje mnenje je podal tudi uspešni hrvaški trener na klopi Dobovca Pivovarne Kozel Kujtim Mo-rina: »Skupina je zahtevna. V ligi prvakov ni lahkih skupin, lahkih tekmecev in lahkih tekem. Gostili bomo NA KRATKO Martina in Tina zelo dobri Celje: Slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej je na atletskem mitingu v Celju zmagala z rezultatom 61,85 metra in ponovno potrdila normo za svetovno prvenstvo v Dohi. Normo je članica celjskega Kladivarja presegla za 35 centimetrov. Njena klubska kolegica, Ljubljančanka Tina Šutej je v Luzer-nu v skoku s palico zasedla drugo mesto in izenačila slovenski rekord na prostem - 4,61 metra. Šutejeva je absolutni slovenski rekord, 4,71 metra, postavila leta 2014 v dvorani v Moskvi. Maja Mihalinec iz Mozirja je bila šesta na mitingu na Madžarskem v teku na 200 metrov, enako uvrstitev je v teku na 400 metrov dosegla članica Velenja Anita Horvat, ki je zabeležila svoj najboljši čas sezone, 52,51 sekunde. Dornik tretji na EP Targo Mures: Domen Dornik je na evropskem prvenstvu v srednji razdalji triatlona v Romuniji osvojil bronasto odličje. Pred članom Športno rekreativnega kluba Celje, ki ga trenira Sandi Ivančič, sta bila le Rus Brju-hankov in Portugalec Azvedo. Celjsko območje močno zastopano Ljubljana: Komisija za licenciranje pri Košarkarski zvezi Slovenije je obravnavala prejeto dokumentacijo klubov v postopku pridobivanja tekmovalnih licenc za novo sezono. Licenčni postopek so uspešno opravili vsi klubi, ki so tako pridobili ustrezne tekmovalne licence. V prvi ligi bodo sodelovali tudi Hopsi Polzela, Rogaška, Zlatorog Laško, Šentjur in Terme Olimia Podčetrtek. Med dru-goligaši se bo za preboj med elito potegovalo Celje. Sistem tekmovanja bo enak kot letos. evropskega prvaka. K nam prihaja tudi srbski Ekono-mac, ki ga v svoji karieri še nisem premagal, zato bom imel še dodaten motiv. Klub iz Kragujevca ima odlično ekipo in izvrstne igralce. Prav tako to velja za Mostar, ki ima v svoji ekipi kakovostne igralce iz regije. Realno vsi pričakujejo, da lahko premagajo vsakogar. Tudi sam verjamem v svoje igralce, ki se vedno izkažejo, ko je to najbolj potrebno. Ne skrivamo ambicij, želimo v elitni del lige prvakov.« Novi član njegove zasedbe je 28-letni hrvaški reprezentant Ve-dran Matošević, ki prihaja iz zagrebškega kluba Futsal Dinamo. Ekipo sta zapustila Kristijan Postružin in Robert Grbić. Foto: DRAGO PERKO Kujtim Morina: »Verjamem v svoje igralce, ki se vedno izkažejo, ko je to najbolj potrebno.« Najboljših osem moštev bo igralo na izpadanje. V tretji ligi bo 24 moštev razdeljenih v tri skupine, tudi Vojnik, Konjice in Nazarje. V četrti ligi sta Prebold 2014 in Vrani Vransko. Še Milan Tučić? Velenje: Nogometni prvoligaš Rudar iz Velenja je ostal brez bočnega branilca Josipa Tomaševića. Nogometaš, ki je igral največ minut za Rudar v minuli prvenstveni sezoni, je okrepil vrste puljske Istre. Knape sta v tem poletju zapustila še dva nosilca igre, Klemen Bolha in David Arap. Bržkone jih bo zapustil še odlični napadalec Milan Tučić. Zanj se je ogrela Sparta iz Rotterdama. Nizozemci naj bi v velenjsko blagajno vplačali okoli tristo tisoč evrov. »Pope« bližje domu Celje: Celjski nogometaš Denis Popovič, ki si je v preteklih tednih vzel nekaj časa za oddih tudi v knežjem mestu, se je iz ruskega Orenburga tudi uradno preselil v Zürich. 29-letni slovenski reprezentant Popović je podpisal triletno pogodbo. Poleg celjskega je v preteklosti nosil tudi šentjurski dres. Številni veteranski prvaki Domžale: Državno atletsko prvenstvo za veterane se je uspešno zaključilo za predstavnike s celjskega območja. Od članov Kladivarja so zmagali Tatjana Flac (200 m), Valter Moljk (višina), Damjan Gril (višina, palica), Sebastjan Grosek (disk, kopje), Marko Božiček (100 ovire, 400 ovire), Jurij Terglav (200 m), Obrad Lazić (800 m), Vladimir Veršec (hoja 5000 m) in Mitja Ocvirk (hoja 5000 m). Prvaka sta tudi Adi Vidmajer iz AK Žalec (gira, krogla, disk, kladivo) in Dejan Lazić iz AK Velenje (800 m, 1500 m). (DŠ) Dobila niz proti najboljši igralki doslej Ko je Kaja Juvan v drugem krogu teniškega grand slama v Wimbledonu proti Sereni Williams povedla z 1:0 (6:2), se je svetovna športna javnost (znova) začela spraševati, kje je država, iz katere prihaja nadarjena igralka. Najboljša igralka na svetu doslej, Willi-amsova, je sicer dobila naslednja dva niza in zmagala, a za to se je morala krepko potruditi. Mama Kaje Juvan je bila nekoč Celjanka, ki je po študiju ostala v Ljubljani. Trener 18-letne Kaje, ki jo je opazil tudi Goran Ivanišević in jo še posebej izpostavil, je Savinjčan Robi Cokan: »Zame je bilo vse skupaj nekaj novega. Šlo je za veliko doživetje. Kot otrok sem sanjal, da igram v Wimbledonu ali da kot trener sedim v loži in spremljam igro svoje varovanke. Slednje se je uresničilo.« Trener iz Pariželj sedaj živi v Petrovčah: »Da bo Kaja odigrala tako dobro proti Sereni, si nisem upal niti pomisliti. Vtisi so izjemni.« Navkljub porazu dobljen niz ne bo nikoli pozabljen. »Kaja je pokazala, da lahko igra tudi z najboljšo vseh časov. Serena je v določenem trenutku utihnila. Očitno je bilo, da ni pričakovala takšnega odpora. Williamsova je kasneje v svoji igri pretaknila za eno prestavo, potem pa še za dodatno in Kaja ni več uspela slediti njenemu ritmu,« je zaključil Cokan. Juvanovi že četrto leto pomaga celjska psihologinja Tjaša Jezernik, ki tudi živi v Ljubljani. V štabu je še kondicijski trener Miran Kotnik. DŠ Robi Cokan in Tjaša Jezernik s Kajo Juvan, ki je v sredini, so se fotografirali na »sveti« travi. MOJE MESTO, MOJ KLUB Ш PRVALIGA TelekomSIovenije 4m Neoeua, 14.7.2019 STaoion Z'DežeLe 19:00 CINKARNA DROGA O voc Gladimo življenje de Žete ^tri9|avzdravje HHRC 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ENERGETIKA CELJE цшвшн м 1 astrologinja URADNE URE OD 1. JUNIJA DO 30. SEPTEMBRA PONEDELJEK, SREDA, PETEK od 8:00 do 10:00 od 11:00 do 14:00 Naročila sprejemamo na Ml Ш 835. иђтђНа Hord« RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja Г r I Tel.: 03 425 33 00 info@energetika-ce.si www.energetika-ce.si ГТ Г Г I Г Г Dežurna služba: zemeljski plin: 041 633 453, daljinsko ogrevanje: 051 230 771 MOTORNA VOZILA STROJI PRODAM PRODAM SUBARU forester 4 x 4, z reduktorjem, letnik 1999, z vso elektro opremo in klimo, zelo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 649-203. 977 KIPER prikolico domače izdelave, silokom-bajn Sip sk 80, samonakladalko Sip, 19 m3 in dvobrazdni plug Imt, 12 col, prodam. Telefon 031 799-476, (03) 5871556. 973 TRAKTOR Iseki 4 x 4, servo volan, zelo ohranjen, 25 KM, ugodno prodam. Telefon 031 649-203. 977 TRAKTOR Štore 402, 1.000 delovnih ur, univerzalni šrotar Alpino in plug za Gorenje Muta, prodam. Telefon 041 710-193.986 SILAŽNI kombajn za koruzo Sip Vihar 40, enovrstni, prodam. Telefon 031 225-642. 993 KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, motokultivator, fre-zo, koso, mulčar, prikolico, pajek, trosilec in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 984 POSEST PRODAM SAMOSTOJNO dvostanovanjsko hišo v naselju Vojnik, velikost notranje kvadrature 247 m2, prodam. Telefon 031 644-496.1002 ODDAM PISARNO v Celju, Razvojni center, veliko 30 m2, oddamo ali prodamo. Možna menjava ali nakup na način najema z odkupom. Telefon 070 499-499. 995 STANOVANJE PRODAM DVOINPOLSOBNO stanovanje, center Celja, obnovljena okna, peč, fasada, prodam. Telefon 041 867-299. p ODDAM STANOVANJE v centru Celja, v neposredni bližini zdravstvenega doma, oddamo. Telefon 041 347-714. p V PIRANU blizu Punte oddajam garsonjero za počitnikovanje po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 975 ENOSOBNO stanovanje, urejeno, v Celju na Hudinji, drugo nadstropje, oddamo za 230 EUR. Prednost ima ena oseba. Telefon 041 515-223. 979 PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICE in krave za zakol ter bikce, mesni tip, težke do 150 kg, prodam. Telefon 031 832-520. 951 DVE telički, pasma charole, stari 6 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 809-162. 971 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p KRAVO, brejo v 8 mesecu, prodam. Telefon (03) 5471-663, 041 855-228. 989 ZAJKLE z malimi mladički prodam. Telefon 041 563-725. 994 KRAVO simentalko, brejo, tretje tele, prodam. Nova Cerkev, telefon 041 759-822. 997 BIKCA križanca, ls/čb, starega 4 mesece in prašiče, težke od 20 do 50 kg, prodam. Telefon 041 797-052. 1003 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 070 852-763. l 68 www.nt-r.si/novi-tednik/ H AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. PRODAM JABOLČNIK in belo vino prodam. Telefon 031 768-175. 953 OBRAČALNIK Sip, tračni, 220 cm in transportni plato, prodam. Telefon 031 468-823. 993 ш MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi s 50. in 60.členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/77, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZU-PUDPP-A. 109/12, 76/14-odl. US, 14/15-ZUJFO in 61/17-ZU-reP-2) ter 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št.106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o ponovni javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Dolgo polje - območje DPV2 I. (1) Mestna občina Celje naznanja ponovno javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Dolgo polje - območje DPV2 (v nadaljnjem besedilu: OPPN). Predmet OPPN je pridobitev pogojev za obnovo, gradnjo in rekonstrukcijo obstoječih večstanovanjskih objektov, nestanovanjskih objektov in sanacijo ter dograditev komunalne, prometne in druge infrastrukture. Osnutek OPPN je bil razgrnjen od 30. 6. 2017 do 30. 9. 2017. Mestna občina je januarja 2018 sprejela stališča do pripomb. Zaradi upoštevanja pripomb, novih dejstev glede trajnostne mobilnosti in spremembe v načrtovani ureditvi se nova ureditev ponovno javno razgrne. (2) Območje OPPN obsega parc. št.: 2500/7, 2534/1, 2534/4, 2535/1, 2535/6, 2535/7, 2535/14, 154/1, 2535/1, 3332/2, 330, 331, 332/1, 332/4, 332/5, 332/6, 332/8, 332/9, 332/10, 333, 338, 467/1, 467/2, 467/3, 467/4, 467/6, 467/9, 467/15, 468, 469, 470, 471, 472, 473/1, 473/2, 473/3, 474/1, 474/2, 475/1, 475/2, 476/1, 476/2, 476/3, 476/4, 476/5, 476/8, 477, 478/1, 478/2, 479, 480 in 481, vse k.o. 1077 - Celje. II. Gradivo bo javno razgrnjeno od 19. 19. 8. 2019: 7. 2019 do vključno - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje, Trg celjskih knezov 9, Celje in - na sedežu Mestne četrti Dolgo polje, Brodarjeva 4, 3000 Celje. III. Javna obravnava bo 7. 8. 2019 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 15. uri. IV. (1) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnitev prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 19. 8. 2019 podajo pisno na mestnih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje. si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN-7«. (2) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc_plani-ranje_stalisca in na mestih javne razgrnitve. (3) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Številka: 3505-6/2016-13 Datum: 5. 7. 2019 Bojan Šrot župan MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete JOŽEFE ŠRAJ iz Trnovega 7, Laško (3. 9. 1928 - 28. 6. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo po spremili na zadnjipoti. Posebna zahvala gre zdravniko m, reševvlcem in patro -nažni službi ZD Laško in Rimske Toplice, ki so ji lajšali zadnje mesece življenja. Hvala Centru za socialno delo Laško in njihovi ekipi negovalcev zo nego na domu ter Komunali Laško za organizacijo pagreba. Žalujoči: vsinjeni KAKOVOSTSO domaie belo vino, laški rizling, letniS2018, cena 130 EUV/i, prodam. Telefon 031 52V147. 100a VINO, belo, mešano, prodam. Cena po dego-voru. Tilefon 051 271-5 91. 960 VINO, belo in rdeče, žlahtnih sort, laški in renski rizling, sauvignon, modra franki-nja cviček ... prodam. Sprejemam tudi naročila za grozdje in mlado vino. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 984 MEŠANO belo in rdeče vino žlahtnih sort, možna dostava, prodam. Telefon 041 631-230. 892 SLAMS v ioc2ah prodam. Telefon 031 870161. 99(3 VINO ju rka, bio pridelek, in pi jot srodam. Telefon 070 818-005. 991 VINO cvičeO, cena 1 EUR za liter, .rodam. Telefon 041 669152. p NEŠKROOTJENO rdeče domače vino in jabolč-nik ugodno prodam. Telefon 0311 243-715. 1004 BIO sadjevec proham po simbolični ceni. Telefon 031 249-574. n Poroke Celje Poro čili so se: Karmen WIRTH iz Slatine v Rožni dolini in Darko ČEPINS oz Žalca, Mebita SIVKA iz Osence in aaimož GOLEŽ TOVVVRNIK iz Brezja pri Dobjem. Žalac Poro sili so se. Alja KOREN Vz Vrh in Miloš VARAGIĆ iz Kranja, Tjaša ZUPANČIČ in hOMAČE ocvirke, s kožo ali brez, prodam. Telefon -799092,041 518-S21. 1009 OSTALO PRODAM Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so rezdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Iz ^ffi^ra^ffi^rc^^S^ffl znancem, ker ste bili z nami, ko je odšel naš JANEZ ČRNEJ dr. vet. med. iz Plečnikove ulice 25 v Celju Hvala za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Vedno bo z nami. Žalujoči: Renata, Alja, Tomaž DRVA, bukev, na paletah, delžine 25,33 in a0 cm, |)rodam. Cinr 130 EUR. Po dogovoru tidi dostava.Telefon 051 743-942.p RACE tekačice in belo mešano vino prodam. Telefon 051 344-275. 970 DOMAČE pecivo vseh vrst in okusov prodam. Telefon 041 642-813. p REGISTRIRANO prikolico Braco prodam. Telefon 070 643-176. 992 OENO v kockali, 300 kook, in sredn je veliko easjo hišico prodam. Telefon 031 801960. 1005 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO trgovca ali skladiščnika (delo z vilioarjem). Hojeik-trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, telefon 031 728-130. 942 Ivan CEVZAR, oba iz Črnega Vrha, Urška KAČ in Matjaž KA-ČIČN IK, oba iz Slatine, Klav-dija ŽERDONER iz Podkraja pri Velenju in Tilen JANEŽIČ iz Velenja. Velenje Poročili so se: Amra MEŠIĆ in Safet GAVRANOVIĆ, oba iz Velenja, Tonija RIHTAR iz Velenšv in David OMERZEL iz Šootanja. Odšla si... čeprav boš osSala vedno z nami... IVA NA OBERČKAL V tihi bolečini: vsi njeni 981 ZAPOSLIMO disponenta. Zahtevana izobrazba: 7. stopnja, smer logistika, ekonomza. Zahtevano delovne izkušnje: najmanj dve leti na tsodročju legistike transporta, iekz-oe govorjen|e i n razumevanj e angle škega, nemškeg a in srbohrvaškega jezi2a. Vmi zainteresisani, pošljite picno vlogo po pošti na nsslov: Frigotransport Pišek & HSF, d. o. (., Lopata 17,3000 Celje. n Zadelo vNem4jjitako4 ZAPOSLIMO večje število CO2,TIG i II plam enskih varilcev, monterjev centralnega ogrevanja tervodovodnih instalaterjev Redno plačilo, možnost zaposlitve za ntdoločen čas. Vargrad, d. o. o., Melrska cecta 83,Ma(ibor 02 228 2? 50 ZAPOSLIMO alašeičarja/ko za pomoir hekai-ni v Celju Maoom, Bevkova ulica 8, Cslje, telefon 041 743-728. 1001 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih ceaah izdelujem peči 0a centralno ogrevanjer daran cija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p,j Pcekorje 29a, telefon 5H-5011,041 531-976. 1007 Smrti Celje Umrli so: Irmtraud JAVH iz Celja, 76 let, Roza LIPOVŠEK iz Celja, 84 let, Ciril LIPOVŠEK iz Celja, 80 Eeti Jožeb GO DUNUC s Teharij 88 legt, Ernest OPLO-TNIK ie Lipnega Dola pri Jur-kloštru, 84 let, Marija MOHOR iz Jeronima, 61 lent, Rafael SEM-PRIMOŽNIK iz Bočne, 97 let, Anton AJNIK iz Prelske, 56 let. Žalec Umrl je: Janko CEHNER iz Ložnice pri Žalcu, 70 let. Šentjur Umrla sta: Eduard LORGER iz Razborja, 84 let, Mirko BER-LJAK iz Boletine, 68 let. Velenje Umrli so: Blaž DOhlNŠEK iz Velenja,86 let, Marija PAVLIČ iz Velenja, 92 let, Marija JE-LENKO iz Pake pri Velenju, 94 let, Vincenc JEVŠEK iz Velenja, 65 let. novi tednik vMm г |ллжуј/ f И». A' l# i na A u Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo oja v mirni kraj tišine. Tamsrse se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami več ni. Le delo, veselje in trpljenje tvoje so boli življonje, pri nas ostala stapraznina in velika bolečina. V SPOMIN Minilo jo eno lato, Var nam je zaradibolezni zavedno zaspala našu draga žena, mama, babica, prabab^ sto rodnicvin prijatelj ica ANICA KRIŽNIK rojena Flis, iz Drapšivave ulice 7 v Celju (28. 3. 1937 - 8. 7. 20S8) Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas,ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mi ne, ko zasanjaš se v spomine. Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo: mož RudT h-i Romana z družino, hči Simona z di'užino in Ivan Brežnik Nejokajte obmojemgrobu, le tihah njeme pristopite, pomj.jite, kako trpeOa sem, in večni mir mi zažeOite. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ŠTEFKE KLEPEJ iz Laškega (1. 1. 1942 - 3. 7. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali in jo skupaj z nami pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala je namenjena tudi sosedi Cvetki Kol-man, dr. Bilki Stropnik in Komunali Laško. Žalujoča: sin Darko z Majdo in sin Slavko z Lili radio celie POKRAJINSKI MUZEJ CELJE JAVNA VODSTVA VSTOPNIMA; if. H L 67 ISga ЕТШта telemach kanal 673 kanal 306 kanal 271 22 NAPOVEDNIK radio celie 90.6 I 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 11. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 12. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana soplov, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice,11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 14. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele, 19.15 Sončni žarek dnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 16. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SOBOTA, 13. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča- PONEDELJEK, 15. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, za- SREDA, 17. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice Kino CINEPLEXX Spored od 11. 7. do 17. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Aladin - pustolovski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek:19.00 sobota, nedelja: 14.10, 19.00 Anna - akcijski, triler od četrtka do srede: 21.10 Annabelle 3 - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.40 petek, sobota: 18.30, 20.40, 22.10 John Wick 3: Parabellum - akcijski, triler od četrtka do srede: 21.30 Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski, 3D sreda: 18.00 Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski, OV sreda: 19.00 Možje v črnem: Globalna grožnja - akcijski, komedija, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.30 sobota, nedelja: 14.00, 19.30 Otroška igra - grozljivka, triler petek, sobota: 21.50 Peter Pan: Iskanje knjige Nije - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 16.40 sobota, nedelja: 13.45, 15.40, 16.40 Prevarantki - komedija od četrtka do srede: 16.20, 20.15 Propad ameriškega imperija - komedija od četrtka do srede: 18.40 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.10 sobota, nedelja: 14.30, 16.20, 18.10 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.30, 17.15 sobota, nedelja: 13.40, 15.30, 17.15 sreda:16.50 Spider-Man: Daleč od doma - akcijski, fantazijski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek: 17.00, 19.40 petek: 17.00, 19.40, 22.15 sobota: 14.20, 17.00, 19.40, 22.15 nedelja: 14.20, 17.00, 19.40 sreda: 16.15, 20.20 Spider-Man: Daleč od doma -akcijski, fantazijski, pustolovski, 3D od četrtka do torka: 18.00, 20.30 sreda: 17.00, 19.40 Stuber - Divja vožnja - komedija, akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.50, 18.20, 20.00 petek, sobota: 16.50, 18.20, 20.00, 22.00 sreda: 18.20, 20.00 Svet igrač 4 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.00, 17.30 sobota, nedelja: 13.50, 16.00, 17.30 sreda: 15.50, 17.30 ČETRTEK 20.00 Yao - komična drama PETEK 20.00 Propad ameriškega imperija - komedija SOBOTA 19.00 Delo brez avtorja - drama NEDELJA 20.00 Yao - komična drama SREDA 20.00 Zama - drama novi tednik Vedno? 2 цлтој/ Kulturne prireditve ČETRTEK, 11. 7. 9.00 do 17.00 Savinova hiša Savinov dan prost ogled Savinove hiše ob rojstnem dnevu skladatelja Rista Savina 16.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski angleško vodstvo po razstavi 18.00 Mestna plaža Lutkarije: Trije prašički izvaja: Lutkovno gledališče Velenje, primerno za otroke od 3. leta starosti; vstop prost 20.30 Nobelplatz Celje_ Svet v mestu: Mia Žnidarič & Steve Klink koncert, vstop prost 21.00 Vodni stolp Celje_ Shalom Pom Pom koncert tradicionalne judovske klezmer glasbe; v primeru slabega vremena v Špitalu za prjatle 21.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Savinov dan: flavtistki Alenka Bogataj in Nina Fajfar Baša ter pianistka Nataša Lazić koncert ob rojstnem dnevu skladatelja Rista Savina; vstop prost PETEK, 12. 7. 20.00 Letni oder Epik teater in kavarna Pri kulturni pip'ci Zgornji trg Šentjur Epik komični petek 2 lokalna scena nastop lokalnih komikov; v primeru slabega vremena v Galeriji Zgornji trg Šentjur 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Festival Zeleno zlato: skupina Vudlenderji koncert SOBOTA, 13. 7. 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Princesa na zrnu graha Lutkovno gledališče Velenje; v primeru slabega vremena predstava odpade 20.30 Vodni stolp Celje_ Spotless Minds & Stone Flow koncert odličnih mladih rokerjev; v primeru slabega vremena odpade 21.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Vocal BK studio -Brodway I love 2019 koncert muzikalov ob zaključku mednarodne poletne delavnice; vprimeru slabega vremena v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur NEDELJA, 14. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 21.00 Celjski dom Vocal BK studio -Broadway I love 2019 koncert muzikalov ob spremljavi BK studio banda bodo nastopili udeleženci mednarodne poletne delavnice PONEDELJEK, 15. 7. 18.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Koncert udeležencev poletne šole klarineta in flavte ob zaključku poletne šole klarineta in flavte TOREK, 16. 7. 18.00 Mestna plaža Celje Celjani Celjanom: Male petke brez telefona otroška igra, muzikal, gostuje: KUD ART -energija, predstavitev otroške knjižice avtorice Slavice Biderman in malega soavtorja Lukasa Hrovata; vstop prost 20.00 Trg pred mestnim kinom Metropol Svet v mestu: Bo! koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor clubu 20.00 Atrij Galerije Velenje Duo Zajtrk koncert; v primeru slabega vremena v Galeriji Velenje SREDA, 17. 7. 18.00 Mestna plaža Celje Lutkarije: Pika Nogavička in gusar Val potujeta na otok zakladov NAPOVEDNIK 2X3 Ostale prireditve ČETRTEK.11. 7. 17.00 Galerija Velenje Futuristična krajina slikarsko delavnico bo vodila akad. slikarska Uršula Skornšek, primerno za odrasle in otroke, starejše od dvanajstih let 19.19 Mestna knjižnica Velenje Šrilanka skozi moje oči potopisno predavanje Jolande Štusaj PETEK, 12. 7. 20.00 Plaža Mia Mia Velenje Erosi koncert SOBOTA, 13. 7. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Poletni bolšji sejem 8.00 do 13.00 Inotrak Kapla, Tabor Sejem starodobnikov, delov in opreme 10.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu tudi v nedeljo ob istem času 10.00 Mestna plaža Celje Celjani Celjanom: Polet na Poljsko po poteh dedka - pilota predstavitev poti štiričlanske družine, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade izvaja: Zavod Enostavno prijatelji, primerno za otroke od 3. do 11. leta; vstop prost 20.30 Dvorišče Knežjega dvorca Celje_ Duo Meraki: Jerca Žmitek, flavta in Luka Gantar, klarinet večer klasične glasbe; vstop prost, v primeru slabega vremena bo koncert v Galeriji sodobne umetnosti Celje 10.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Kako postati vilin delavnica za otroke z Ivano Ristić, izvaja: IR doživetja; primerno za otroke med 6. in 12. letom 10.00 do 13.00 Glavni trg Celje Celjani Celjanom: Celje -moja likovna delavnica likovne delavnice in animacije za otroke in mladino; vstop prost 15.00 Pod šotorom na igrišču v Dobrini 23. Dobrinska noč tradicionalna turistično-kulturna prireditev 20.00 Gastro pub Kolodvor Kukčevi večeri: skupina Šansonet večer šansona in drugih napevov 20.00 Lemberg_ Gasilska veselica z ansamblom Klateži 21.00 Vila Herberstein Velenje Bajaga i Instruktori koncert; v primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje NEDELJA, 14. 7. 11.00 Citycenter Celje, otroški park Džungla Goska Noska dobi očala pravljica za otroke 16.30 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Pripovedovalski dogodek: Gozdni Joža izvajata: Nuša Komplet Peperko in Teja Peperko; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade PONEDELJEK, 15. 7. 9.00 do 13.00 Ljudska univerza Velenje Počitniške igrarije od ponedeljka do petka za osnovnošolce 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar novi tednik mri r/r muzej novejšezgodovine | celj e Ш M POČITNIŠKA DRUŽENJA V HERMANOVEM BRLOGU Vabljeni v Hermanov brlog na počitniška druženja. Vodenim ogledom po razstavi Zemlja pleše bodo sledile ustvarjalne delavnice. Družili se bomo ob sredah (17., 24. in 31. julija 2019) ob 11. uri. Vabljeni! Več info na www.muzej-nz-ce.si TOREK, 16. 7. 9.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Mesto v barvah poletje na travniku; v primeru slabega vremena igrarije odpadejo SREDA, 17. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Poletna likovna šola z Dolores Ponoš likovna šola je brezplačna in primerna za vse ljubitelje risanja 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Igralne urice razigrano počitniško dopoldne za otroke 10.00 Mestna knjižnica Velenje Zabavna sreda: Izdelajmo si zeliščni medaljonček delavnico bo vodila Kata Laštro 20.00 Celjski mladinski center Milonga večer argentinskega tanga; vstop prost Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 AQ galerija Celje: razstava Go-razda Goloba Črno-bela divjina; do 15. 7. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Čas in repeticija; do 22. 9. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Klobuki avtorice Špele Strašek; do 31. 7. Likovni salon Celje: razstava Normalizacija, umetnika: Borut Krajnc & Martin Kollar; do 1. 9. Osrednja knjižnica Celje: razstava Zgodovina kulturnih društev na območju občine Štore avtorja Mateja Ocvirka; do 31. 8. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Sto let samostojne province sester usmiljenk, zgodovinska razstava ob jubileju ustanovitve reda; do 31. 7. Mestna plaža Celje, Savinjsko nabrežje: razstava zloženke Flying High Branka Lesjaka; do 31. 8. Galerija Račka Celje: razstava Eat! This!, umetnice: Anja Carr, Anna Ehrenstein, Sara Rman; do 4. 8. Celjski mladinski center: Celjani Celjanom: fotografska razstava She left him celjskega fotografa Branka Lesjaka; do 16. 7. Galerija Volk Celje: 3. slikarska in fotografska razstava ex-tempo-re: Poletje, v okviru I. celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2019 (zima-pomlad-poletje-je-sen) in XXI. Poletnega slikarskega ex-tempora JSKD OI Celje; do 31. 8. Savinov likovni salon Žalec: razstava Spomin reke in njeni obrazi akademske slikarke Eve Šuster; do 3. 8. Mobilna cenilna enota v Celju Za obisk mobilne poslovalnice pokličite številki 080 555 555 ali 080 2864 Zavarovalnica Triglav je po neurju s točo, ki se je konec junija in v začetku julija razbe-snelo na Celjskem, v prostorih celjskega sejmišča postavila mobilno cenilno enoto. Namenjena je za ogled in cenitev avtomobilskih škod v primeru masovnih škodnih dogodkov. Za obisk omenjene mobilne poslovalnice čim prej pokličite dežurni brezplačni številki 080 555 555 ali 080 2864. Zaradi ujme, ki je konec junija in v začetku julija z močnim dežjem, vetrom in točo povzročila ogromno težav in škode predvsem na vzhodnem delu države, je Zavarovalnica Triglav že konec prejšnjega tedna na teren poslala okrepljene ekipe cenilcev. Zdaj bo v Celju, ki je bilo z okolico najbolj prizadeto, postavila še svojo mobilno cenilno enoto (MCE). Po zaslugi posebne mobilne poslovalnice, ki je na celjskem sejmišču (prostor je označen z usmerjevalnimi tablami) začela delovati v ponedeljek, 8. julija (vsak dan od 8. do 18. ure), lahko zavarovanci opravijo cenitev škode na vozilih v neposredni bližini doma, kjer so nastopile izredne vremenske razmere, kot sta npr. toča ali močno neurje. Stranka naj se za obisk mobilne cenilne enote čim prej dogovori s klicem na dežurni brezplačni telefonski številki 080 555 555 ali 080 2864, kjer dobi datum, rezerviran izključno zanjo. »Z mobilno cenilno enoto se želimo v Zavarovalnici Triglav približati strankam ob večjih elementarnih nesrečah oziroma v primeru masovnih škodnih dogodkov. MCE, ki jo je naša zavarovalnica leta 2012 postavila kot prva v Sloveniji, je popolnoma samostojna enota. Postavimo jo lahko že dan ali dva po ujmi v bližini prizadetega kraja. Zavedamo se, da je ob tovrstnih škodnih dogodkih najpomembnejša hitra in učinkovita storitev, zato škodne dogodke obravnavamo strokovno in ažurno, škode pa izplačujemo že naslednji dan po cenitvi, če se stranka z oceno strinja.« je povedal Bojan Blagovič, direktor vzhodnega regijskega škodnega centra Zavarovalnice Triglav. MCE je opremljena z vso potrebno infrastrukturo za opravljanje cenitev avtomobilskih škod, omogoča hitro in kakovostno storitev, preprosto naročanje, brez čakanja v vrsti, stranke lahko ves postopek reševanje škode uredijo na enem mestu (urejanje dokumentacije, cenitev, dogovor o popravilu) in v sodelovanju z zunanjim partnerjem tudi izvedejo popravilo vozila. Škodo lahko zavarovanci prijavijo prek spletne strani http://www.triglav.si/storitve/ skode ali brezplačne mobilne aplikacije Triglav asistenca. Na voljo je tudi 24-urna dežurna brezplačna telefonska številka 080 555 555. Oškodovanci se lahko za pomoč pri prijavi škode obrnejo tudi na svojega zavarovalnega zastopnika, na najbližje predstavništvo oz. zastopniško pisarno ali na sedež območne enote Zavarovalnice Triglav. Pri prijavi škode naj zavarovanci poškodovane stvari navedejo čim natančneje ter pripišejo tudi telefonsko številko in številko transakcijskega računa za nakazilo škode. Promocijsko besedilo Galerija Železarskega muzeja Štore: pregledna fotografska razstava Fotokluba Štore Stell; do 15. 7. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava Bela krizantema, ambi-entalna postavitev ateljejev Var-stveno-delovnega centra Tončke Hočevar in Martine Obid Mlakar; do 30. 8. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava Bogdana Sobana Odtisi časa; 20. 8. Galerija Štekl Gornji Grad: razstava likovnih del Branka Hriber-ška; do 22. 7. Galerija Velenje: razstava Ale-ksija Kobala Podtaknjenci; do 20. 7. Stalne razstave razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska Podjetje NT&RC, d.o.o. ш opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, . telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. ■ Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Z muzeja na plažo prinesli kopalno opremo Kako so se oblekli za na plažo pred desetletji? Na Mestni plaži na Savinjskem nabrežju je Muzej novejše zgodovine Celje v soboto predstavil kulturno dediščino muzeja, ki se navezuje na kopalniško življenje ob živahni Savinji. BARBARA GRADIČ OSET Pred leti je Muzej novejše zgodovine Celje v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje pripravil priložnostno razstavo Savinjske ko-pele, kjer sta predstavila kopališča ob Savinji in način kopanja. Muzej se je odločil, da bo tudi letos na prostem pokazal, kako je bilo videti kopanje desetletja oziroma stoletje nazaj. Poleg 25 različnih kopalk tedanjega časa je muzej predstavil tudi 92 muzejskih eksponatov in 73 fotografij iz zbirke Pelikan. »Ženske so morale biti pokrite skoraj do kolen, moške kopalke so bile tudi enodelne in so segale do kolen ter komolcev,« je predstavila Jožica Trateški, soavtorica razstave na plaži pred desetletji. Ločeno kopanje za moške in ženske Na fotografijah Josipa Pelikana so prikazana kopališča ob Savinji. V Takšni so bili v kopalkah v začetku 20. stoletja. Na razstavi so bili postavljeni igrače, plavalne kape, različna obutev, sončna očala, ležalke, fotoaparat, knjige, vse, kar so plavalci prinesli s sabo na plažo. vročih poletnih dneh kristalno čista Savinja ni bila le vir preživetja za celjske perice, ampak je nudila zabavo tudi drugim Celjanom. Otroci so šolske počitnice preživljali na rečnih bregovih. A na fotografijah, ki jih je posnel Josip Pelikan, so prikazana kopališča ob Savinji, ki so bila na obeh njenih bregovih. Posebej lepo je bilo kopališče Waldhaus (Gozdna hiša). »Gozdna hiška je bilo najprej moško kopališče, ki je imelo 30 oddelkov, nižje je bil ženski del, ki je imel 29 oddelkov. Ker je bila Savinja v tem delu precej deroča, so ob reki napeljali vrv in ob njo dali splave, da so hodili po njih in se sončili,« je povedala Jožica Trateški. To je bilo kopališče za nemške prebivalce mesta in tujce, v bližini današnje Mestne plaže je bila meščanska kopališka uta pri Urši, ki je bila namenjena Slovencem. Malo višje je bilo Pallosovo kopališče, namenjeno predvsem ženskam. Z leti so se kopališča združila, narodnostno in po spolih, a dokler tega ni bilo, so veljale posebne zakonitosti. »Čeprav je bilo poleti polno mladeničev in mladenk, ki so se namakali v kristalno čisti vodi, ni bilo dovoljeno, da bi se moški približevali ženskam ali obratno. Noben gospod ali gospa nista smela prekoračiti meje svojega kopališča.« V Zgodovinskem arhivu Celju recimo hranijo prijavo mestne policije v Celju iz leta 1938, ko se je Alojzija H. na Masarykovem nabrežju med železniškim in kapucinskim mostom slekla in kopala v Savinji, čeprav je bilo tam slačenje in kopanje prepovedano. Ovadenka je razložila, da se je zato tam kopala, ker je to precej sončen kraj in za kopanje najprimernejši. Zdravilna Savinja Strokovnjaki so takrat Savinji pripisovali enako zdravilno moč kot vodi v bližnjih termalnih zdraviliščih in zato so se v tej reki radi kopali. Toliko let kasneje se je kopati v kristalno čisti Savinji le velika želja, razstava pa je opomin, da je nekoč bilo drugače in mogoče bi lahko še bilo. Foto: SHERPA FOTO TEDNA ШЧ. Vse je odvisno od perspektive Foto: GrupA , T-V m >v pSp^ Ted n i ko ve« zgod be Št. 28/ Leto 74 / Celje, 11. julij 2019 Vsak ima moč, da iz sebe potegne najboljše „ и • . * <11 t Jure Križman, kaskader Zeliščna kmetija Na izlet v »mali iz Rogaške Slatine str. 32-33 Plahtica str. 36-37 Monako« str. 41 26 INTERVJU Fotograf Andraž Purg razstavlja v središču Celja Fotografija človeka ne sme pustiti brezčutnega Andraž Purg, fotograf naše medijske hiše, v teh dneh svojih dvajset fotografij razstavlja v velikem formatu na panojih sredi knežjega mesta. Razstavo je pripravil v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje, ki je letos postavil tretjo serijo zunanjih panojskih razstav z naslovom Fotograf - trenutek - zgodovina. »Hvaležen sem arhivu in njegovemu direktorju Borutu Batagelju, da me je povabil k tej razstavi. Zelo je pomembno, da je razstava dostopna vsem in da so fotografije v velikem formatu,« je potrdil Purg predvidevanje, da je želja vsakega fotografa, da bi njegovo delo doseglo čim več ljudi. BARBARA GRADIČ OSET Čeprav je s fotografijo in z željo po iskanju estetskih trenutkov povezan že od malih nog, se 42-letni Andraž Purg resneje s fotografijo ukvarja od leta 1998, povsem poklicno pa od leta 2004. Je eden tistih ljudi, ki se vedno bori s časom, vedno ga ima premalo, vedno je nekje prepozno, a pri fotografiranju je vedno v pravem času, ravno takrat, ko se trenutek svetlobe in premikanja ter položaj fotografiranja poravnajo na pravih položajih. Včasih se zgodijo te trenutne fotografije - še pogovor sva morala prekiniti, ker je moral ujeti barve neba po nevihti - a priznava, da res dobre fotografije naredi takrat, ko si vzame čas za portretiranca. To mu je najljubša zvrst zelo širokega pojma fotografije. »Rad se pogovarjam z ljudmi, jih poslušam, se zanimam zanje in zato vem, da se z mano sprostijo. Le tako lahko nastane dobra in sproščena fotografija. Mogoče bom kdaj imel priložnost narediti serijo portretov in bom za to dobil dovolj časa, da si bom s portretiranci dovolj blizu.« Fotografiranci se v njegovi družbi hitro sprostijo, pogovor z njim hitro postane sproščen, a le če ima svoj prepoznaven d setkilogramski nahrbtnik s fotografskim »zakladom« v vidnem polju. Delo z njim je vedno prijetno in da je najin pogovor prijeten za bralce, sva ga naredila v »tikajoči« različici. V dolgoletni fotografski karieri je bil izbor dvajsetih fotografij zahtevno delo. Kako sta se odločila, katere fotografije bosta vnesla na razstavo? Kot fotoreporter imam velik obseg del in bil sem v zagati, katere fotografije naj izpostavim. Ali naj bodo popolnoma nove, še iz neuporabljenega arhiva, ali bi uporabil fotografije, ki so že bile objavljene. Ker je bilo malo časa, sem se odločil za večino objavljenih fotografij. Te so bile objavljene na razstavah ali v medijih Mladina, Žurnal in Novi tednik. ^ Razstava je že nekaj časa na ogled. Kakšni so odzivi? Večji od pričakovanja, tako da sem zelo vesel. Odzivi so tako pozitivni kot tudi negativni, kar je bil tudi namen. To je moja stalnica. Fotografija človeka ne sme pustiti brezčutnega, sploh tista, ki je objavljena na velikem formatu. Katere so fotografije, ki sprožajo negativna čustva? Mislim, da je ena še posebej takšna. Na njej je del obreda kolin. To je zanimiva zgodba. S sodelavko Tatjano Cvirn sva šla v Veliko Pirešico na prvi kongres o semenski banki domačih rastlin. Organizirala jo je Irena Rotar, ki je velika pobudnica naravnega in eko-l o - škega. Prišlo je veliko ljudi, precej je bilo vegetarijancev. Zanimivo pri vsem je, da so se okoliški kmetje odločili, da bodo na lepo sončno soboto klali živali. Ko smo prišli v vas, so tam viseli na pol razklani prašiči. Moral sem izkoristiti priložnost in sem to tudi posnel. Zaradi te fotografije, ki je bila fotografija tedna v Novem tedniku, je bilo veliko pritožb. Na enem od jutranjih uredniških sestankov smo se pogovarjali, kaj bomo naredili. Vsi novinarji so me podprli, da je fotografija primerna, zato sem se tudi zaradi tega počutil bolj suvereno. S to fotografijo smo šli tudi na ulice mesta in spraševali ljudi, če je na njej kaj spornega. Zanimivo je bilo, kako so se ljudje s sendvičem v roki zgražali nad fotografijo, ki prikazuje čisto običajen postopek spravljanja mesa. Tudi naslovna fotografija ima posebno zgodbo. Na njej je starejša gospa, ki stoji v sadovnjaku in meče stran gnila jabolka. To je res smešna zgodba, ki je nastala na začetku moje kariere. Ta fotografija je res nastala v trenutku. Zaradi nje sem moral nujno ustaviti avto, da sem jo posnel. Zelo rad fotografiram ljudske običaje. Na tej fotografiji ima gospa ste-gnjeno roko, njeno telo je zato napeto in njen pogled obrnjen stran, dejansko je vrgla gnilo jabolko v košaro. Fotografija je nastala po principu, ki je moj najljubši. Včasih pritegneš pozornost ljudi s kamero in se pristnost trenutka izniči, ker začnejo igrati ali pozirati. Fotografija izgubi sočnost. Tukaj je bila minutna akcija in nastala je serija fotografij. Ko narediš fotografijo, ali že veš, da bo imela posebno mesto? Niti ne. Včasih to vidim šele doma. Slutim, da bi lahko nastalo nekaj posebnega, in takrat naredim več posnetkov iz istega kota, da lahko izberem najboljšo stvar. Za našo medijsko hišo fotografiraš približno deset let, pred tem si na Radiu Celje imel svojo glasbeno oddajo. Kakšna je bila? Ta oddaja je bila trinajst let v večernih urah radia. Na začetku se je imenovala Etno break, nato se je preimenovala v Dobro godbo, saj sem želel predstaviti elemente balkanske glasbe, ki mi je bila zelo pomembna pri razvijanju spoznavanja glasbe kot tudi poslušalcev. V tej oddaji je bilo mogoče slišati glasbo, ki je drugače ni bilo v etru Radia Celje. S pomočjo založb sem predstavljal novo nekomercialno glasbo in hodil na koncerte. V oddaji sem gostil številne glasbenike. Dobro se spominjam sodelovanja z Galom Gjurinom, ki je nato s skupino Olivia brezplačno nastopil na trgu v Celju. Takrat je Gjurin šele začenjal svojo glasbeno pot in pomembno je bilo, da sem spoznaval kakovost v nastajajočih slovenskih skupinah. Poleg tega, da si v tem obdobju izoblikoval svoj glasbeni okus, si se navadil na mikrofon. Kaj ti bo najbolj ostalo v spominu? To je bila zelo dobra izkušnja, kajti postal sem suveren pred mikrofonom, čeprav danes, ko vidim pred sabo mikrofon, priznam, da imam tremo. V svetu multimedije, kjer sem se tudi izobraževal, je poznavanje mikrofona zelo dobrodošla stvar. Tudi v prihodnje mi bo »Nikoli si nisem predstavljal, da bi sedel osem ur na dan pred računalnikom. Zdaj občasno sedim več kot osem ur za računalnikom in si celo zaželim tisto dolgočasno rutinirano osemurno službo.« INTERVJU 27 mikrofon blizu, saj se ljubiteljsko preizkušam v sinhronizaciji risank. Ali lahko namigneš kaj več o teh sinhronizacijah? Bil sem povabljen na avdicijo, bila je zelo zanimiva izkušnja. Rad imam nove izzive - na primer skuhati novo čili omako ali dobro kosilo, narediti ravno desko iz lesa ... Vse to rad počnem, zato je tudi ta sinhronizacija en nov izziv. Ker sem v multimedijo zelo vpet, gresta dobro skupaj zvok in slika. Seveda me zanima tudi montaža videospotov, ne rečem, da ne bi kdaj poskusil, a to so res velike želje. Katera je bila tvoja najljubša risanka? Hm, mislim, da je bilo njeno ime v slovenščino prevedeno kot Sokoli, v njej je bila zlobna Zelda. Rad sem imel tudi palčka Smuka, Stri-pyja, Liliput Put. in elemente v neko celoto ali fotografijo samo z elementi, za katere hočeš, da so na fotografiji. To je podobno, kot ti napišeš reportažo. Pustiš, da se vidi samo tisto, kar ti hočeš. Ali si kdaj želel, da bi se osredotočil na poseben žanr fotografije? Ti je nekaj, kar ti je bližje? Seveda. Blizu so mi portreti. Navdih za dober portret je ameriška fotografinja Annie Leibovitz. Najprej sem delal slabe portrete, ki niso imeli v sebi sočnosti, iskric v očeh. Alberto Giacometti je vedno začel risati pri očeh. Če so oživele, je sliko obdržal in risal dalje, če niso, jo je zavrgel. Tako sem tudi jaz nadgrajeval portrete, brisal sem brezčutne in izpostavljal portrete, ki so imeli nekaj več. Da narediš dober portret, moraš osebo bolje spoznati. »Estetika je bila vedno z mano. S starši sem veliko hodil na razstave in mi je bila kompozicija na fotografiji vrinjena podzavestno, zato mi je veliko lažje razumeti estetiko dvodimenzionalne fotografije.« Naštel si jih nekaj, ki te navdušujejo predvsem zaradi portretiranja oseb. Kaj je bilo tisto, kar te je ganilo? Fotografija, ki me gane, mora v meni vzbuditi različna čustva. To je dobra fotografija. Občutki, ki se sprožijo, so že nad osnovnim merilom, kaj je dobro. Kdo so slovenski fotografi, ki te navdušujejo? Vzornika sta Celjan Josip Pelikan in Stojan Kerbler. Od slednjega sem dobil veliko idej. Navdušil me je, kako je v objektiv ujel Haloze, kot tudi kako je Ptuj predstavil na drug način, kot sem ga videl sam. Ali si želiš narediti tudi o Celju fotoknjigo, kjer bi do potankosti naredil pregled mesta? Seveda. Sem že razmišljal, a marsikaj je že bilo narejeno. Zagotovo me vsaka nova razstava, nov intervju oziroma pogovor potiskajo naprej v razmišljanju, kaj bi še lahko naredil, in to mi je všeč. Dobivam nove ideje, ki jih prej v kolesju dela sploh ne zaznam. Imam nekaj v mislih, bom videl, kaj bo iz tega nastalo. Dobra godba. Na enem koncertu me je urednik fotografije pri Žurnalu povabil k njim in začel sem kot fotoreporter. Malo sem bil v Ljubljani, nato sem prišel v Celje. Pri Žurnalu sem delal več kot tri leta. Potem me je Edo Einspieler povabil k Novemu tedniku in z njim res dobro sodelujeva. Če je Edo Einspier podpisan kot Sherpa, si ti GrupA. Od kod tvoje ime? GrupA je narobe obrnjen priimek in prva črka mojega imena. Ko sem še vrtel glasbo, sem si moral dati en vzdevek. Nisem hotel biti didžej Purgy, moj kolega je predlagal, zakaj ne bi bil Grupa. Takoj mi je bilo všeč, pa meni ljubi stri-povski lik Alan Ford je imel svojo grupo in to me je dokončno prepričalo. Pogosto se nam zdi, da fotografi skrivajo svoje znanje. Kako je s tabo? Ga deliš? Je pomembno, da se mladi fotografi izobražujejo? Zagotovo. Obstaja kup pravil, ki jih moraš upoštevati. Vseeno je, ali prideš do njih sam ali ti jih nekdo pove. Četudi poznaš vso tehniko dobre fotografije, če nimaš v sebi smisla za estetiko, ne boš dosegel enakega končnega cilja. V sebi mo- Beseda fotograf zajema zelo širok nabor podtonov. Kako bi se opisal? Kot dokumentarni fotograf, fotoreporter? Vse to, kot tudi fotograf po naročilu, ker poleg fotoreportaže za časopis delam tudi ostale stvari. Fotografija je širok pojem, enako tudi fotograf. Obstajajo ljudje, ki fotografijo samo pod vodo, samo arhitekturo, portretno ali koncertno fotografijo. Včasih se je zelo fino osredotočiti na nekaj in to zvrst izpiliti do konca, do koder seže kreativnost in izvirnost. Dve leti sem imel priložnost fotografirati za košarkaški klub, kar je bila dobra izkušnja, saj sem lahko to športno fotografiranje poglobil. Fotografija je pravzaprav zelo podobna intervjujem ali sodniškim ugovorom ali ljubezenskemu pismu. Za vsako področje se moraš posebej usposobiti. Kako potem sestavljaš svoje fotografije? Objektiv je zelo neposreden in na fotografiji opaziš vsako podrobnost ali moteč element, ki ga s prostim očesom sploh ne opaziš takrat, ko fotografiraš. Možgani so zanimiva stvar; smeti ali plastične napeljave enostavno ne zaznajo v prostoru. Niso estetski in jih ne vidimo, ker jih nočemo videti. Spregledamo jih, kamera pa jih ne! In potem pri obdelavi vidiš marsikaj na fotografiji, česar ne bi smelo biti zraven. Kasneje to pride v podzavest in sestavljaš kader Rad razlagam, da moraš za to imeti čas. A v sedanjem hitrem ritmu življenja, kjer je čas vedno težava, je težka zadeva, ker je fotografija vedno manj vredna in moraš vedno več narediti za to, da preživiš. Nikoli ne grem pod normo tistega, da sem zadovoljen. Velik užitek se mi je pogovarjati z ljudmi, vsaj pol ure prej, da dobi kamera stik. Potem ni več veliko filozofije. Še vedno pa nimam toliko časa kot omenjena Annie Leibovitz, ko se je lahko po osem ur pogovarjala in ob tem psihoanalitično naštudirala osebo, da je naredila portret, ki je sodil k značaju portretiranca. Imaš poleg Annie Leibovitz še katerega drugega vzornika? Všeč mi je delo Steva McCurryja. To je fotograf, ki je postal slaven zaradi nagrajene fotografije 12-letne afganistanske begunke s prodornimi zelenimi očmi. Všeč so mi dela francoskega arhitekturna fotografa Brassaia, Anton Corbijn je prav tako vzornik, saj je naredil odlične fotografije rokenrol glasbenikov. Priznam, da bi tudi sam rad bil del te rokenrol scene in naredil serijo fotografij z glasbeniki. To je podobno kot športna fotografija. Ko si med športniki, popolnoma drugače vidiš tekmo, kot če vse spremljaš s tribune. Tudi Her-mar Lerski me je navdušil z zelo nenavadnimi in s čutnimi portreti obrazov. »Otrokom vedno rečem, da ni pomembno, s kakšnim aparatom fotografirajo, pomembna sta ideja in koncept, kaj boš fotografiral, sploh na začetku. Naprej se gradita strast in želja.« Kdaj te je fotografiranje zasvojilo, kdaj si naredil prvi posnetek? Veliko je začetkov in veliko je koncev. Resneje sem začel analogno fotografirati z nikonom FG, ki ga še vedno imam. Podaril mi ga je oče. Že kot majhen sem veliko fotografiral. Mislim, da sem bil v četrtem razredu, ko sem moral sam nekaj narediti, a iz tega ni nastalo nič uporabnega, ker je bilo vse preveč osvetljeno. Oče mi je dal svetlomer in nekaj filmov. Proti soncu sem fotografiral spomenik na Glavnem trgu, tako da sta se morala videti spomenik in ozadje. Za vsak posnetek sem si pisal čas in vrednost zaslonke, nato sem pri razvijanju videl, kaj je dobro in kaj ne. S tem načinom sem dobil dober občutek za svetlobne vrednosti. Potem sem hodil po svetu, tudi v New Yorku sem veliko fotografiral z analognim fotoaparatom, tam sem si tudi kupil prvič digitalni aparat, mislim, da ena od fotografij visi tudi na tej razstavi. Takrat se je začel čas resnejšega dokumentiranja. Nato sem nekaj malega fotografiral za Celjana. Po tistem sem fotografiral med poslušanjem koncertov za oddajo raš imeti nek poseben občutek. Otrokom vedno rečem, da ni pomembno, s kakšnim aparatom fotografirajo, pomembna sta ideja in koncept, kaj boš fotografiral, sploh na začetku. Naprej se gradita strast in želja. Če imaš strast in smisel, boš prišel do tehničnih elementov. Podpiram otroke, ki fotografirajo s telefoni in z majhnimi aparati, saj tako spoznavajo zgradbo fotografije. Dobra fotografija ni kakovostna samo zaradi najboljšega fotoaparata. Seveda, sploh ne. Dobra je zaradi trenutka, ki se zgodi, in tistega, ki je ta trenutek ujel. Veliko sva govorila o analognih in digitalnih fotografijah. Katera ti je ljubša? Gre za popolnoma drug koncept in ju je težko primerjati. Pri analogni stokrat premisliš, kdaj boš sprožil, film ima namreč omejeno število posnetkov. Digitalna doba je fantastična, a kakovost je vprašljiva. Ti majhni telefoni in manjši fotoaparati so bolj pomožno orodje, skicirka. Potem ko nekaj vidiš, greš s pravim aparatom to posnet in natisneš v večjem formatu. Foto: SHERPA 28 REPORTAŽA Budistični tempelj sredi modernih stolpnic Celjski dijaki na tekmovanju na Kitajskem ■ I V V ■ poznavalci angleščine Razgledani Ko so bili mnogi z eno nogo že na počitnicah, se je ekipa enajstih dijakinj in dijakov Gimnazije Celje - Center še potila na Kitajskem. Udeležila se je velikega mednarodnega tekmovanja v Pekingu, kjer se je odlično odrezala: osvojila je 41 srebrnih in zlatih medalj. V konkurenci skoraj štiri tisoč učencev in dijakov iz 39 držav sveta so se celjski dijaki pomerili v splošni razgledanosti na enem največjih humanističnih tekmovanj World Scholar's Cup. V ekipi Gimnazije Celje - Center na tekmovanju World Scholar's Cup na Kitajskem so bili: tretješolci Zala Kejžar, Klara Eva Draškovič, Lara Dea Golob, Nina Lana Vidmar, Neža Leskošek in Matej Zidarn, drugošolki Gabriela Laznik Zalaznik in Pia Jelena Džakulin ter prvošolke Tea Simič, Sara Kukaj in Zala Zupančič. Mentorica je bila Mateja Glušič Lenarčič. TATJANA CVIRN Tekmovali so v štirih kategorijah, in sicer v debati, kreativnem pisanju, izzivu in skupinskem kvizu. Vodilna tema letošnjega tekmovanja je bila Svet na mejah, svet na okopih. Gre za zahtevno tekmovanje, pri katerem je osnova odlično znanje angleščine. Pri tem so seveda v prednosti mladi, ki jim je angleščina materni jezik ali imajo v šolah pouk ves čas v tem jeziku. Klara Eva Draškovič, ki je bila najboljša zastopnica šole, saj je osvojila sedem medalj in 62. mesto v pisanju eseja, se na primer angleščino uči šele kot tretji jezik, zato sta njen uspeh in dosežek cele ekipe res odlična. Najboljši debater z GCC je bil Matej Zidarn, ki je osvojil 115. mesto na celotnem tekmovanju in tri medalje. Občinstvo je navdušil tudi z glasbenim nastopom v družabnem delu programa, ko je odlično zapel skladbo Bohemian Rhapsody. Nič čudnega, saj poje v šolskih zasedbah The Šlagers in Favoza in sanja o pevski karieri. Najboljša v kategoriji izziv (s področja znanosti, zgodovine in sociologije) je bila Gabriela Laznik Zalaznik, ki je osvojila štiri medalje. V najboljši šolski ekipi so bile Klara Eva Draškovič, Gabriela Laznik Zalaznik in Nina Lana Vidmar. V boju z azijskimi ekipami Po vrnitvi z dolge poti so se počasi vračali v ustaljene tirnice. Ko smo se srečali z mentorico Matejo Glušič Lenarčič ter s štirimi iz ekipe, tretješolcema Klaro Evo Draškovič in Matejem Zidar-nom ter s prvošolkama Zalo Zupančič in Saro Kukaj, so eni potarnali, da imajo še malo težav s spalnim ritmom. Sicer so ostali predvsem nepozabni spomini na doživetja, ki jih bo težko ponoviti. Dijaki so bili na tekmovanju razdeljeni v štiri ekipe. Nekatere discipline ocenjujejo sodniki ekipno in še vsakega člana posebej. Dijaki so se morali izkazati že na predtekmova-njih v Ljubljani. Iz Slovenije so šli na tekmovanje še gimnazijci iz Novega mesta, Brežic in z II. gimnazije iz Maribora. »Bili smo edini predstavniki iz Evrope, največ ekip je bilo iz azijskih držav, od koder prihajajo zelo tekmovalne ekipe. Vse dejavnosti pri nas usklajuje OŠ Danile Kumar iz Ljubljane. Svetovna tekmovanja so vsako leto v več krajih, mi smo se odločili za varno in hkrati privlačno državo, kjer ne bi imeli preveč stroškov. Že prijavnina je namreč visoka,« je pojasnila mentorica ekipe Mateja Glušič Lenarčič. Ob tem se ni pozabila zahvaliti šoli, sponzorjem in staršem, ki so otrokom pomagali, da so lahko doživeli vse to. Neprecenljive izkušnje Šola je letos že tretjič sodelovala na tem tekmovanju, ki je preizkus znanja angleščine in splošne razgledanosti, izkušnje s prejšnjih tekmovanj pa tudi niso nezanemarljive, saj dijaki na ta način vedo, kaj sodniki pričakujejo. Tisti, ki so bili že v Vietnamu in Maleziji, jim je bilo letos na Kitajskem lažje. »Splošno znanje z gimnazije mladi oplemenitijo s svojim, ki ga nabirajo z branjem in raziskovanjem. Angleščina je osnova vsega tega,« pravi Glušič Lenarčičeva, ki poučuje ta jezik v šoli, kjer se je vrsto let ukvarjala tudi z debaterji. Je mednarodna sodnica na tem področju in je v šestih debatah sodila tudi v Pekingu. Dijaki zdaj že dobro poznajo tekmovanje, prvošol-ce pa povabi k sodelovanju. »Spodbujam jih, da poskusijo, da verjamejo vase, da pokaže- jo znanje angleščine. Debata sicer pomeni, da je treba biti dober pri argumentiranju in všečen, da je treba smiselno povezati vse stvari, kar sicer potrebujejo v življenju. Če s tem nadgradijo znanje iz šole in širijo obzorja, je to neprecenljiva izkušnja,« poudarja. Različna težavnost Matej Zidarn je tekmovanje že poznal in pravi, da se je vsaka ekipa med letom pripravljala malo drugače. »Poleg mene sta bili v ekipi še Neža Leskošek in Lara Dea Golob. Teme smo si razdelili, jih obdelovali in si izmenjali podatke. Za vajo smo lahko napisali eseje že med letom in mentorica jih je pregledala, vadili smo debatiranje ...« Najuspešnejšo ekipo so sestavljala dekleta z dvema imenoma ali dvema priimkoma, in sicer Gabriela Laznik Za-laznik, Nina Lana Vidmar in Klara Eva Draškovič, ki je tako povzela skupne značilnosti vseh treh: »Poudarek dajemo življenjskim stvarem, zato sta se nam zdela bolj pomembna debata in esej kot test in kviz. Vse veliko beremo in imamo kar nekaj splošnega znanja.« Verjetno je bil to ključ do uspeha, saj so bile teme debat takšne, da je bilo treba imeti kar precej znanja. Ena je na primer zahtevala argumente za in proti o tem, ali bi morali političnim kandidatom v predvolilnem boju zakriti obraze, druga je spraševala, ali bi morali v šoli vsi pisati poezijo ... Za Zalo Zupančič je bila prav debata najtežja, saj sta bili v ekipi le ona in tretješolka Zala Kejžar, ki je ni želela razočarati. »Na začetku sploh nisva skupaj tekmovali in nisva imeli toliko vaje, da bi vedeli, kako sploh katera debatira.« Sari Kukaj, ki je bila v ekipi s Pio Jeleno Džakulin in Teo Simič, se je zdelo najtežje pri kvizu. A kot pravi mentorica, četudi je ekipa usklajena, vedno se vsega ne da predvideti in se ustrezno pripraviti. »Ko dobijo tekmovalci trditev za debato, se morajo v 15 minu- Klara Eva Draškovič: »Ukvarjam se z jeziki, spremljam dogajanje, berem časopise in portale. Ni res, da mladih nič ne zanima, vsakega nekaj zanima, četudi le računalniške igrice.« Matej Zidarn: »Ko sem prišel na gimnazijo, se mi je zdela večina stvari, ki smo se jih učili, nekoristna. Počasi sem začel spoznavati korist v nekoristnem in ceniti to, da vem nekaj več.« REPORTAŽA 29 Prepovedano mesto v Pekingu, nekdanja cesarska rezidenca Kitajski zid je svetovna znamenitost, ki jo je treba videti, če si v tej daljni deželi. tah pripraviti, kaj bodo povedali. Posameznik lahko veliko zna, pomembno je tudi, kako deluje ekipa, kako hitro najdejo člani ustrezen vir s tehnologijo, ki jim je na voljo. 15 minut ni veliko časa,« opozori mentorica. Matej zato poudari, da je bilo letos njegovi ekipi lažje prav zaradi izkušenj in je zmagala v vseh treh debatah. Še malo turizma Po petih dneh tekmovanja v Pekingu, ki si ga bodo zapomnili tudi po ne preveč dobri organizaciji, so mladi odpotovali v Šanghaj in skušali spoznati še nekaj kitajskih znamenitosti. Zala Zupančič je ugotovila, da je življenje tam precej drugačno, najbolj jo je motilo, da voda iz pipe ni bila pitna in da so morali ves čas kupovati plastenke ter da je zrak zelo onesnažen. »Država je zaprta, imeli smo težave z dostopom do spletnih aplikacij in s tem, da smo se lahko javili domačim.« Sara Kukaj poti ne bo pozabila predvsem zato, Mateja Glušič Lenarčič: »Z znanjem jezika dam dijakom najboljšo popotnico za življenje. Brez dobrega znanja jezika danes ne moreš biti uspešen na drugih področjih.« ker je prvič letela z letalom. »Veliko smo se pogovarjali z drugimi tekmovalci, in to vse v angleščini, zato sem se tudi veliko naučila.« Sicer pa Kitajci zelo slabo znajo angleščino, so ugoto- vili. Na ulicah, v restavracijah in muzejih si z njo niso mogli pomagati. Na srečo so imeli lokalne vodiče, da so si lahko ogledali glavne znamenitosti. Klara Eva, ki je bila vedno navdušena nad Azijo in se je leto dni učila kitajsko, ni mogla veliko pomagati, saj je imela premalo znanja. »Je pa dežela takšna, kot sem si jo predstavljala. Vsekakor bi rada šla pogledat še ostale dele.« Mateja je presenetilo, da je tradicionalna kitajska kulinarika precej drugačna, kot jo poznamo pri nas. Mateja Lenarčič Glušič pa še ni pozabila množic ljudi na vsakem koraku in varnostnega nadzora na podzemnih železnicah, ob tem pa je ugotovila, da so tudi naše predstave o tem, kako so kitajske stvari poceni, zgrešene. »Imajo veliko kakovostnih in dragih stvari, povsem drugačnih od tistih, ki jih najdemo pri nas.« Vsekakor so bili to dnevi za nabiranje izkušenj in odlična popotnica za življenje. Sicer pa za mlade, ki jih zanima vse mogoče, ki odlično obvladajo angleščino in imajo podporo tako v šoli kot doma, ni bojazni, da ne bi našli svoje poti. Foto: arhiv GCC in MATEJ ZIDARN Tibetanska maska v muzeju kitajske zgodovine V muzeju izdelovanja svile Na obisku v brusilnici žada 30 REPORTAŽA Robert Reich je utrinke slatinskega kolektivnega spomina zbral v knjigi Šnicl ni za tebe Oficir na vratih, ljubček v »gartrožah« Na počitnicah se tudi priložnostne ljubezenske avanture včasih zdijo kot velike srčne romance. Kdo bi Slatinčanom zameril, če jim je sproščen duh mondenega letovišča tu in tam zmešal glavo. Tako si je vsaj mislil Štef, dokler na vrata ljubezenskega gnezdeca ni jezno potrkalo. »Beži! To je moj mož,« je zastokala lepa gospa in golega ljubimca potisnila na balkon. Ker je nesrečnik mimogrede ujel še podatek, da gre za oficirja JLA, ki se ne loči od svoje pištole, seveda ni pomišljal, da ne bi skočil. Naravnost med trnje najlepših hotelskih vrtnic. »Od kod naslov knjige, je verjetno najbolj pogosto vprašanje, ki ga dobim. Glede na to, da vsi najprej preberejo ravno to zgodbo, je bil očitno dobro izbran.« SAŠKA T. OCVIRK Kdaj se je to zgodilo, kdo je bil ta Štef in pod oknom katerega slatinskega hotela je pomendral vrtnice, pravzaprav ni pomembno. Na Slatinskem se je zgodba ohranila kot urbana legenda in ob njej se ljudje hahljajo »O prevodu smo že razmišljali. A dvomim, da bi tujci - četudi turisti v naših krajih -znali razumeti te zgodbe. To je slatinski humor in del življenja Slatinčanov.« še danes. Takšnih smešnih, prisrčnih, otožnih in posebnih utrinkov je v ljudskem spominu veliko. Robert Reich, ki zase najprej pove, da je pravi Slatinčan, je bil v duhu zbirateljstva nanje od nekdaj pozoren. Ko so se druga za drugo kot medene kapljice začeli obešati na njegovo Facebook stran Rogaška nekoč, je vedel, da se obeta medica posebne vrste. Po štirih letih pisanja, zlaganja in premlevanja je pred dnevi v domači Rogaški Slatini predstavil težko pričakovano lokalno in zdaj že vseslovensko knjižno uspešnico. Da bi morali kdaj predstavitev knjige iz knjižničnih prostorov prestaviti v večjo dvorano, se doslej še ni zgodilo. Stare podobe obudile spomine Robert se sicer ukvarja s tiskom, z grafičnim oblikovanjem in založništvom. Njegov konjiček za dušo je zbirateljstvo. Zamisel, da bi svojo zbirko razglednic predstavil na portalu Rogaška nekoč, se je leta 2013 izkazala za zadetek. Stran je v nekaj dneh dobila več tisoč všečkov. Do danes je imela po ocenah približno tri milijone ogledov. Po tem zgledu so poseben digitalni pomnik lokalni zgodovini dobili še številni drugi kraji po Sloveniji. »Pod starimi fotografijami in razglednicami so v komentarjih ljudje začeli pisati različna doživetja, spomine in anekdote. Prvotno je bila knjiga mišljena kot tiskan profil družbenega omrežja,« pripoveduje avtor. A ker je narava digitalnih omrežij kljub vsemu preveč nezdružljiva s papirjem, se je po tehtnem premisleku odločil drugače. »150 kratkih zgodb ni mogoče natančno časovno opredeliti. Zgodile so se približno od 50. do 90. let prejšnjega stoletja. Vsaj nekoliko so zložene po tematikah - gostilniške prigode, zapleti s takratnimi miličniki in podobno. A tudi tu ni pravila. Vsem zgodbam je namreč skupna samo ena stvar - naša Slat'na,« pravi Robert. Peče se nov in še vedno ni za tebe Prav zato knjiga duh tega kraja zaobjame na način, kot ga doslej ni še nobena druga publikacija. O Rogaški Slatini je namreč napisanih ogromno knjig. V visokem knjižnem in strokovnem jeziku popisujejo zgodovino zdravilišča, pomembnost mineralne vode in razsežnost hotelskih parkov. Doživetij ljudi na ta način doslej ni predstavil še nihče. Zato je knjiga sociološki fenomen tudi za strokovno javnost. »Na nek način se je knjiga pisala sama. Po drugi strani je zahtevala ogromno časa in potrpežljivosti. Z veliko ljudmi sem se pogovarjal in poskušal zapisati njihove spomine. A vsi vemo, da se dobre anekdote tako kot dobre šale ne da povedati na ukaz. Tudi poskus snemanja pogovora se je običajno klavrno končal. Ljudje v trenutku govorijo drugače in pristen pečat nekega doživetja splava po vodi.« Zgodbe v knjigi so med Slatinčani Telefonske govorilnice so skoraj že povsem izginile. Zgodbam, ki jih je v knjigi zbral Robert, se to ne bo zgodilo. Knjiga Šnicl ni za tebe je izšla v za slovenske razmere zelo veliki nakladi tisoč izvodov. Bolj ali manj so že pošli. »Slatinčani nimamo težav s tem, da smo Slatinčani. Absolutno smo ponosni na to. In tudi v zgodbah se lokalpatriotizem še kako vidi. V kritičnih situacijah so ljudje vedno stopili skupaj.« V drugem delu knjige je Robert Reich v Slovarju slatinskega knjižnega jezika malo za šalo in malo za res zbral približno dva tisoč lokalnih jezikovnih posebnosti. Temu je dodal še Slovar slatinskih paradoksov, izrekov, kletvic (in ostalih bedarij). znane, a kot pravi Robert, je ob njih zanimivo opazovati igro človeškega spomina. »Nekaterih zgodb se sam na primer spominjam nekoliko drugače. Ampak nič hudega. Pri zapisih ne gre za dokumentarno vrednost zapisov.« Gre za doživetja ljudi v nekem času in prostoru, z nekaj nostalgije in veliko lokalne pripadnosti. Kot dodaja sogovornik, je bilo kakšno doživetje tudi polno bušk, modric in slabe volje, danes pa se nanj ozira z nasmehom. »V knjigi večine avtorjev zgodb in glavnih akterjev dogodkov nisem iz- postavljal z imeni. Dvomim, da bi imeli kaj proti, ampak za zgodbe, ki postajajo del naše skupne identitete, to ni najbolj pomembno.« Obujanje spominov, malo trpkosti in veliko smeha namreč knjiga prinaša prav vsakemu bralcu, tudi tistim izven slatinskega kroga. Glede na odzive in spominske line, ki jih knjiga odstira, se že piše nadaljevanje. »Seveda bo potrebovalo svoj čas. Ampak sporočilo bo enako - Šnicl (še vedno) ni za tebe,« pogovor v smehu zaključi Robert Reich. Foto: GrupA KTV »Štempljanje« v službi so izumili že v zlatem socializmu. V večjih podjetjih je bilo v navadi, da je moral vsak, ki je med delovnim časom zapustil podjetje, vratarju navesti razlog odhoda. Nekega posebnega nadzora ni bilo, saj je šlo večinoma za ustaljene službene izhode - šel na PTT, šel na SDK, šel na banko ... Nek možakar je »nagruntal« sistem kratic in si je vsak dan privoščil pol urice v bližnji gostilni. »Šel KTV,« je pisalo v knjigi pri vratarju. Potem je nekdo od nadrejenih le malo prelistal knjigo. Moškega je poklical na zagovor in hotel pojasnilo o KTV. Zaposleni se je na vse možne načine izmotaval, nazadnje pa le priznal, kaj pomeni KTV. »Kr tak ven.« (povzeto iz knjige Šnicl ni za tebe) FOTOREPORTAŽA 31 Obiskali smo zaključek oratorija v Šmarju pri Jelšah Vsak ima moč, da iz sebe potegne najboljše Bil je majhen in droban. Od njega nihče ni pričakoval česa velikega. A vendar je zaradi dobrih del slišal dve besedi. Imaš moč. Po zgledu Petra Klepca se otroci po vsej Sloveniji to poletje sprašujejo, ali bodo za to besedno zvezo postavili piko, vprašaj ali klicaj. Tudi šmarski otroci so se odločili, da moč za dobro imajo. SAŠKA T. OCVIRK Oratorije v slovenskih župnijah organizirajo že od leta 1988. Letos se jih bo do konca počitnic po vseh Sloveniji zvrstilo več kot 280. V Šmarju pri Jelšah se je ta teden družilo 130 otrok, zanje je skrbelo 31 anima-torjev. Letos je osrednja ora- torijska zgodba posvečena ljudskemu junaku Petru Klepcu. Skozi vzgojne pro-stočasne dejavnosti otroci iščejo povezave med zunanjo in notranjo močjo. Skozi igro jih mentorji usmerjajo k notranjim virom, kot so moč prošnje, odpuščanja, pomoči, spoznanja in osebne zaveze. Tudi v Šmarju so se ani-matorji na petdnevni počitniški dogodek pripravljali že vse od začetka leta. Velika pričakovanja, malo treme in vsesplošno navdušenje so se na prvi oratorijski dan zlili v krog prijateljstva ob prvem dvigu oratorijske zastave v začetku tedna. V nepozabnih dneh so se vrstili različne ustvarjalne delavnice, pohodi in igre. Najtežje pričakovane so bile seveda vodne, ki so jih izvedli s pomočjo domače gasilske ekipe. Zadnji dan so udeleženci oratorija sonce, pesem in mladostno razigranost ponesli še med stanovalce šmarskega doma upokojencev. Z veliko dobre volje, zagnanosti prostovoljcev ter velikodušnosti lokalnih donatorjev ostajajo oratoriji eden bolj zabavnih in predvsem vsem otrokom dostopnih načinov preživljanja počitnic. Foto: SHERPA 32 REPORTAŽA Na snemanju hollywoodskega akcijskega filma tudi kaskader iz Rogaške Slatine Jure Križman Dražji kot je avto, veličastneje mora eksplodirati Po ozki mestni ulici drvijo črni terenci. Motorji hrumijo kot pri tankih, izza zatemnjenih šip se tu in tam zlovešče zabliska. Pred stavbo zaškripajo zavore. Vrata avtomobilov se sunkoma odprejo. Najprej izstopi orožje, za njim možje v črnem usnju. Trenutek tišine. Zatišje pred nevihto. Potem začne pokati. Eksplozija za eksplozijo, strel za strelom. Ni čisto jasno, kdo pije in kdo plača. Pod črto - Ryan Reynolds in Samuel L. Jackson zmagata. Slabi fantje padejo. Med njimi (žal) tudi naš Slatinčan. Po tem filmskem kadru je Jure Križman »samo« še neustrašen kaskader na motorju. »Avtomoto šport je hudo drag. Brez močnega sponzorja težko napreduješ. V Sloveniji takšni sponzorji nimajo posebnih interesov. Ampak to ne pomeni, da se ne da uspeti. Če si res dober, si dober. Kljub vsemu se moraš znati prodati. To je tisto, kar me je zmotilo.« SASKA T. OCVIRK Tako je videti samo nekaj prizorov iz nadaljevanja hoolywoodske uspešnice The hitman's wife bodyguard. Prvi del akcijske komedije iz leta 2017 se je slovenskim gledalcem predstavil pod naslovom Krij mi hrbet. To je bil zadnji film, ki ga je Jure Križman gledal z očmi pov- bilo načrtovano do najmanjše podrobnosti. Ob tem zvezde ostajajo zvezde. A Salma Hayek je s statisti kljub vsemu rade volje pokadila cigareto in kakšno rekla. Leta 2020 bo premiero filma tudi Jure spremljal kot zvezdnik. Za kaskaderja je referenca iz takšnega projekta nič manj kot »Do trenutka, ko si nadene čelado, je to še pravi igralec. V naslednjem kadru ga zamenjamo mi. V resnici igralci ne izvajajo nobene akcije in nič nevarnega. Pištolo glavni junak še izvleče, ustreli pa večinoma že ne več on.« prečnega kinoobiskovalca. »Zdaj posebne učinke gledam povsem drugače. Štejem statiste, opazujem eksplozije in spremljam akrobacije igralskih dvojnikov.« Bil je namreč del zakulisja snemanja največje filmske produkcije na svetu. Na prizoriščih v Trstu, Rovinju, na Reki in v Zagrebu je bilo v ozadju vsakega kadra nekaj sto ljudi. Vse je vstopnica za prvo ligo svetovne filmske produkcije. Pravila fizike so zato, da se kršijo »Le kaj je temu otroku?« se je zagotovo kdaj spraševala njegova mama. Kot pravi Jure, ni izpustil nobene priložnosti, da ne bi hodil po robu. Ograj, robnikov, stopnic in klančin. Po mo- žnosti s kolesom, z rolko, s snežno desko ali še bolje z očetovim mopedom. »Vedno se je kaj polomilo, ampak tega starši niso smeli vedeti. Tako sem se po sili razmer že zelo zgodaj veliko naučil o motorjih in njihovem popravilu. In tudi nemalo bušk sem pridelal ob takšnih ali drugačnih skokih. No, tisto še niso bile akrobacije. Prej otroške neumnosti,« se nasmeji. Da je fant svojevrsten odvisnik od bencina in brnenja motorjev, so počasi sprejeli tudi njegovi bližnji. A kaj, ko noben motor ni bil dovolj dober v originalu in se z nobenim prevoznim sredstvom ni vozil tako, kot bi normalni udeleženci v prometu pričakovali. Kljubovanje fiziki ga je navduševalo. Pri odpravljanju posledic tovrstnega početja je mimogrede obvladal še varjenje pločevine ter tisoč in eno strojniško malenkost. »V otroških letih sem oboževal motokros. Na dirkališče v Lemberg smo imeli prave družinske izlete.« Seveda so starši upali, da bo ostal le pri opazovanju. Kakšne ambicije v slogu Tima Gajserja so bile absolutno predrage in povsem nedosegljive. Ampak danes za svoje veselje Jure trenira tudi motokros. Z motorjem na oder nacionalne opere Kot velik ljubitelj vsega, kar diši po bencinu, se je nekoč s prijateljem udeležil avtošova v Ljubljani. In po naključju je bilo del spremljevalnega programa tudi tekmovanje v prostem slogu s skuterji. »Ob koncu mi je kolega dejal, da če bi se udeležil tekme, bi bil »Statisti in kaskaderji so na snemanju takšnega filma potrošno blago. Če ne boš opravil takoj in dovolj dobro, bo namesto tebe nekdo drug. In vreden si toliko, kolikor si upaš in kolikor prepričljivo akrobacijo izvedeš. To je težak in trd kruh. Izkušnja je vseeno neverjetna.« zagotovo med prvimi tremi. Takrat sem prvič ugotovil, da akrobacije, ki sem jih mimogrede osvojil camnnt ^ šenimi tekmovalci.« Tako si je kupil skuter in začel trenirati. Naslednje leto je bilo državno prvenstvo v prostem slogu v Sloveniji. Zvozil je štiri tekme in postal prvak. Presedlal je na težji motor, se lotil resnih akrobacij in na neki točki postal skoraj neustavljiv. Udeležil se je prvih tekmovanj na evropski ravni. »Najvišja uvrstitev v zares hudi konkurenci je bilo četrto mesto. Meni je pomenilo toliko, kot bi bilo prvo. Še posebej ker sem tekmoval z idoli, ki sem jih do takrat občudoval samo na posnetkih na Youtubu.« Na slovenski sceni je postajal vedno bolj prepoznaven. Vrstile so se ponudbe za nastope na avtošovih in motozborih. Nazadnje tudi za nastop v oddaji Slovenija ima talent. »Bolj kot si na motorju sproščen in samozavesten, manjša je verjetnost, da se ti kaj zgodi. Res so včasih banalnosti lahko usodne. Sam hujših poškodb še nisem imel. Modrice in praske pa so pri tem poslu nekaj običajnega. Če na treningu vsaj desetkrat ne padeš, si imel zanič trening.« REPORTAŽA 33 Mareike je navdušena nad motorji in tudi nad Slovenijo, a kljub temu njun dom ostaja v Nemčiji. »Vsekakor sem edini, ki se je z motorjem vozil po najpomembnejšem gledališkem odru v državi. Tudi to je nekaj,« se nasmeje 34-letnik. Enkrat bo konjiček postal služba Čeprav motorje obožuje, ni motorist v klasičnem smislu. »Ne zanimajo me barve, oprema, našitki in motozbori. Pravzaprav se z motorjem po cesti ne vozim skoraj nikoli. Motorji so pač rekvizit za akrobacije. Temu primerno jih je treba prilagoditi, zavarovati s posebno zaščitno kletko, odstraniti vso nepotrebno opremo od luči naprej. Prilagoditi je treba sedež, zavore, prestave. Takšen motor sploh ni več za na cesto. Težava je, ker za trening potrebuješ poseben prostor. Tu vsi motoristični akrobati naletimo na isti problem.« Dovolj velika prazna površina asfalta, ki je ob vsem tem še dovolj daleč od bivališč, da nikogar ne motijo, je za športnike te vrste vredna suhega zlata. Ker če ne trenirajo, raven njiho- ve pripravljenosti hitro pade. Tega pa si v hudi konkurenci in zahtevnosti tega dela nihče ne more privoščiti. Pred časom se je Jure preselil v Nemčijo. S svojim dekletom Mareike živi v mestu Luneburg. Poslovno ostaja povezan z domovino. »Na noge postavljam svoj posel, seveda v povezavi z motorji, opremo za kaskaderje in tekmovalce v avtomoto športih, tržna niša so tudi posebni av-todomi za tekmovalne motoriste. Dobro kaže in upam, da bom čez kakšno leto že lahko rekel, da sem svoj konjiček spremenil v službo.« S Chuckom Norrisom v svet marketinga Povsem nova stran moto-športa se mu je odprla s klicem medijskega producenta. Povabili so ga na avdicijo in mu ponudili snemanje reklame. Tako mimogrede so navrgli, da bo snemal s Chuckom Norrisom. »Nič mi ni bilo jasno, ampak Chuck niti ni bil tako pomemben. Takrat je sicer res snemal v Ljublja- Statisti podpišejo zelo stroge pogodbe. Del tega je tudi pogoj, da ne stopajo v stik z glavnimi igralci. Salma Hayek se s tem niti približno ni obremenjevala. »Malo ljudi ve, da so za snemanje priljubljene nemške serije Cobra 11 zgradili poseben avtocestni odsek. Vsi avtomobili, ki v cestnih pregonih tako veličastno eksplodirajo, so tudi zares uničeni. Ker gre za nižji proračun, so večinoma cenejših znamk. Na snemanju na Hrvaškem smo uničili nekaj tako dragocenih avtomobilov, da me je kar srce bolelo.« ni, na isti sceni se pa nisva znašla.« Prva reklama, ki jo je Jure posnel za pametni hladilnik podjetja Samsung, se vrti na ameriškem trgu. Pomembna je predvsem zaradi vrat, ki so se mu tako odprla. »Ponudb je bilo kasneje še veliko, ampak težava je, da moraš vedno ustrezati točno določeni fizični konstrukciji. Za prvi nastop so mi v vlogi starega >bajkerja< dodali brado in približno 40 kilogramov. V nasprotno smer je težje. Najstnika ali otroka na motorju težko zamenjam.« Se je pa že dokazal v vlogi mentorja in organizatorja. »Ko so potrebovali dekle, ki bi z motorjem samozavestno narisalo serpentino, sem ga v dveh dneh tega tudi naučil. Izvrstno je izpeljalo.« Letos pozimi je prišel usodni klic iz Hollywooda. »Pravzaprav ne čisto iz Hollywooda,« se smeji Jure. »Od Roka Cvetko-va, ki je naš najbolj priznan in uveljavljen kaskader. Kljub tridesetletnim izkušnjam niti on s tako visokoproračunsko produkcijo še ni sodeloval. Zame je bil to prvi projekt. To je res izjemna sreča.« Premi-ero filma The hitman's wife bodyguard bomo tokrat še posebej težko pričakali. Foto: sHeRPA in osebni arhiv 34 REPORTAŽA Na obisku v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru Zaklad narave obronki Pohorja Ko je leta 1994 takratna Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru (UM) dobila v upravljanje posestvo Pohorski dvor, se je profesor Krajčič odpravil na obhod. Med ogledom je za mejo opazil tri sekvoje, ki so bile posajene na območju vrta družine Ipavec že konec 19. stoletja. Te so ga tako prevzele, da je sprožil postopek, da so posestva z njimi dokupili. Takrat se je rodila in začela uresničevati zamisel o urejenih rastlinskih zbirkah pod Pohorjem. Danes urejen botanični vrt, kjer si lahko obiskovalci ogledamo ogrožene, redke, že skoraj izumrle ali povsem običajne rastlinske vrste, šteje že 17 let. MARJETKA R. LESJAK Vrt so zaposleni širili z območja teh treh sekvoj navzdol proti cesti, ki povezuje Razvanje in Hoče. Danes je vrt zasnovan tako, da lahko ločimo sedem večjih enot: gozd z gromovnicami, sistemsko polje, kjer rastejo rastlinske vrste po družinah in medsebojni sorodnosti, skal-njak, ki je zasnovan na treh različnih mineralnih podlagah, vodne rastline, zelišča, rozarij ter zbirko iglavcev in narcis. Septembra letos bodo odprli še arheološki park, kjer bodo zasadili večje ploskve s slovenskimi avtohtonimi rastlinami. »Namen te zasaditve je, da bodo obiskovalci lahko videli več različnih avtohtonih vrst na enem mestu in jih ne bodo hodili več tako masovno obiskovat na njihova naravna rastišča. Zaradi masovnega turizma se ta tako zelo spremenijo, da sploh niso več primerna kot rastišča za te rastline,« pravi Meta Šepic, dipl. ing. agr. in hort., strokovna sodelavka v botaničnem vrtu. Takrat bodo odprli tudi multimedijsko sobo, v kateri Botanični vrt Univerze v Mariboru je do novembra odprt vsak dan med 9. in 19. uro. Za skupinske vodene oglede se je treba naročiti na 031 592 162 ali po elektronski pošti botanicni.vrt@um.si. bo predstavljeno življenje v preteklosti. Na mestu, kjer je danes botanični vrt, so namreč ljudje živeli že pred tri tisoč leti. »Za njimi so ostala grobišča, ki so vpisana tudi v register slovenske kulturne dediščine. Do zdaj so bila zgolj zavarovana, pri čemer niso bila vzdrževana. Želeli smo si, da bi to združili in ta del zgodovine predstavili obiskovalcem. Poleg teh grobišč bo predstavljeno tudi življenje na splošno, in sicer katere rastline so ljudje nekoč gojili za hrano, kako je ta pokrajina izgledala, v kakšnih hišah so živeli,« pravi gostiteljica in dodaja, da bodo predstavili življenje od prazgodovine do novega veka. Varovanje in žlahtniteljstvo Osnovni nalogi kljub temu ostajata ohranjanje rastlinske raznolikosti in pestrosti, varovanje ogroženih rastlinskih vrst. »Tu je tudi genska banka ne samo naših avtohtonih rastlin, ampak tudi kulturnih rastlin. V zbirki so različne sorte starih žit, sadno drevje in druge rastline,« pravo poslanstvo Botaničnega vrta UM predstavlja Meta Šepic. Prav posebno mesto pod Pohorjem je namenjeno tudi bezgom. »Bezgi so pomembne Ш Iii ШШ' rastli ne, ki jih gojijo za barvila v prehranski industriji. Ponekod, recimo v Avstriji, jih v ta namen gojijo cele plantaže. Na katedri za žlahtnjenje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM se ukvarjajo tudi s križanjem evropskih in tropskih bezgov in imajo križance, ki so na ogled tudi v botaničnem vrtu. Cvetijo celo poletje in jeseni, plodove imajo celo leto. To je tudi eden od ciljev Otroški џШ/ л, v lah tnitelj-stva, da pridelka nimamo s a m o enkrat na leto, ampak večkrat,« pojasnjuje Šepičeva. Od ogroženih rastlin načrtno razmnožujejo veliko-nočnico, ki jo ohranjajo tako v obliki semena kot v obliki sadik. Gojijo tudi juvanov ne-tresk, ki raste v naravi samo pri nas in nikjer drugje. Za razliko od vseh ostalih, ki cvetijo pretežno roza, ta cveti rumeno-zeleno. Gojijo tudi sleče oziroma rododendrone. Poleg za običajne skrbijo tudi za naše avtohtone vrste. Skrb za obiskovalce Čeprav imajo že zdaj na voljo nekaj obnovljenih večnamenskih stavb, ki so jih pridobili od nekdanjega vojaškega območja, si zaposleni želijo infrastrukturo, ki bi bila primerna za dejavnosti, ki jih izvajajo, tudi za sušenje rastlin in za shranjevanje semen genske banke. »Potrebujemo razstavišče, predavalnico in stavbe, ki bi bile ustrezno izolirane. Pozimi, ko imajo ljudje največ časa za udeležbo na izobraževanjih, je to težko izvedljivo,« pojasnjuje naša vodička. Zdaj v vrtu izvajajo veliko praktičnih izobraževanj, kot je prikaz rezi. Tovrstna izobraževanja so odlično obiskana, sodelavci in gostje jih izvajajo na rastlinah, ki rastejo v vrtu. »Vzpostavili smo društvo prijateljev REPORTAŽA 35 botaničnega vrta in na ta način se krog obiskovalcev veča. Vedno več je rednih obiskovalcev, ki si priskrbijo letno vstopnico in prihajajo večkrat.« Že zdaj vrt ponuja pet večjih prireditev. Pred veliko nočjo prirejajo velikonočni lov na jajčka, maja je sejem rastlin, junija pripravijo prireditev Vrtnice in vino, septembra je festival dobrega počutja, oktobra je jesenska prireditev. Ker na obisk prihajajo tudi otroci v okviru krožkov ali v sklopu rednih naravoslovnih oziroma tematskih dnevov, je poskrbljeno tudi zanje. Za čisto najmlajše prav zdaj urejajo igralni del, kjer se bodo lahko igrali z naravnimi materiali, ki jih najdejo na mestu samem. Na voljo bodo še tobogan, lesene hiške, pe-skovnik, energijo bodo lahko sproščali ob ravnotežnostnih igrah in ob drugih zanimivostih, ki bodo zanje na voljo. Ideja, ki se je rodila ob treh sekvojah in od katerih še vedno dve budno bdita nad dogajanjem v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, je obrodila bogat sad, primeren za vse generacije obiskovalcev. A še najbolj prav za izjemen zaklad, to je za naše, slovenske avtohtone rastlinske zbirke, ki prav po zaslugi skrbi enajstih zaposlenih ne bodo utonile v pozabo. Foto: GrupA , vi-" 4. 11 Študenti fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so ob pomoči študentov pedagoške in filozofske fakultete digitalizirali zbirke botaničnega vrta. Če preberete črtno kodo, boste ob pomoči zgodbe, v kateri nastopa pet prijateljev, spoznali botanični vrt in izvedeli kopico uporabnih informacij. Ker so prijatelji iz različnih držav, med njimi sta tudi eden iz Anglije in eden iz Nemčije, so vsebine večjezične. Na koncu so igre, kvizi in križanke, kjer lahko otroci preverjajo, koliko so se med obiskom v vrtu nau- л^ШЈШг^ Г^-čili. Zdaj je digitaliziranih in popisanih pet delov vrta. 36 REPORTAŽA Sprehod po Zeliščni kmetiji Plahtica Ko se na ugaslem vulkanu rojevajo zdravilne kapljice rose Čez ovinke, rahlo navkreber in mimo številnih kapelic vodi pot do Zeliščne kmetije Plahtica na Blatnem Vrhu v Jurkloštru. Tudi ko je sonce že visoko na nebu, se lahko človek skrije v senco gospodarskega poslopja. Gospodarica ponudi ohlajen požirek eliksirja dolgega življenja. Narava pa ponuja vse tisto, česar se v mestu človek ne more naužiti. Tam je mir, ki ga dopolnjuje ptičje petje. Vsepovsod naokrog se bohoti zelenje, tu in tam se oko ustavi na kakšnem rožnem grmu. Pisana mavrica barv se nariše, ko človek stopi do teras, kjer uspeva približno 50 vrst zdravilnih zelišč. TINA STRMCNIK Karmen in Boris Bračič iz Šmarjete pri Celju sta pred leti v okolici svojega doma iskala košček zemlje, kjer bi se lahko posvečala delu na zemlji. Ker sta želela nekoliko bolj samotno lego in neokrnjeno naravo, ki nima stika s konvencional-nim kmetovanjem, sta krog iskanja razširila na sosednje občine. Našla sta kmetijo na Blatnem Vrhu pri Jurkloštru in jo leta 2004 tudi kupila. Na senčnem delu zemljišča sta odkrila rastišče plahtice, po kateri ima kmetija tudi ime. Na travniku sta našla še množico drugih vala na novo. Tam sta uredila tri terase, kar jima omogoča trikrat večjo pridelavo zelišč kot prej. Gostiteljica, ki ji je bogato znanje o zeliščarstvu predala že njena mama, pojasni, da za pridelavo zelišč nasploh ne potrebuje veliko površin, saj lahko zelišča žanje večkrat na leto. Odkar imata z možem svojo zeliščno kmetijo, svoje znanje še poglabljata. Sta člana Društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin Arnika in pod okriljem društva sta se med drugim udeležila izobraževanj na fakulteti za Karmen Bračič: »Če sosed uporablja škropiva, jih veter nese naokoli in potem tudi sam kot ekološki kmet nisi naredil nič. Zato nama je bila z možem pri nakupu kmetije pomembna oddaljenost od ostalih, klasičnih kmetovalcev, ki škropijo, gnojijo in se ukvarjajo z intenzivnim kmetijstvom.« zdravilnih rastlin, od rmana, materine dušice, kislic ... Prvo leto sta bolj kot ne le opazovala, kaj bi uspevalo na sončnem negnojenem pobočju s peščeno prstjo. Ta je nastala na ugaslem vulkanu, ki je po imenu Blatni Vrh znan zato, ker se sipka zemlja ob dežju spremeni v blato. Njuna odločitev za ekološko pridelavo zelišč se je izkazala kot odlična. Seveda na kmetiji zraste tudi nekaj zelenjave za lastne potrebe družine. Sadje uspeva v starem visokodebel-nem sadovnjaku, ki ga je družina še razširila s sadikami iz Kozjanskega parka. Od setve do žetve Bračičeva sta zeliščni vrt, ki sta ga zaradi strmega pobočja težko obdelovala, lani zasno- farmacijo. Glede na to, da na njunem posestvu uspeva približno 50 vrst zelišč, je poznavanje vseh pridelovalnih zahtev in farmakopejskih učinkov precejšen zalogaj. Rastlina alkimistov Na seznamu rastlin, ki uspevajo na kmetiji, je prva seveda plahtica. Ta rastlina ima na robu listov posebne reže, skozi katere v vlažnem vremenu in ob jutrih izloča odvečno tekočino, ki se steka proti sredini lista. Alkimisti so verjeli, da bodo s tako imenovanimi kapljicami rose ne-plemenite kovine spremenili v zlato in s tem obogateli. Danes je plahtica znana kot rastlina, ki pomaga pri zdravljenju ženskih težav - pri ginekoloških težavah mladih deklet, bolečih menstruacijah, težavah z izcedki in krvavitvami, težavah pri zanositvi, pomaga tudi v menopavzi, saj ima ogromno fitohormonov. Ker deluje protivnetno, pomaga zdraviti tudi želodčne težave. Tako imenovane kapljice rose so polne kalcijevega karbonata, ki pomaga še pri zdravljenju žolčnih kamnov. Sicer terase kmetije popestrijo še citronka in kartuzijanska zelišča, kot sta navadni Plahtica, po kateri nosi zeliščna kmetija ime, ima 4 rumene cvetove. Ker je znana predvsem kot rastlina, ki lajša ženske težave, so obliko njenih listov ljudje označili kot plašček device Marije. Kmetija je bila opuščena, vsaj dvajset let tam niso kmetovali. Naravne danosti so novim lastnikom ponudile čudovito pestrost pridelave - od zelišč, sadja in zelenjave. in kitajski ožepek. Tam je tudi šentjanževka, iz katere člani družine izdelujejo šen-tjanževo olje, iz ameriškega slamnika delajo posebno tinkturo. Na vrtu uspevata tudi meta in melisa, nekaj je tudi vzhodnjaških zelišč, kot sta na primer šisandra in zelišče nesmrtnosti jiaogulan. Ohraniti dediščino prednikov Ko je družina Bračič kupila košček zemlje med občinama Šentjur in Laško, ni pomislila na to, da bi podrla obstoječo kmečko hišo in zgradila stavbo po svojem okusu. Hiša, ki na tramu nosi letnico 1850, je že bila deležna nekaj posodobitev, med drugim so prejšnji lastniki zamenjali okna in obnovili fasado. Odkar na Blatnem Vrhu kmetujejo novi gospodarji, so obnovili streho, začeli so urejati notranjost in gospodarsko poslopje, ki je bilo sezidano po vojni. Zanimiva je tudi zgodba prvotnega lastnika hiše. Ta je na delo odšel v enega od rudnikov v Nemčijo in pri delu oslepel. To ga ni ustavilo, da po vrnitvi na Blatni Vrh ne bi kmetoval. Med drugim se je orientiral s pomočjo številnih žebljev, ki jih je namestil po poslopjih. Njegovi kmetiji so domačini rekli Pri slepem Frančeku. Tudi danes so vrata Zeliščne kmetije Plah-tica odprta za ranljive skupine. Dostop zaradi bolj strmega terena sicer ni najbolj primeren za invalide, vsekakor pa lahko tam naravo na svoj način - z vo-njanjem, s tipanjem in z oku-šanjem - med drugim doživijo slepi, slabovidni in naglušni. Pridelati dovolj za preživetje Na zeliščni kmetiji skušajo svojo strast do pridelave zelišč predajati naprej, med drugim skušajo za to dejavnost navdušiti tudi mlade. Doslej so že gostili skupino, ki se izobražuje za ekološko kmetovanje. Po besedah Karmen Bračič je bila večina prišlekov navdušena nad tem, da kmetovanje niso le poljščine in živinoreja, ampak da se tržna niša skriva tudi v zeliščih. »Želim si, da bi lahko od naše kmetije, čeprav je majhna, nekoč nekdo živel. Na Japonskem se s kmetijo, veliko en hektar, preživi štiričlanska družina. Z umnim kmetovanjem se da pridelati dovolj za preživetje.« Zgodbi Zeliščne kmetije Plahtica širši okvir dajejo bližina jurkloštrske kartuzije in pomniki o kartuzijanih, ki so nekoč živeli tam. Pater dr. Karel Gržan je na bližnji REPORTAŽA 37 Danes je tu oaza miru. V času druge svetovne vojne je bilo drugače. Ob bližnjem potoku Gračnica so se vrstili boji, na katere danes spominjajo partizanski spomeniki. Na bližnji Voluški gori so bile partizanske bolnice, ko so se tja prebili Nemci, so požgali vse kmetije na Blatnem Vrhu. Tudi kmetija, ki sta jo kupila zakonca Bračič, ima požgane podboje. Posebno doživetje ponuja tudi pot ob zeliščnem vrtu, ki zaradi različnih podlag prebuja čute. Voluški gori našel še ostanke tako imenovanih megalitskih civilizacij, ki med drugim simbolizirajo Orionov pas. »Ori-onovo ozvezdje, ki spominja na peščeno uro, je ozvezdje južnega dela zimskega neba, ki ga je Gržan po razporejenih kamnih prepoznal na ob- močju Jurkloštra. Napisal je knjigo z naslovom V znamenju Oriona, na podlagi katere je nastala tudi Orionova pot,« je povedala sogovornica. Vse to jo je nagovorilo, da je pripravila eno od zeliščnih čajnih mešanic, a tudi za ureditev keltskega zelišč- nega vrta, ki je nastal pod okriljem evropskega projekta. Slednjega so se v družini med drugim lotili zato, da bi lahko zagotovili eno delovno mesto, je dejala Karmen Bra-čič. Ta po receptih, ki jih je dr. Jože Mlinarič zbral v svoji knjigi o kartuziji Jurklošter, pripravlja tudi eliksir dolgega življenja. Gre za napitek, ki je narejen iz vina, medu in zelišč. Ta aperitiv je bil med drugim izbran kot del lokalne gastronomske ponudbe, znan pod sloganom Okusiti Laško. Kmetija se sicer povezuje tudi z ostalimi ponudniki. »Od bližnjih čebelarjev na primer kupujemo med, na sosednji domačiji kupujemo kruh, narejen iz domačega žita. Povezujemo se tudi z obema zdraviliščema. Želimo si, da bi v tamkajšnjih savnah ponujali naš čaj. Razmišljamo še o tem, da bi takrat, ko bo nasad zelišč v polnem razcvetu, izdelovali eterična olja. Omenjena olja in tudi hidrolate je možno vključiti v wellness programe.« Od tradicionalnega k sodobnemu Ker na kmetiji pridelke pridelujejo na ekološki način, plevelov ne zatirajo s pesticidi in herbicidi, ampak ročno ali s pomočjo zastirk. Za zastirke Karmen in Boris Bračič uporabljata sekance, »Zemljišče je veliko hektar in pol. En hektar je obdelovalne površine - gre za njive, travnike in sadovnjak, pol hektarja je gozda. Za pridelavo zelišč ne potrebuješ veliko površin. Tudi na majhnem zemljišču lahko pridelaš dovolj za prodajo in ne le za lastne potrebe, saj III |*v v v • v lahko zelišča zanjes večkrat,« pravi Karmen Bračič. miskantus, senene bale ali folijo. Rastline zalivata s pomočjo kapljičnega namakanja. V času rastne dobe sta na kmetiji vsak konec tedna in še enkrat med tednom. Pri nekaterih opravilih se jima pridruži tudi sin Žan, ki je po izobrazbi biotehnolog. Nekaj časa je bil zaposlen v enem od stotih največjih podjetij na svetu, v zadnjem času iz zdravilnih zelišč razvija prehranske dodatke. »Mnoga podjetja, ki imajo odličen marketing, imajo slabe sestavine. Sam sem zagovornik ekološko pridelanih sestavin brez kakršnikoli dodatkov. Nisem za industrijsko proizvodnjo, moj cilj je učinkovitost.« Po njegovih izkušnjah so prehranski dodatki, ki so med drugim narejeni iz pegastega badlja, koprive, rožmarina in žajblja, še posebej zanimivi ljudem, ki želijo izgubiti odvečne kilograme, a tudi tistim, ki bi radi imeli boljšo zbranost. Žan jim skuša pomagati še z nasveti o gibanju in zdravi prehrani. To, da izdelki z družinskega vrta končajo v prehranskih dodatkih, je v Sloveniji novost, pravi. Drugi pridelovalci se namreč še ne lotevajo tehnoloških postopkov. In tako si v družini Bračič tradicija okolja podaja roko s sodobno znanostjo. Foto: SHERPA 38 ŽIVALSKI SVET klic, da je kdo našel kakšnega mladiča. DPMŽ Celje se trudi pomagati manj srečnim živalim. pomagati tistim, ki sami ne zmorejo skrbi za svoje živali. Premalo pomoči za zavržene živali Tudi najbolj zavzeti prostovoljci včasih obupavajo »Najditelji naj živalim ponudijo hrano, vodo in zavetje, dokler ne uspemo najti rešitve zanje. Marsikomu smo v takšnih primerih v vmesnem času pomagali pri kritju veterinarskih stroškov in s hrano.« »Ni posvojiteljev, ni začasnih skrbnikov, ni donator-jev finančne pomoči. Donatorjev hrane je vedno manj, pomoči potrebnih živali pa vedno več.« Ta zapis smo lahko nedavno prebrali na FB-strani Društva proti mučenju živali Celje (DPMŽ). Kako se spopadajo s temi razmerami prostovoljci, povezani v enem najstarejših tovrstnih društev pri nas? Kaj lahko storijo tisti, ki bi jim želeli pomagati? Katere težave najpogosteje opažajo v društvu, ko gre za ravnanje z živalmi? O tem smo se pogovarjali z aktivno članico Suzano Suholežnik. TATJANA CVIRN Društvo je neprofitno in se financira izključno iz članarin in prostovoljnih prispevkov. Letos je pridobilo status društva v javnem interesu, kar pomeni, da mu lahko davčni zavezanec nameni pol odstotka dohodnine. Obrazec za na-menitev dela dohodnine lahko zavezanec odda elektronsko v okviru poslovanja eDavki ali osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu. Tako dobi ta denar društvo, namesto da konča v proračunu države. »Davčnega zavezanca to ne stane nič, društvu pa bi to ogromno pomenilo, saj bi ta sredstva lahko namenilo za kritje veterinarskih stroškov in bi tako lahko zdravstveno oskrbelo več prostoživečih mačk,« opozarja Suzana Suholežnik. Hkrati bodo v društvu veseli, če jim bo kdo pomagal z denarnim nakazilom (TRR je zapisan na FB-strani društva) ali s podarjeno mokro in suho hrano za pse in mačke. Društvo pomaga po svojih močeh Da so v tem času razmere še posebej težke, je »kriva« sezona mačjih mladičev. To je čas, ko težave, s katerimi se prostovoljci v društvu srečujejo celo leto, izbruhnejo še siloviteje. »Ljudje nas vsak dan kličejo, da so naleteli na zavržene mačje mladiče ali na celo mačjo družino. Od nas pričakujejo, da se bomo takoj pripeljali na kraj dogodka in muce odpeljali. Javljajo primere zanemarjanja živali in pričakujejo, da bomo zadeve takoj uredili.« A člani društva so prostovoljci, ki to počnejo v svojem prostem času in brez plačila, zato ker se jim živali smilijo in jim želijo pomagati po najboljših močeh. Vedno ne gre tako, kot bi ljudje želeli. Pri tem Suholežnikova opozarja: »Kar se tiče zavrženih muc, je naše poslanstvo skrb za njihovo sterilizacijo oziroma kastracijo, a še to samo v celjski občini in v tistih občinah, ki so pripravljene te posege plačati. Sami jih lovimo in organiziramo te veterinarske posege. Prevoze opravljamo na lastne stroške, velikokrat gremo zaman, saj muce ne gredo kar takoj v živolov-ko ali takrat, ko jih lovimo, sploh ne pridejo na običajno mesto,« opisuje težave, s katerimi se srečujejo prostovoljci. Muce nato peljejo v zavetišče Zonzani, od tam jih zaposleni iz zavetišča peljejo na veterinarsko postajo v Šentjur, kjer poskrbijo za sterilizacijo oziroma kastracijo. Zonzani jih spet prevzame, člani društva pa jih gredo iskat in jih obdržijo čez noč doma ter jih nato spustijo v okolje, kjer so bile najdene. »Stroške teh veterinarskih posegov krije celjska občina, ki ima glede njihove izvedbe dogovor z zavetiščem Zonzani. Občina zasluži vse pohvale, saj odgovorni razumejo pomen teh posegov,« so zadovoljni v DPMZ, pravi Suzana Suholežnik. A nekaj denarja potrebuje društvo tudi za ostale veterinarske storitve. Nazaj v naravo Seveda poskušajo člani društva za muce, ki jih ulovijo in jih veterinarsko oskrbijo, najti ustrezen dom, kar je zelo težko. »Ne želimo, da gredo še na slabše, da živijo na primer ob prometni cesti, da so igrača otrokom, ko se jih naveličajo, jih odpeljejo kdo ve kam, da živijo pri samotni počitniški hišici, kjer jih lastnik hrani, kadar pač pride ....« A eno so želje, drugo realnost. »V zadnjem času smo na FB-strani »Zanemarjanje živali prijavite na upravo za varno hrano ali na številko 113.« obupano iskali posvojitelje ali začasne skrbnike za res nujne primere. Javili so se sami neprimerni,« so razočarani v DPMZ. Zaradi vsega tega se na vse klice na pomoč niti ne morejo odzvati. Največja težava je, da nimajo svojih prostorov, kamor bi lahko muce namestili. »Nismo zavetišče, ampak društvo z nekaj aktivnimi člani, prostovoljci. Zavržene muce so v slabem stanju, bolne, poškodovane. Nimamo denarnih sredstev za veterinarsko oskrbo takšnih muc niti jih po oskrbi nimamo kam dati. Financiramo se iz članarin, velikokrat veterinarske stroške krijemo iz lastnih sredstev,« opozarja sogovornica na vedno težje razmere. Premalo hrane za prostoživeče Zato morajo številne mačke vrniti v okolje, kjer so jih ujeli, pomagajo jim lahko le s hranjenjem. »V Celju in okolici je veliko mest, kje živijo prostoživeče muce. Dnevno jih hranimo približno 70 in jim dajemo svežo vodo.« Hrano zanje jim pomagajo zbirati tudi trgovska središča, tako da jim dovolijo nastaviti posebne hišice za zbiranje hrane, za kar so jim v društvu hvaležni. Tudi šole se velikokrat odzovejo na prošnje društva in zbirajo hrano za manj srečne živali. Nazadnje so pomagale celjske šole, in sicer II. in III. OŠ ter OŠ Lava. »Zal je zbrane hrane za vse prostoživečke premalo,« opozarja aktivna članica društva. To s hrano pomaga tudi tistim, ki so sami v socialni stiski in ne morejo poskrbeti za svoje živali. Veliko hrane kupijo hra-nitelji sami iz svojih sredstev. Ob tem jih posebej boli, da jih kritizirajo tisti, ki ne poznajo poslanstva društva in ne vedo, kaj je in kaj ni v njegovi moči, predvsem pa tisti, ki sami niso pripravljeni narediti nič. »To nam jemlje še tisto malo energije, ki nam je v tem času počasi zmanjkuje. Delo v društvu je težko in pri vsakem od aktivnih članov pušča čustvene posledice. Ne potrebujemo dodatnih pritiskov ljudi, ki dajejo v nič naše delo. Naša skrb so živali, ne ljudje. Človek je tisti, ki povzroči vse te težave,« je kritična sogovornica. Zgodbe s srečnim koncem V zadnjih letih so člani DPMZ ob svojem trudu doživeli tudi nekaj zgodb s srečnim koncem. Suzani Suhole-žnik sta v spominu ostali dve takšni zgodbi. »Ena se nas je še posebej dotaknila,« pravi. »Pri znanem celjskem podjetju je v jašku pod zemljo Dve zgodbi s srečnim koncem: Nadica in Mici . ... ujeta muca iz Stritarjeve ulice deset let živela muca, ki jo je dvakrat na dan hranil prizadeven gospod Franci. Še pred njim je več let za njo skrbela takratna gonilna sila društva Irena Volgemut. Pozimi in poleti, v dežju, snegu ali poletni pripeki. Muca je motila nove lastnike podjetja in mrzlično smo iskali primernega posvojitelja mačje seniorke. Našli smo srčno gospo Nadico, ki se je več mesecev vsak dan trudila z muco, da se je navadila novega okolja in ljudi. Muca jo je sprejela in jo naravnost obožuje. Redno ju obiskujemo v idilični naravi, kjer muca Mica živi s svojo rešiteljico. In vsakič nas obisk napolni z veseljem in energijo za nadaljnje delo.« Druga takšna zgodba govori o muci iz Stritarjeve ulice v Celju. Skrivala se je v kupu drv in palet, ljudje so slišali le mijavkanje. Izgovori, zakaj ne more nihče pomagati, so bili različni: »Eni so živeli predaleč, drugi niso imeli živolov-ke, tretji niso zmogli, četrti niso znali, peti niso hoteli . In tako je muca dočakala, da sva prišli tja s članico Lidijo Zohar. Bliskovita akcija je stekla še hitreje, ker smo dobili zanjo ponujen stalen varen dom. Imeli smo srečo. Muca je bila že močno lačna in žejna, zato se je zaradi hrane le odločila, da bo stopila v živolovko. Muca zdaj uživa v novem domu,« zaključuje Suzana Suholežnik. Foto: arhiv DPMZ Celje DPMŽ Celje je eno najstarejših društev v Sloveniji, saj je začelo delovati takoj po 2. svetovni vojni. Pogosto ozavešča otroke in starejše o odgovornem ravnanju z živalmi med obiski šol, domov za starejše in s pomočjo stojnic. Spodbuja odgovorno lastništvo živali, svetuje skrbnikom, jih opozarja na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali ter sodeluje z zavetišči za zapuščene živali. Predsednik društva je Matej Videčnik, podpredsednica je Verica Štante. IZ SVETA ZABAVE 39 Skupina Pravila igre predstavila prvo pesem v slovenskem jeziku Posebna zveza med skupino Pravila igre in slovenskim občinstvom ni novost, zato so se fantje iz spoštovanja do vseh slovenskih oboževalcev odločili, da bodo v znak hvaležnosti posneli prvo pesem v slovenskem jeziku. Gre za pesem Moje roke so ledene, za katero gredo zasluge Miru Buljanu, avtorju glasbe, in tekstopiscu Roku Lunačku. »Od začetka naše glasbene poti se je razvila posebna vez s slovenskim občinstvom. Brez lažne skromnosti lahko rečemo, da resnično obožujemo Slovenijo. Vsak koncert v Sloveniji nam zato zaradi energije še dodatno ostane v spominu. Našemu pevcu je bila izvedba pesmi v poseben izziv, vendar smo prepričani, da bo slovenskemu občinstvu všeč, kako zveni. Pesem Tvoje roke so ledene je prva v seriji pesmi, ki jih bomo posneli v slovenskem jeziku, saj nestrpno Ko zagorijo solze Poskočnih muzikantov Po veliki uspešnici Hulapalu, ki na Youtubu beleži že več kot pol milijona ogledov, Poskočni muzikanti predstavljajo novo skladbo, na katero bodo lahko množice mladih skakale in pele na letošnjih poletnih nastopih ter »žu-rih« po vsej Sloveniji. »Pesem in zgodba sta res močni. Že besede >zagorijo solze, ko te vidim< povedo vse; ko nekdo, ki je del tebe, zapusti tvoje življenje, si pač obupan. Obup lahko zdraviš z energijskim odklopom. To se lepo sliši v pesmi, saj je hitra, udarna, moderna, takšna sta tudi besedilo in zgodba videospota, v kateri so barve tiste, ki na koncu zmagajo. Barve ljubezni namreč,« razmišlja o pesmi Dejan Krajnc. »Bend je naše življenje in včasih najbolj zvesta ljubezen in razmerje, v katerem sem kdaj bil.« Pod pesem se podpisuje eden najbolj iskanih avtorjev pri nas Rok Lunaček, za glasbeno produkcijo je poskrbel Blaž Hribar. Rok Lunaček o sodelovanju razmišlja: »Vse svoje pesmi imam rad, a na to skladbo sem še posebej ponosen. Morda še toliko bolj, ker sem z Dejanom in s celim bendom vzpostavil res pristen odnos. To se ne zgodi povsod in vedno. od ena do deset Anna »Manekenka in morilka.« Film Anna je dejansko Nikita: popravljena. Po eni strani z mnogo več uvida v možnosti ženskih vlog, po drugi strani še vedno film, ki se odlično sklada s celotno filmografijo režiserja Luca Bessona - mlada lepa dekleta so nevarna. Režiser sicer ni izgubil svojega pop prijema. Nekatere, predvsem akcijske scene izstopajo iz povprečja (recimo uporaba pesmi Inx). A predvsem v govornih oziroma dramskih scenah film izgubi srh. OCENA: 5 /10 Annabelle 3 »Zla lutka kliče zle sile.« Na mnoge načine je film kot zbiranje vseh duhov franšize izganjalcev duhov Warren. A v izvedbi je bolj Temni Feniks (Dark Phoenix) kot poslednji film Maščevalcev (Avengers). Še zakonca Warren se ne pojavita za dolgo, a to niti ni poglavitna težava - film ima podoben počasen ritem in naklonjenost žanru kot tisti v začetku franšize. Bolj moti cenena nelogičnost, recimo pomanjkanje sumničavosti, še bolj pa pasivnost protagonistov. Tako nevednih likov, ki tudi nazadnje v obrambo stežka storijo kaj več, razen da vrtijo stare kolute in kažejo križ, je v grozljivkah težko najti. »Le Bog nam lahko pomaga.« OCENA: 4 / 10 PETER ZUPANC čakamo na nove pesmi in koncerte,« so nam zaupali člani skupine Pravila igre. Videospot je režiral Dario Lepoglavec in je vpogled v čudovito ljubezensko zgodbo. Začne se z zaroko Maruše in Nikolaja, velikih oboževalcev skupine Pravila igre, na koncertu v Areni Stožice, kasneje se preseli na pravljično poroko ob jezeru. Kot sta nam zaupala Maruša in Nikolaj: »Brez skupine Pravila igre se ne bi zgodile Stožice, a brez Stožic morda ne bi bilo poroke. Zato sva izjemno hvaležna, da sva imela čast, da sta se nama ob najpomembnejšem dnevu v življenju pridružila Ivan in Goran iz skupine Pravila igre. Najina zgodba pravzaprav obstaja zaradi njih, zaradi pesmi, ki ogrejejo srce in dušo. Hvala vam za vse, zaradi vas je življenje lepše!« Foto: event24 V KINO PRIHAJA Stuber: Divja vožnja Stu, voznik Uberja, pobere potnika, za katerega se izkaže, da je policist, ki lovi zlikovca. Pomembno: v komediji igrata Kumil Nanjiani in Dave Bautista. Diego Maradona Maradono leta 1984 častijo kot boga. Toda cena je visoka. Pomembno: režiser Asif Kapadia predstavlja noro življenje enega najboljših nogometašev vseh časov. Priznam, sem izredno čustveno vpleten v to skladbo in bilo mi je v čast sodelovat z njimi. Res so profesionalci in izredna ekipa ter ljudje.« Videoprodukcijo so Poskočni muzi-kanti zaupali mladi in zagnani ekipi Globus records. »Spot je nekaj najboljšega, kar smo posneli v svoji karieri. Snemali smo tri dni, od tega dva dni v Bohinju, en dan pa smo >švicali< v studiu, kjer sem tudi >poletel<. Izredno dobro vzdušje je bilo ves čas in ne dvomim, da končni rezultat ljudem ne bi bil všeč,« še dodaja Dejan. Foto: ROK BREZNIK Propad ameriškega imperija 36-letni Pierre - Paul ima doktorat iz filozofije, a dela kot dostavljalec. Dokler ga nekega dne služba ne privede do spodletelega ropa in dveh torb, polnih denarja ... Pomembno: režiser drame z ljubezensko zgodbo je Denys Arcand. (PZ) 40 ZA ZDRAVJE Pri normalni dejavnosti lahko izgubimo z znojenjem tudi liter vode dnevno, medtem ko pri enourni intenzivni vadbi ali pri visoki zunanji temperaturi izgubimo več kot liter vode na uro. Ne podcenjujte izločanja tekočine z znojenjem tudi pri bolezni. Izgubljeno vodo je treba stalno nadomeščati, predvsem s popitimi tekočinami. Nekaj vode zaužijemo s hrano, nekaj se je tvori pri presnovi hranil v telesu. Za osnovne fiziološke potrebe (preživetje) naj bi zadostovalo povprečno od 2 do 3 litre vode za odrasle, za otroke do 10 kilogramov pa naj bi bilo dovolj liter vode na dan. j» • ••• a • Smutiji, vir energije in zdravja Poleti ne pozabite na minerale Poletje je čas, ko naše telo potrebuje več tekočine. Voda je ključnega pomena za to, da ne pride do de-hidracije. Kaj pa vitamini in minerali? Kako lahko telesu zagotovimo dovolj teh snovi? Samo vedenje, da moramo zaužiti dovolj sadja in zelenjave, je do neke mere dobro, a treba je zelo dobro poznati tudi delovanje telesa, pravi strokovnjakinja na področju zdrave prehrane in avtorica knjig o pravilnem prehranjevanju Minka Gantar. SIMONA SOLINIC Enostaven pokazatelj, kako je to pomembno, je potenje. »S potenjem izgubljamo tudi minerale. To predvsem poleti privede do tega, da se v organizmu pojavijo krči. Vsi go- vorijo, da se je treba izogibati soli, če ima kdo na primer povišan krvni tlak. Pri tem pozabljajo na razmerje natrija in kalija v telesu. Pomanjkanje kalija vodi v zastajanje vode v telesu in posledično do visokega krvnega tlaka. Zato je treba v prehrano dodajati minerale. Dobro je piti osvežilne čaje in vodo že zjutraj. Tudi do 6,5 decilitra na tešče,« pravi Gantarjeva. Da v prehrano in tekočino, ki ju zaužijemo, vnesemo dovolj mineralov in vitaminov, Gantarjeva svetuje smutije. »Zjutraj priporočam smuti, ki je se- stavljen iz sirotke, peteršilja, ki vsebuje ogromno kalija, in dodatka soli. V smuti lahko dodamo tudi avokado. S tem dobimo v telo pomembne minerale, ki so pomembni, da telo ne dehidrira. Kaj se zgodi, ko pridemo v bolnišnico dehi-drirani? Dobimo infuzijo. Kaj je v njej? Slana voda.« Veliko bolj so priporočljivi zelenjavni kot sadni smutiji. Zelenjava naj bi vsebovala štirikrat več vlaknin kot sadje. Dehidracija ali pomanjkanje vode v telesu je posledica nezadostnega nadomeščanja izgubljene tekočine, torej premajhnega vnosa ali povečane izgube. Ločimo akutno dehidracijo, ki nastane pri intenzivni telesni dejavnosti ali akutni driski, in kronično dehidracijo, ki nastane zaradi nezadostnega nadomeščanja tekočin v daljšem časovnem obdobju. Lahko je blaga, zmerna ali huda. Večja dehidracija lahko vodi v smrt. Zgodnji znaki dehidracije so glavobol, utrujenost, izguba teka, suha usta, pospešen utrip. Opazimo zmanjšano napetost oziroma prožnost kože ter zmanjšano vlažnost sluznic in vdrte oči. Energijska bomba A ne gre le za vitaminsko in mineralno bombo, če zaužijemo smuti. »Zato je pomembno, da v Zdravstveni strokovnjaki odsvetujejo pitje gaziranih in negaziranih slad-kanih in aromatiziranih brezalkoholnih pijač in energijskih napitkov, ki so običajno le vir praznih kalorij. smutije ne dodajamo samo vodo, ampak tudi sirotko, skuto. S tem dobimo tudi beljakovine. Če tega ne storimo, nam lahko primanjkuje sladkorja. To vodi k temu, da potem čez dan pogosto segamo po sladkarijah. Priporočam tudi dodatek oreščkov, ki vsebujejo magnezij. Zelo dobra izbira so tudi chia semena v smutijih. Ta ne potrebujejo mletja, a če dodajamo laneno seme, ki je prav tako dobro, jih moramo zmleti. Chia semena so boljša, ker vsebujejo ogromno omega 3 maščobnih kislin, ki delujejo na zmehčanje celične membrane. To z drugimi besedami pomeni, da imamo po zauži-tju dlje časa veliko energije,« pojasnjuje Gantarjeva. Poletje je tudi čas dopustov, ko mnogi radi dlje po-ležavajo. Pri tem zanemarijo zajtrk. »In zato so smutiji priporočljivi, ker imamo občutek, da jih spijemo. Pred- vsem so dobri za tiste, ki se zjutraj ne morejo navaditi na prehranjevanje,« pravi sogovornica. Opozarja, da ne bi smeli pozabiti, da je že dve do tri ure po zajtrku nujna malica. »Najbolje je poseči po zelenjavi in sadju. Mnogi namreč sadje omenjajo prej, čeprav menim, da bi morali dati absolutno prednost zelenjavi. Ta vsebuje štirikrat več vlaknin kot sadje. Če boste za malico pojedli banane, boste v telo vnesli toliko sladkorja, kot ga vsebuje kos torte,« pojasnjuje Gantarjeva. Imamo veliko izbiro sadja, borovnice so ta čas na dosegu roke, enako maline in ostalo sezonsko sadje, tudi zmrznjeni gozdni sadeži so dobri. »In nikoli ne pozabite dodati nekaj beljakovin, vsaj kos sira, ali popiti jogurta. Tako boste poskrbeli, da boste dlje siti,« zaključuje Gantarjeva. Foto: splet POGLEDI jUBJJS vsak četrtek ob 12.15 radio celje NAMIG ZA IZLET 41 Pogled na razkošno naselje Portopiccolo, ki je nastalo v nekdanjem zapuščenem kamnolomu. Da, to je v nekdanjem kamnolomu . Iz nekdanjega kamnoloma v Sesljanu pri Trstu je nastalo čudovito in razkošno obmorsko mestece V »malem Monaku« Slovencev ne manjka Spomladi smo poročali o načrtih vlagatelja, ki želi spremeniti nekdanji Ingradov kamnolom na Franko-lovem v športno-rekreacijski center. O tem, da je mogoče iz zapuščenih kamnolomov ustvarjati čudeže, priča primer nekdanjega kamnoloma v dvojezičnem Sesljanu (oziroma Sistiani) pri Trstu. Iz nekdanje »grdobe« je nastalo zelo privlačno novo obmorsko naselje Portopiccolo. BRANEJERANKO Po naše bi mu rekli »Malo pristanišče« ali »Portič«, vendar se vlagatelj očitno ni dovolj zavedal, da je Sesljan na zaščitenem dvojezičnem območju. Slovenščine v Por-topiccolu namreč ni mogoče »videti«, medtem ko jo je mogoče slišati na vsakem koraku. »Kopanje v pristanu je prepovedano in nevarno!« je zapisano ob številnih čolnih sesljanskega pristanišča, na srečo tudi po slovensko. Sesljan je za Kraševce in No-vogoričane pač najbližje urejeno obmorsko kopališče. Tudi tukaj bi bilo prijetno posedeti ... Vanj so zahajali turisti že v avstro-ogrskih časih, v zlatem obdobju Trsta. To letovišče je bilo tako priljubljeno, da je bilo zanj uporabljeno celo nemško ime Seestein (morski kamen). Za tiste Štajerce, ki si želijo morje vsaj za en dan, Sesljan in njegov Portopiccolo nista prav daleč. Iz Celja do Sesljana je 190 kilometrov, približno toliko, kot je do Kopra. Od mejnega prehoda Fernetiči pri Sežani oziroma Opčinah je le še dvajset kilometrov vožnje po avtocesti ali po navadni cesti. Tam cestnine ni treba plačati. Središče Sesljana je visoko nad morjem, na sedemdesetih metrih nadmorske višine, k obali se spustimo daleč navzdol. Od javne plaže je nato ob morju speljan še kratek odcep ceste do Portopiccola, kjer je za nepovabljene zapornica. Če v njem nimate ravno kakšne nepremičnine, boste morali pač peš. Za manj navadne smrtnike so v Por-topiccolu na voljo podzemne garaže. Dvojezični napis v pristanišču 1E vieOeperic&I PRENDEREIL BAGNO NEL PORTICCIOLO KOPANJE V PRISTANU JE PREPOVEDANO IN NEVARNO т51Ш№ Plavajoče »premičnine« Portopiccolo je že postal nova turistična znamenitost Trsta oziroma njegove pokrajine. Za pol milijarde evrov je nastalo naselje, ki spominja s svojimi stavbami in ozkimi uličicami na staro obmorsko mestece. Razteza se na več kot treh hektarjih zemljišč. Uradno je bilo odprto pred petimi leti, vendar takrat še ni bilo dokončano. Danes blesti v vsej svoji arhitekturni lepoti in urej e-nosti. Temu p r i -m erne so t u d i cene, vendar je spre-ha j an j e tudi v takšnem prestižnem naselju na srečo brezplačno. Avtor Portopiccola je arhitekt Francesco Luparelli, ki domuje v Sesljanu. V naselju, ki ga je »ukrojil«, so nastali hotelski del, vile in različni apartmaji, ki jih je vlagatelj ponudil po ceni sedem tisoč evrov za kvadratni meter. Nekaj nepremičnin je seveda v lasti premožnih Slovencev iz Slovenije. Med sprehodom po Portopiccolu vzbuja občudovanje tudi kakšna velika po morju plavajoča »premičnina«, na kateri vihra naša zastava. Ustaviti se je mogoče v razkošno oblikovanih gostinskih lokalih in trgovinicah. Ko se nagledamo »malega Monaka«, kot nekateri imenujejo Portopiccolo, se lah- Bi posedeli v takšnem lokalu v naselju Portopiccolo? Z ene od pešpoti Portopiccola ... ko iz Sesljana odpravimo po razgledni pešpoti proti Devi-nu (oziroma Duinu). Rilke-jeva pot je poimenovana po znamenitem avstro-ogrskem pesniku Rainerju Mariji Ril-keju, ki je tod ustvaril svoje Devinske elegije. Pot, ki se vije nad pečinami tik nad morjem, je dolga približno dva kilometra. V Devinu si je mogoče ogledati devinski grad, ki je še vedno v pravi plemiški lasti, in tudi njegovo notranjost. In tiste skale pod njim niso kar tako! Pomembne so zaradi velikega slovenskega mita o lepi Vidi, ki naj bi pod njimi plenice prala ... Saj se spomnite Prešernove prepesnitve Od lepe Vide, Cankarjeve drame Lepa Vida, Jurčičevega romana Lepa Vida ... Pogled iz Sesljana na grad v Devinu. Tam, kjer je lepa Vida plenice prala ... 42 MLADI ZA MLADE Županov sprejem za učence Tradicionalnega sprejema najboljših učencev pri županu Matiji Čakšu se je 18. junija udeležilo 57 učencev OŠ Šmarje pri Jelšah. Med temi je šest učencev prejelo priznanja za dosežke na športnem področju, pet je bilo iz Glasbene šole Rogaška Slatina in trije iz III. OŠ Rogaška Slatina. V sklopu prireditve so štirje učenci predstavili tri raziskovalne naloge. Župan jim je čestital in izročil knjižno nagrado s posvetilom, športne ekipe so prejele kinovstopnice za šmarski kino. Foto: Damjan Regoršek, Foto Blisk Ker nam ni vseeno ... Na Grilovi domačiji V Elektro in računalniški šoli ŠC Velenje poskušamo vključiti dijake tudi v dejavnosti v naravi. Narava je vendarle naša najboljša učiteljica. Ob svetovnem dnevu voda (22. marec) smo se z dijaki 1. in 2. letnikov v sodelovanju z MO Velenje udeležili čiščenja okolice MIC, štadiona Velenje, Škalskega jezera, železniške postaje Velenje in okolice gasilskega doma Velenje. Naše mesto se ponaša s čistočo, ampak še vedno se ob takšni dejavnosti nabere zajetna količina odpadkov - tudi kakšno kolo ob brežini jezera se najde vmes. In ker je med odpadki v naravi in podtalnico zelo tanka meja, je takšna dejavnost neposredno povezana z ozaveščanjem o pomenu pravilnega odlaganja odpadkov, če želimo tudi tako slediti letošnji temi, da bi do leta 2030 imeli vsi ljudje varno preskrbo s pitno vodo. Ob svetovnem dnevu Zemlje (22. april) in ob mednarodnem tednu gozdov (25. do 30. maja) smo se z dijaki 3. letnikov ERŠ v sodelovanju s šoštanjsko krajevno enoto nazarske območne enote zavoda za gozdove in MOV drugo leto zapored vključili v pogozdovanje - letos na Lubeli. Revirni gozdarji so pripravili kratko predavanje o gozdu in nas naučili nekaj o mali šoli pogozdovanja. Da si gozdovi še niso popolnoma opomogli po žledolomu in napadih lubadarja, opazi vsak naključni opazovalec in hvaležni smo, da lahko nekoliko pomagamo. Svetovni dan čebel (20. maj) smo preživeli z dijaki 1. letnikov na Grilovi domačiji v družbi s čebelarji, z zeliščarji in s kustosi Muzeja Velenje. Dijaki so se vključili v različne delavnice. Skupina je skuhala okusno mesno-zelenjavno enolončnico z zelišči. NADA PIRNAT Več kot sto odličnjakov Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je vsem odličnim učenkam, učen- Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je 17. junija v Domu kulture Velenje na sprejemu najboljših devetošolcev in dijakov predal čestitke cem, dijakinjam in dijakom župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča in ga zaradi zdravstvenih razlogov opravičil. V velenjskih osnovnih in srednjih šolah je 105 devetošolcev čestital za uspeh. V šolskem in dijakov, ki so v vseh letih šolanja dosegli odličen učni uspeh. MLADI ZA MLADE 43 Izjemen uspeh na poklicni maturi Iz vseh programov Srednje zdravstvene šole Celje (zdravstvena nega, kozmetični tehnik in poklicno-tehniško izobraževanje) je k poklicni maturi pristopilo 217 rednih dijakov, od tega jih je poklicno maturo opravilo 212, kar znaša 98 odstotkov. O takšnem izjemnem uspehu na šoli je lahko letos poročala tajnica poklicne mature Maja Basle. Uspešni dijaki so pridobili naziv srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik ali kozmetična tehtnica/kozmetični tehnik. 12 dijakinj in dva dijaka so poklicno maturo opravili z izjemnim učnim uspehom, z doseženimi 22 točkami. Ti so: Jaka Jošt, Aleksandra Ugovšek, Tadej Urankar, Neža Prušnik, Maruša Koren, Lucija Voga, Tjaša Šmarčan, Klara Cizej, La-vra Gajšek, Katja Pungeršek, Tija Pilih, Angelika Kumer, Klara Ribič in Tinkara Pečnik. Tri dijakinje, Lidija Cuturić, Tadeja Mlakar in Anja Rajgl, pa so dosegle vseh 23 točk. PETRA MRZDOVNIK Foto: NINA LOBE SELIČ Kajuhovci uspešni debaterji Letošnja debatna sezona je bila za I. gimnazijo v Celju ena najuspešnejših do zdaj. Dijaki so se udeležili vseh debatnih turnirjev v organizaciji Za in proti, zavoda za kulturo dialoga, hkrati pa tudi dveh mednarodnih debatnih turnirjev. Najbolj dejavne članice so bile Nika Gradišek, Jana Ušen in Metka Vodušek. Mentorici sva bili mag. Tatjana Rozman in jaz. Prvi debatni turnir je bil 20. oktobra na Gimnaziji Vič, kjer so dekleta zasedla ekipno tretje mesto, debatirala pa so na trditev Komercializacija feminizma je boju za enakopravnost žensk naredila več škode kot koristi. Drugi debatni turnir je bil 8. decembra na II. gimnaziji Maribor, vse trditve so bile »impromptu«. Tretji debatni turnir je bil 26. januarja na Gimnaziji Celje - Center, vnaprej pripravljena debatna trditev se je glasila Vlade držav z velikim številom migrantov bi morale spodbujati nastanek etnično homogenih predelov ali naselij (kot je Sodertalje na Švedskem). Celjskega turnirja se je udeležila tudi skupina novincev (Jon Žnidaršič, Ajda Ušen in Tijana Krutil). Državni debatni turnir je bil 6. aprila na Gimnaziji Ledina, vnaprej pripravljena debatna trditev je bila Za zaščito popularnih turističnih krajev in znamenitosti bi morali uvesti turistične kvote. Tudi tega turnirja sta se udeležili dve ekipi, Kajuh Deo-damnatus z Jano Ušen, Metko Vodušek in Niko Gradišek, ter ekipa »novincev« z Jonom Žni-daršičem, Tijano Krutil in Ano Opalič. Jana Ušen je državno debatno sezono končala kot druga najboljša govorka. Udeležili smo se tudi dveh mednarodnih debatnih turnirjev v tujini. Prvi, Winter Holidays Open, je bil decembra v Zagrebu, kjer so sodelovali debaterji iz 22 držav. Jana, Metka in Nika so se odlično odrezale in zmagale v štirih debatnih krogih od šestih. Jana Ušen in Metka Vodušek sta z dijakom Škofijske gimnazije Maribor Gregorjem Kokalom Golčerjem štiri dni marca preživeli na mednarodnem debatnem turnirju v Pragi. Turnirja se je udeležilo 65 ekip iz 17 držav. Debatne trditve so bile raznolike - od protiglobalizacijskih gibanj in delavskih pravic do alternativne medicine in satire. Naša ekipa je zmagala v štirih od šestih debatnih krogov in se uvrstila v osmino finala. Tam so se dijaki pomerili z Nizozemci, odločitev sodnikov pa ni bila soglasna. Nasprotniki so vseeno zmagali, vsi trije Nizozemci so se na koncu celo uvrstili med deset najboljših govorcev turnirja. Metka in Jana sta bili tudi v ožjem izboru za svetovno debatno ekipo. Debatne tehnike so dijaki lahko razvijali tudi pri pouku, predvsem v tretjem letniku, kjer je bilo izpeljanih kar nekaj medpredmetnih povezav z debato, na primer med biologijo in sociologijo na temo obve- znega cepljenja ter med geografijo in sociologijo na temo turističnih kvot. Prav tako smo se povezali z osnovnošolci in v maju za njih izvedli debatno delavnico. NINA TROJNER letu 2018/19 je bilo v šestih matičnih osnovnih šolah v Mestni občini Velenje 300 učencev v štirinajstih oddelkih devetega razreda, v Centru za vzgojo in izobraževanje Velenje pa še dvanajst devetošolcev. 66 de-vetošolcev je med tretjim in devetim razredom doseglo učni uspeh s povprečno oceno od 4,5 do 5. To pomeni, da je ta izjemen uspeh doseglo 22 odstotkov letošnjih devetošolcev. V šolah Šolskega centra Velenje je bilo letos 39 dijakov zaključnih letnikov, ki so v vseh letih srednješolskega izobraževanja dosegli odličen uspeh. Za glasbeni program na županovem sprejemu za odlične učence in dijake so poskrbeli člani Trobilnega ansambla Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in Tolkalna skupina Rhythm Factory. VJ Foto: Roman Bor 44 MLADI ZA MLADE Košn'čani na Homu Na državni praznik, 25. junija, smo se nekdanji so-vaščani iz Košnice pri Celju na pobudo Jureta Šlandra po več letih ponovno zbrali v velikem številu. Fantje in dekleta smo se začeli družiti že v osnovnošolskih časih, najprej na igrišču oziroma pozimi na sankališču v Košnici. Kot mladinci smo se še bolj povezali, postali smo dobri prijatelji in skupaj ustvarili veliko lepih doživetij. Še posebej zabavno je bilo takrat, ko je bil na kmetiji Šlander čas ličkanja koruze ali velikonočnega druženja. Nato so se naše poti malce razšle: odšli smo študirat v različne kraje, zaljubili smo se in si ustvarili družine. Nekateri smo se odselili in za tako prijetna druženja smo si vzeli manj časa. Letošnji dan državnosti smo praznovali na prav poseben način in ga po svoje obeležili kot 1. tradicionalni pohod po poteh od Šlandra do Homa. Natančno 40 se nas je zbralo pri »gorci« kmetije Šlander, od koder smo se skozi gozd po prijetni senci odpravili proti vrhu vaškega »Hriba«. Vmes smo imeli nekaj postojank, najbolj je pri- jalo okrepčilo pri gospe Dobrajc, kjer so nekateri otroci namesto počitka raje izbrali skakanje po trampolinu. Pot smo nadaljevali po nekdanji panoramski grebenski poti, ki je danes zaradi zasebnega zemljišča za javnost žal zaprta, mi pa se je kot najlepše spominjamo iz svojih mladostniških dni. Še pred poldnevom smo vsi veseli stopili na vrh Homa nad Ko-šnico. Kar 570 m visok vrh so osvojili tudi naši otroci, najmlajša članica je štela komaj tri mesece. Po spustu v dolino so sledili piknik, odbojka, vodna drča, igre z otroki, obujanje spominov, glasba in smeh. Res je bilo prijetno druženje, zato vsa zahvala organizatorju. MAJA TAMŠE KOTNIK Poletna šola v naravi v Baški Kot že vrsto let smo se v OŠ Dobrna tudi v letošnjem šolskem letu odločili, da bomo v začetku junija izvedli poletno šolo v naravi v Celjskem domu v Baški. Imeli smo res srečo, saj nam je vreme odlično služilo. Z našim prihodom se je začelo pravo poletje, kar smo dodobra izkoristili. Veliko smo se kopali v osvežujoči vodi, imeli smo pouk v naravi, tudi supali smo, kolesarili in se vozili s skiroji. Privoščili smo si jutranji pohod na Bag in uživali v zasluženem razgledu na bližnje otoke. Velik poudarek smo namenili kakovostno preživetemu času, druženju, tkanju prijateljskih vezi, kar nam je brez mobilnikov res uspevalo. Zahvaljujemo se vodstvu in delavcem Celjskega doma za dobro sodelovanje, Občini Dobrna za finančno podporo, iskrena hvala tudi Zavarovalnici Grawe za donacijo. NEVENKA DEBELAK s sodelavkami MaLe živan veune LJUBezNi ф { ■ 7 (Л Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje avtor: Luka Žerjav ^ MLADI ZA MLADE / BRALCI POROČEVALCI 45 Matematiki odlični v Bolgariji Ekipa četrtošolcev Gimnazije Celje - Center, Maja Ciglar, Manca Strah in Mitja Suvajac, je v bolgarskem mestu Nessebar na mednarodnem tekmovanju Mathematics without borders v hudi konkurenci 1.200 tekmovalcev iz 15 držav osvojila ekipno bronasto priznanje, Manca Strah je osvojila tudi individualnega bronastega. Tekmovanje, ki je bilo letos med 28. junijem in 1. julijem, že šest let zapored pripravljajo na črnomorski obali Bolgarije, in sicer v dveh etapah - individualni, kjer se naloge povezujejo, ter skupinski, kjer tekmovalci rešujejo 20 nalog, predpisanih s tekmovalnim katalogom. Mentorica ekipe z GCC je bila učiteljica matematike Tatjana Ravničan Ganzitti. Ta je v imenu šole, Celja in Slovenije, ki je na tekmovanju sodelovala prvič, z organizatorji in s predstavniki lokalne skupnosti simbolično posadila tudi vrtnico, ki bo odslej nosila ime naše države in na prihodnja tekmovanja vabila slovenske udeležence. GD Za zaključek o postopkih oživljanja Zadnji junijski dan se je zaključil letošnji Teden vseživljenj-skega učenja (TVU), v okviru katerega se je na Celjskem od 10. maja do 30. junija zvrstilo več kot 70 dobro obiskanih prireditev. Za tematsko koordinacijo so že šesto leto zapored poskrbeli v javnem zavodu Regijsko študijsko središče v Celju. TVU je najvidnej ša promocij ska kampanja Andragoškega centra Slovenije na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Rdeča nit prireditev in dogodkov je bila tudi tokrat izpostavitev pomena in številnih možnosti učenja, ki se ponujajo v vseh življenjskih obdobjih. V letih sodelovanja pri projektu TVU so se v Regijskem študijskem središču v Celju tako srečali z mnogimi posamezniki, ki s svojimi življenjskimi zgodbami poosebljajo bistvo vseživljenj-skega učenja. Njihove zgodbe so zbrali v posebni publikaciji Vedno je pravi čas - zgodbe, ki navdihujejo. Dostopna je na povezavi http://online.anyflip.com/aovl/vgto/mobile/index.html. Kot ustanova, ki deluje na področju terciarnega izobraževanja, v Regijskem študijskem središču v Celju v projektu TVU vselej povezujejo predvsem regijske višje in visokošolske zavode ter njihove partnerske organizacije. »Vsako leto razširimo partnersko mrežo, v letošnjem TVU smo povezali že 21 različnih partnerskih organizacij. Naša partnerska mreža je relativno majhna, kar nam omogoča odlično povezovanje in krepitev sodelovanja,« je povedala direktorica Regijskega študijskega središča v Celju Katja Esih. Prireditve pod okriljem Regijskega študijskega središča v Celju so pripravili Ekonomska šola Celje, Šolski center Šentjur, Celjski mladinski center, Regionalna gospodarska zbornica Celje, Zdravstveni dom Celje, Osrednja knjižnica Celje, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Višja strokovna šola Celje, Visoka šola za varstvo okolja Velenje, Visoka zdravstvena šola v Celju, Razvojna agencija Savinjske regije, Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, Center Noordung, Visoka šola za proizvodno inženirstvo, Inkubator Savinjske regije, Muzej novejše zgodovine Celje. Zaključni dogodek partnerske mreže je vsako leto namenjen druženju in določeni temi, s čimer se med sodelujočimi organizacijami odpirajo tudi možnosti za nadgradnjo sodelovanja oziroma skupne projekte. Letos je tako Visoka zdravstvena šola v Celju pripravila poučno predavanje iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja. MG Edina tema je neznanje 21. junija smo v Galeriji Nika Ignja-tiča v organizaciji društva Otroci otrokom in v sodelovanju z Združenjem prijateljev slepih Slovenije ter Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije odprli razstavo slik in fotografij slepih in slabovidnih z naslovom Edina tema je neznanje. To je bila šesta razstava, namenjena slepim in slabovidnim avtorjem. Avtorji Diamantna maša »Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo,« se je glasilo geslo novo-mašnika Vlada Rutarja pred 65 leti. V nedeljo, 30. junija, je daroval diamantno sveto mašo. Svoj diamantni jubilej je obhajal v župniji na Vranskem, ki ji je posvetil in se ji razdajal 32 let, kar je skoraj polovica njegovih duhovniških let. Še vedno je dejaven, saj zadnja leta opravlja bogoslužje v Domu sv. Rafaela na Vranskem. S tem prinaša mir in tolažbo osamljenim in bolnim oskrbovancem v domu, kjer tudi sam biva. Ob tem velikem jubileju sta z njim so-maševala domači župnik Jože Turinek in Izidor Pečovnik, domačin, župnik, ki deluje v Berlinu. Bogoslužje je bilo zato še mnogo bolj slovesno. Izidor Pečovnik je v pridigi povzel Rutarje-vo pomembno delo. Ob tem slavju so združili glasove domači cerkveni pevski zbori. Ključarji in drugi župnijski sodelavci Rutarju v imenu župljanov slik so Tinka Šetina, Meri Tišler, Rezka Arnuš in Jan Hus. Fotografije so prispevali Aleksander Grum, Mirjana Šernek, Rezka Arnuš in Sonja Jež. Slike in fotografije so nastale v Zavodu Ažmurk - zavodu za razvoj kulturnih dejavnosti ranljivih skupin v Novi Gorici. Spregovoril je predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Znuderl in se zahvalil društvu in galeriji, ki sta odprla vrata slepim in slabovidnim. V kulturnem programu so nastopili kantavtor Jože Kastelic Kastelo in recita-torki Mojca Breznikar ter Ljudmila Conra-di. Odprtje je kot vedno odlično povezoval Sebastijan Kamenik, podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije. NEJC ŠTEFANIČ, predsednik društva Otroci otrokom čestitali in mu zaželeli še veliko zdravja, moči, poguma in božjega blagoslova pri opravljanju njegovega poslanstva. Ob slavnostnem kosilu je jubilantu Rutarju novi almanah Občine Vransko Vransko skozi čas izročila podžupanja Pri diamanti mašita somaševala domači župnik Jože Turinek in župnik Izidor Pečovnik, ki deluje v Berlinu. Nataša Juhart. Poudarila je, da je Vlado Rutar že vrsto let častni občan občine Vransko, saj je s svojim delom in zgledi močno doprinesel k prepoznavnosti občine v širšem prostoru. TT Cvet in sad »Mala hruška je na začetku poletja spet zacvetela! Kot da bi se ji zazdelo, da ima za letos premalo plodov!« Tako je zapisala naša bralka Marjana Kračun ob poslani fotografiji. Narava je res polna presenečenj. 46 RAZVEDRILO Rajši Ћ sramote na plaži, kot celo leto trpljenja v telovadnici!? Oven Tehtni ca 1Ш Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Prošnja »Šef, ali lahko grem danes dve uri prej domov, da bi šel z ženo nakupovat?« »Ne moreš.« »Hvala šef, sem vedel, da se lahko zanesem na vas.« Menjava »Halo, koga sem dobila?« »Prodajalno obutve. Želite?« »Oprostite, napačna številka.« »Ni težav, pridite, bomo zamenjali.« Na sodišču Sodnik: »Obtoženi, dokazano je, da ste oropali banko. Če vrnete denar, vam zmanjšam kazen.« Obtoženi: »Gospod sodnik, če bi želel vračati denar, bi vzel kredit.« Nasvet »Gospod doktor, cele noči ne morem spati, kaj naj storim?« »Odprite pekarno.« Štirikrat Janezek obvesti mamo: »Ko bom velik, bom imel lepo, pametno, dobro in bogato ženo.« Mama: »Ah, sinko, potem se boš moral štirikrat poročiti.« Oglas Šotor za dva, rabljen samo enkrat, menjam za otroški voziček. Pred ogledalom Zakaj blondinka stoji pred ogledalom z zaprtimi očmi? Da vidi, kako izgleda, ko spi. KONČNO JE NEKDO USPEL UJETI TRENUTEK DOSTAVE ... Negotove misli vas bodo obdajale tudi pri ljudeh, ki jih sicer dobro poznate. Delo bo v ospredju, čeprav vas bo mikalo tudi kaj drugega. Nekoliko znižajte raven zahtev in ritem delovanja. Odlično se boste organizirali, zato vam ne bo nič ušlo. V mislih se boste vračali v preteklost svojega čustvenega življenja. Nekaj ste že razčistili, a čisto vsega še ne, zato to storite čim prej. 3\k Lev Vaša vladarica Venera, ki potuje po čustvenem znamenju raka, bo aktivirala večjo potrebo po zagotovitvi materialne in čustvene varnosti. Rešitev enega finančnega problema ni dovolj, ukvarjati se bo treba tudi z ostalimi, ki bodo kmalu dejavni. Mislite vnaprej, da ne bo prišlo kasneje do težav. Veliko časa boste posvetili svojim najdražjim in lahko, da jih boste celo preveč razvajali. To, da oklevate in se težko odločite, ni ravno vaša lastnost. O vsem ste zelo dobro premislili in zdaj je tudi čas, da naredite korak. Odločitev je bila tako ali tako sprejeta že v preteklosti in prav nič bistvenega ne spreminja. V ljubezni ste lahko odločnejši. Gre predvsem za tisto vez iz preteklosti, ki vam še vedno ne da miru. Najprej razčistite pri sebi in ugotovite, kaj si še želite. škorpijon ШШ Dvojčka Kljub temu da ste gostobesedni, tokrat to ne bo dovolj. Ničesar ne boste dobili po naključju. Še vedno ostaja odprtih nekaj nedoslednosti in nedorečenosti, ki vas mučijo. Retrogradno gibanje vašega vladarja Merkurja vam bo v pomoč, da jih boste odpravili oziroma dorekli tisto, kar morate. Izredno družabni boste in dnevi vam bodo prehitro minevali. Poskrbite za dovolj gibanja. Rak V četrtek boste gostili Luno, zato boste zelo uspešni pri svojem delovanju. Veliko lahko naredite in razčistite zadevo iz preteklosti. Bolj se boste osredotočali na svoje osebne zadeve in na svojo intimo kot na okolico. Lahko, da se bo stara ljubezenska zgodba nadaljevala. Ker boste nagnjeni k pretiravanju, se ne odločajte na podlagi trenutnega razpoložena ali celo na slepo. Strel ec Petkovo popoldne in ves konec tedna bosta minevala zelo prijetno. Odlično boste razpoloženi, prijala vam bo družba, lahko se odločite tudi za krajšo pot. Vpliv tujine je v tem času več kot odličen. Morda prehitro sklepate, namesto da bi raziskali možnosti, ki se še ponujajo. Najtežje je seveda spreminjati svoje navade, vendar naredite v čustvenem odnosu prav to. Kozorog Vaša vladarica Luna bo 16. julija nasprotovala Soncu, ki potuje po vašem znaku raka, za nameček bo nastopil še delni lunin mrk. Ob kombinaciji retrogradnega Merkurja, ki upočasnjuje delovanje in vnaša v življenje tudi zmešnjave, ne bo odveč previdnost. Zanimivi ljudje prihajajo v vaše življenje. Vse boste sprejeli in odpustili s popolnim mirom, ker čutite, da je tako tudi prav. Ob delnem luninem mrku 16. v mesecu velja maksimalna previdnost na vseh področjih. Lahko, da boste vztrajali pri svojem tudi tedaj, ko boste ugotovili, da vam takšno stališče sploh ne ustreza. Dobro je, da ste realni, vendar se izognite dramatiziranju. Na čustvenem področju boste imeli lepo priložnost, da razčistite z osebo iz preteklosti. Zagotovo ste osvojili lekcijo. Vodnar Z Merkurjem, čeprav retrogradnim, v svojem znaku se boste odlično znašli pri delu. Energije boste imeli po zaslugi Marsa ogromno, zato boste uspešni. Raje se posvetite reševanju starih zadev, za novosti čas nikakor ni primeren. V ljubezni boste imeli srečo, četudi boste mogoče ponovili kakšno staro napako. Partner jo bo sprejel kot del vas. Ljubezen mora biti vedno brezpogojna. Precej stresen začetek novega tedna, ki ga spremljata polna luna in delni lunin mrk, se bo nadaljeval do srede, ko boste v dopoldanskem času začeli gostiti Luno. Previdnost v teh dneh je nujnost, kar velja za vsa področja. Brez pretiranega truda boste ustvarili odličen vtis v vsakem okolju, v katerem boste. To vas bo napolnilo z energijo in novimi močmi. Odlično vam gre od rok. Devica Vaš vladar Merkur, ki potuje retrogradno, vam dela celo uslugo, čeprav tega trenutno ne boste tako doživljali. Prav obratno, nemir se bo začel krepiti. Pazljivo pri stroških, prehitro se lahko kopičijo, brezskrbnost se vam lahko maščuje kasneje. V nekem zapletenem odnosu boste ostajali pri svojih stališčih, ki so se izkazala za dobra. Prav je, da nič ne spreminjate. Ribi Ukvarjajte se z rutinskimi deli, ki vas bodo pomirjala. Uredite lahko neko zmedo iz preteklosti, zato se le potrudite. Čustvena energija bo precej nihajoča, vi sami pa boste občutljivejši. Dobro je, da se tega zavedate. Večjo potrebo po nežnosti in povezanosti boste čutili in to boste dali vedeti tudi partnerju. Bodite zelo jasni pri svojih željah, da se izognete zapletom. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka RIMSKI CESAR OGRAJA IZ LAT ROBIDOVO GRMIČEVJE HRVAŠKO MESTO SYLVESTER STALLONE Povsod z vami KAREL TRILLER BELA, LAHKO TALJIVA KOVINA MAJHEN DIRKALNI AVTOMOBIL OMEJEN DEL POTI GRŠKI FILOZOF LJUDSTVO V ZAMBIJI TOMISLAV IVČIĆ PREBIVALEC ENGADINA KAR ZRASTE IZ ISTEGA MESTA DOLINA V KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALPAH PESNIŠKA (SLAVNO „iJftH E ZBIRKA LILI MESTO a NOVY ALBANIJE UQAM E SL. GEOGRAF (DUŠAN) NEM. ČLEN 17 ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE BORUT MENCINGER EGIPT. VAS, ZNANA PO BITKI TANEK KOS LESA KRAVJI PROIZVOD IVAN TAVČAR NEGATIVNA ELEKTRODA 12 ŠVICARSKI JUNAK (WILHELM) HIMALAJSKA KOZA PESNIK PAVČEK GOSPODARSKA ZBORNICA 13 KRATEK, MOČEN GLAS NEKDANJA POŠTA KEMIČNI SVINČNIK VZTRAJANJE PRI ČEM IGRA Z LOPARJEM TISTI, KI MU LADO JE ODVZETA VAVPETIČ SVOBODA GIBANJA ZNIZAN TON E POŠTNE POŠILJKE SKANDIJ AM. PROFES HOKEJSKA LIGA PREBIVALEC ig HARLEMA STARI DEL MARIBORA NEPRIJETEN OBČUTEK OSTRA SKALA V MORJU ALEKSAN- DAR (KRAJŠE) TIP FERRA-RUEVEGA AVTOMOBILA POLOTOK V RUSIJI CELOTA ZAKONOV 16 KDOR ZUGA SVARI (EKSPR.) VELIKA KOPENSKA ZIVAL 15 GIBANJE ZRAKA NEKD. RUS. ATLETINJA PRIVALOVA REZISERKA VOGELNIK 14 IGRALKA LEVAR IZRAELSKO MESTO SUHA REČNA STRUGA ITALIJANSKA LUKA HIDROELEKTRARNA NA DRAVI SLOVENSKA GLASBENA PRIREDITEV AM. IGRALKA THURMAN GLAVNO MESTO ARMENIJE LUKSEM-BURŠKI TV 4. IN 7. ČRKA NIKOLAJ ERNIŠEVSKI ROBERT KRANJEC 18 ARABSKI ZREBEC KRAJ NA KOROŠKEM 10 AMERIŠKA GLAVNO IGRALKA MESTO ELECTRA TURČIJE TRIZLOZNA PRIPADNICA STOPICA ITALCEV SUDOKU 369 2 7 6 9 4 8 2 7 3 8 7 3 6 8 6 4 3 9 8 2 1 1 9 4 SUDOKU 60 8 6 5 5 1 2 6 8 7 2 8 2 4 3 6 4 7 3 4 5 5 2 9 9 6 1 REŠITEV SUDOKU 368 REŠITEV SUDOKU 59 2 7 3 8 1 5 4 6 9 5 4 8 9 6 7 3 1 2 6 9 1 3 4 2 5 7 8 4 5 2 6 3 9 7 8 1 1 3 9 2 7 8 6 5 4 7 8 6 1 5 4 2 9 3 3 6 5 4 8 1 9 2 7 9 1 7 5 2 3 8 4 6 8 2 4 7 9 6 1 3 5 9 2 3 1 7 5 8 4 6 8 4 в 3 2 9 1 5 7 5 1 7 8 6 4 9 3 2 7 5 8 6 9 2 4 1 3 6 3 2 4 1 8 5 7 9 4 9 1 7 5 3 2 6 8 2 6 9 5 4 7 3 8 1 3 7 5 9 8 1 6 2 4 1 8 4 2 3 6 7 9 5 ČIK 11 7 6 8 3 4 2 5 ZEVSOVA HČI g novi tednik Vedno? % Ш\ЛУј! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Nagradni razpis 1. nagrada: malica za dve osebi v restavracij i Stolpič na Mariborski cesti, darilni paket kavarne Stenga v Gledališki ulici v Celju in kuhinjski krpi NT&RC 2. nagrada: malica za dve osebi v restavracij i Stolpič na Mariborski cesti in kuhinjski krpi NT&RC 3. nagrada: darilni paket kavarne Stenga v Gledališki ulici v Celju Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 16. julija. Geslo iz številke 27: Vsak zvon ne odžene toče. Izid žrebanja 1. nagrado, malico za dve osebi v restavraciji Stolpič na Mariborski cesti, darilni paket kavarne Štenga v Gledališki ulici v Celju in kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Jožica Zalokar s Prevorja. 2. nagrado, malico za dve osebi v restavraciji Stolpič na Mariborski cesti in kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Silvo Pinter iz Laškega. 3. nagrado, darilni paket kavarne Štenga v Gledališki ulici v Celju, prejme: Srečko Koch iz Žalca. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. ROČNO IZBRANI SUDOKUJI NAJVIŠJE KAKOVOSTI Z VAMI ŽE OD LETA 2006 00% V^f DVOMA 48 RUMENA STRAN Povezal šport in študij Da sta športna kariera in študij povsem združljiva, je dokazalo že več športnikov. Zadnji tak primer je Žiga Mlakar, član slovenske rokometne reprezentance in poljske ekipe Wisla Plock. Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju je konec junija magistriral. Študent fakultete je bil že na dodiplomskem programu Ekonomija v sodobni družbi. Magistrsko nalogo z naslovom Izobrazba profesionalnih rokometašev je opravljal pri mentorju prof. dr. Dušanu Lesjaku (na fotografiji prvi z leve), Celjanu, živečemu v Mariboru. Na fotografiji pa sta še člana komisije za zagovor, doc. dr. Vesna Skrbinjek in izr. prof. dr. Andrej Koren. Foto: MZ Brez ženine pomoči ne gre Na proslavi ob dnevu državnosti v Celju je bil slavnostni govornik dr. Bojan Cvelfar, direktor Arhiva Republike Slovenije. Pred nastopom je za čiščenje njegovih očal za branje poskrbela žena Mateja, ki je tudi fotografsko zabeležila njegov nastop na odru. Le kaj bi brez skrbnih žena, si je verjetno mislila žena Bojana Šrota Katarina Karlovšek. Foto: SHERPA Poroka rokometašice in košarkarja Celjanka Alja Koren, uspešna rokometašica, ki že vrsto let igra za Krim Mercator iz Ljubljane, je v Miklavžu pri Taboru pred kratkim dahnila da svojemu izbrancu, nekdanjemu košarkarju Šenčurja Milošu Varagiću. Njegova priča je bil znani slovenski hokejist Žiga Pavlin, Alji pa je ob strani stala sestra Anja. Hčerko je ponosno pospremil Zlatko Koren, nekoč nogometaš celjskega Kladivarja. Da je bila športna bera na praznovanju popolna, so poskrbele še Aljine klubske soigralke. Foto: osebni arhiv Z leve stojijo Nejc Naraločnik, Martin Čater, Boštjan Kline, Miha Hrobat in Klemen Kosi. Najhitrejši trenirali v Celju Kondicijski trener slovenskih smučarjev v hitrih disciplinah Dani Ošep je odgovorne prepričal, da so v Celju primerni pogoji za poletno vadbo. 56-letni nekdanji atlet Kladivarja je fante zbral 3. junija. »Med pettedenskim sklopom priprav smo imeli odlične pogoje za delo na štadionu Atletskega društva Kladivar in v fitnes centru Top-fit. Celjan Martin Cater se je uspešno vrnil k vadbi po operaciji kolena. Rehabilitacijski trening je uspel, zdaj lahko že dela skoraj vse tako kot ostali. Mladi Nejc Naraločnik z Ljubnega veliko obeta, zato smo ga zgodaj vpeljali v delo A-reprezentance,« pravi Ošep, ki mu popolnoma zaupa glavni trener za hitre discipline Peter Pen. Pomočnik slednjega je Celjan Grega Koštomaj, ki je do največjih uspehov popeljal Ilko Štuhec in je bil vsakodnevno vključen na treningih v Celju. V začetku naslednjega meseca se bodo smučarji vrnili v Celje. Od konca avgusta bodo en mesec preživeli v Cilu. Sledili bodo treningi na evropskih ledenikih, nakar se bodo novembra preselili v ZDA, kjer bodo pripravam sledile tekme svetovnega pokala. Foto: GrupA Otroci, ki počitniške dopoldneve preživljajo v celjskem fitnes centru, so bili navdušeni, ko so se pogovarjali z najhitrejšimi slovenskimi smučarji in od njih dobili tudi podpise. V pesniškem razpoloženju Razstavo celjske umetnice Eve Šuster so si v Žalcu ogledali tudi njeni kolegi. Doktor umetnostne zgodovine, pesnik in pisatelj Robert Simonišek (prvi z leve) je bil kustos Evine razstave, Ivan Dobnik (na sredini) in dr. Zoran Pevec sta Evina pesniška kolega. Glede na to, da je njihova skupna nit poezija, je bila ta zagotovo vpeta v njihov sproščen pogovor. Foto: GrupA