ELNM NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 12 ŠTEVILKA 1 15. JANUAR 1973 UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Petriček Peter, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj Snežni ton it spregovoril... Prvi umetni sneg v Jugoslaviji, tretj) primer v Evropi. Ali ni to snežna revolucija? Zlm-sko-športnl center v Krplnu se vključuje v mednarodni sloves. Tehnologija je premagala naravo. * 2e nekaj zim je za nas smučarje kaj slabih. Snega ni in ni. Letošnja pa je še posebej skopa. Naši zim-sko-športni centri so mrtvi, Kranjska gora, Zelenica, Vogel, Velika planina, Crni vrh in drugi. V Krpi-nu pa imamo sneg. Umetni sneg, ki je rezultat večletnih raziskav znanosti in tehnologije. In ta sneg je kompakten, trden, vzdržljiv, tudi na sončnih pobočjih smučišča. Sezona za smučanje se bo nedvomno podaljšala od novembra do aprila. Posebno v Krpinu, kjer smo do zdaj smučali le januarja. To, kar sd nismo nikdar upali niti pomisliti, se je uresničilo. Krpin je na mah postal atrakcija, športni center, ki se že v prvi fazi izgradnje uvršča med vodilne na Gorenjskem. Z drugo fazo izgradnje pa bo to prav gotovo tudi postal. Koliko pomeni to za nas, za Elan, kot preizkusno smučišče tovarne smuči, koliko pomeni kot reklama in koliko pomeni vzporedno z novo odprto športno trgovino tudi za večji plasma smuči, to se bo pokazalo šele v bodočnosti. Isto velja tudi za zimski turizem. Vse ostale podrobnosti glede finansiranja tega projekta, pripravljalnih in tekočih del, težav za realizacijo, sodelovanje zunanjih inštitucij in še o mnogočem pa bomo posvetili v naslednji številki Naše smučine, najmanj celo stran v obliki intervjuja z nosilcem te naloge, dipl. ang. Bojanom Marinškom. * Že zdaj pa za ta podvig moramo izreči vse priznanje in pohvalo vsem tistim tovarišem, ki so vsa dolga leta, predvsem pa zdaj ob zaključku, z izredno požrtvovalnostjo in nesebičnim delom uspeli pri realizaciji tako pomembnega športnega objekta, ki mu daleč naokoli ni para. Ob otvoritvi nove športne trgovine Nova športna trgovina v Janu” odprta Snežni TOP pri delu Sredi decembra je bila končno odprta nova športna trgovina v podjetju. Težko smo čakali nanjo, saj bo to obenem tudi stalni razstavni prostor našiih izdelkov za vse naše kupce. Odprta bo vse leto. V zimski sezoni bo delovni čas od 8.30 do 18.30, poleti pa se bo prilagodil potrebam kupcev. Nova trgovina je opremljena sodobno in je prirejena za prodajo vseh naših proizvodov in dopolnilne športne opreme. Do zdaj smo začasno imeli prodajne prostore na letališču v Lescah. V tem času je najvažnejša prodaja smuči, smučarskih palic, sank, smučarskih vezi, športne konfekcije, pletenin, smučarskih čevljev, maž za smuči in prodaja očal. V letni sezoni pa bodo vedno na razpolago proizvodi kot čolni, tel. orodje, lestve in drugi letni artikli. V novi trgovini predvidevamo letni promet do 13,000.000,00 din, od tega 60 % pri opremi za zimski šport. Ločeno je pripravljen tudi prostor za reševanje reklamacij in za montažo smuči po meri čevljev. Zaradi širšega asortimana v prodajalni in prostorske razporeditve bomo poleg poslovodje potrebovali 14 prodajalcev in 2 ki bosta pakirala kupljeno blago. Vendar pa se bomo sedaj, ko je zimska sezona že v teku, zadovoljili s sedanjim kadrom. Dodatno smo dobili iz obra- (Nadaljevanjc nn str. 2) Gostinstvo in turizem v občini Radovljica leto štev. zaposl. °/o delež glede na vse zap. štev. na novo zaposl. štev. novih letno % novih letno 1968 1972 644 914 7,32 8,62 270 67,5 10,5 1975 1245 331 82,7 9 Gostinstvo je v štirih letih na novo zaposlilo 270 ljudi. Do leta 1975 pa predvidevajo, da bodo zaposlili še 331 ljudi. V to številko je zajeto tudi povečanje števila kadrov hotela Park, ki ga Viator namerava povečati in renovirati. Število 331 pomeni 82,7 na novo zaposlenih letno ali 9 % od vseh zaposlenih v gostinstvu in turizmu, kar pomeni, da se je stopnja rasti zaposlenih letno manjšala. Nobenega dvoma ni, da je gostinstvo in turizem glede na pogoje in možnosti razvoja v naši občini, zlasti pa še v sklopu trgovine in turistično uslužnostne obrti, poleg industrije najbolj prosperitetna gospodarska panoga v območju radovljiške občine. Za vse večje turistične države in v dokajšnji meri velja to tudi za jugoslovanski turizem v celoti, pomenita turizem in gostinstvo ne več samo »uslužnost-no obrtno« dejavnost, ampak že kar Nova športna... (Nadaljevanje s 1. strani) ta tri prodajalke, dve pa izven tovarne. Prodajalci bodo delali v turnusu vsak drugi dan. Ob petkih »turistično industrijo«. Razvite turistične države, pa tudi sosednja republika Hrvatska, imajo jasne poglede in koncepte glede razvoja turizma. V Sloveniji pa se turizem razvija ad hoc, izoliran in zaprt v lokalne meje brez širokopotezne konceipaije (Tip 1/1970, s. 62). To stanje se je pni nas začelo spreminjati s programom »Gornji Jadran«. Naloga občine je, da z lastnim realnim programom čim bolje izkoristi investicijske kredite in pomoč, ki jo vključuje republiški program. Namreč, »za turistično politiko je važno dejstvo, da so investicije v turizem kapitalno zahtevne, hkrati pa devizno rentabilne«. Tudi fakturirana realizacija se v gostinstvu mnogo bolj približa dejanski kot v kateri koli drugi panogi«. Po učinkovitosti investicij je turizem v Jugoslaviji na tretjem mestu (Tip. 1/1970, s. 63). in sobotah pa bodo nadoknadili manjkajoče ure. V prodajalni bo tudi prostor za smuči našega Inštituta, ki jih pogodbeno izdaja tekmovalcem. V zgornjih prostorih trgovine bo čakalnica za tiste stranke, ko bodo čakali na montažo smuči. S. A. Novo za otroška igrišča Novice EUROSPORT, ST. 11 19 norveških proizvajalcev smučarske opreme se je avgusta 1972 združilo v »Nordic Ski Promotion«. Njihov glavni namen je skupni marketing in nastop na tržišču. Predvsem jih zanimata Amerika dn Kanada, kamor že sedaj izvažajo 70 °/o izdelkov, pripravljajo pa akcije tudi za francosko in nemško govoreče dežele. V Avstriji je od 1—1,2 milijona smučarjev, kar znese 13 do 16 % prebivalstva. Kot reklamni trik je Erbacher v pomoč pri izboru smuči postavil računalnik, ki na podlagi odtipkanih podatkov o teži, velikosti, itd. izbere za osebo pravi tip smuči — seveda farme Erbacher. Kastle je natiskal lično brošurico v 6 jezikih o uporabi in vzdrževanju smuči — Kastle CPM. Kneissl je uvedel v proizvodnjo računalniško vodeno oblikovanje (rezkanje) smuči. Natančnost: desetinka mm. Sedem švicarskih proizvajalcev smučarske opreme se je združilo v Sindikat SKI SWISS (Schwende-ner in Streule-smuči. »Bodočnost prodaje smuči je v tem, da se čim več ljudi nauči smučati« — To je vodilo trgovske hiše iz revij A. and S. jz Nevv Jerseya (ZDA). Za 77 J nudijo paket GLM, kjer so vključeni 4 penzioni v Playbojevem hotelu, 4 lekcije GLM in 4 dnevne karte za žičnice. Če kupec potroši nadaljnjih 25 $ v tej trgovini, dobi peto karto zastonj, če pa kupi Elanove smuči, dobi zastonj 5. lekcijo GLM. NEVESPORT, ST. 22 V povzetku po članku v reviji Successo o industriji in tržišču na področju smučarske opreme navajajo sledeče: V Italiji nakupijo vsako leto smučarske opreme v vrednosti 20 milijard lir, poleg tega porabijo za smučanje (žičnice, gostinske usluge) še 180 milijard lir. Letno naraste število smučarjev za 10 % (v ZDA in Franciji za 15 °/o). Italija se nahaja na prvem mestu na svetu v izvozu smučarskih čevljev, preteklega leta so jih izvozili 275000 parov za poprečno ceno 17500 lir. Izvozili so tudi 30 % smuči od globalne količine cca 235000 parov — za povprečno vrednost 29000 lir. Pri tem prednjači Persenico, ki skupaj s Spaldin-gom obvladuje ameriški trg. Frey-rie izvaža cca 20 %, predvsem v Avstralijo, Južno Ameriko, vzhodne .dežele — povsod kjer si je ustvaril renome s svojimi vodnimi smučmi. V produkciji le-teh je drugi na svetu in jih izvaža 70 %. IM o ve mesečne vozovnice V zvezi z našim obvestilom z dne 13. 11. 1972 vam sporočamo ostala navodila, ki so v zvezi z mesečnimi vozovnicami: 1. Mesečna delavska avista vozovnica velja eno leto, ob delavnikih za neomejeno število voženj za upravičenca na relaciji, za katero je izdana (navedena vozovnica velja izjemno tudi ob nedeljah, državnih praznikih in republiških praznikih za povratek iz nočne delovne izmene s prvim avtobusom po 6. uri). 2. Koristniki mesečnih vozovnic javijo vsako spremembo do 24. v mesecu v informacijski pisarni pri tov. Kočila Ivanki. Na podlagi tega bo podjetje vse spremembe javilo transportnemu podjetju in pripravilo seznam za mesečni prispevek & 20 din, ki bo odtegnjen pri rednem mesečnem izplačilu. 3. Vsaka manipulacija v zvezi z izdajo avista delavske vozovnice je 5.00 din. V slučaju kakršnekoli spremembe (relacija, imena in priimka) v obračunano prevoznino v breme ali dobro naročnika. 4. Koristnik lahko vrne naročene avista vozovnice do najkasneje 1. delovnega dne v tekočem mesecu. V tem primeru izda prevoznik dobropis. 5. V primeru, če koristnik izgubi mesečno delavsko avista vozovnico in želi novo, mu prevoznik le-to izda na podlagi ustreznega pismenega naročila za naslednji mesec. Prevoznik v takem primeru izda novo delavsko mesečno vozovnico (avista), katero zaračuna naročniku v znesku 55,00 din (50,00 din preklic stare vozovnice, 5,00 din manipulativni stroški). Prevoznik v danem primeru ne zaračunava več naročniku voznine izgubljene vozovnice, temveč voznino novo izdane vozovnice. 6. Prevozniki si pridržujejo pravico, da opisani način izdaje mesečne avista delavske vozovnice dopolnijo na podlagi predhodnega obvestila zainteresiranemu naročniku, v kolikor bi se za to pokazala potreba. 10. Ti pogoji in način izdajanja delavskih mesečnih avista vozovnic pričnejo veljati s 1. 1. 1973. Prvi kupec v novi trgovini je prejel smuči brezplačno 2 NASA SMUČINA IZ DELAVSKE ENOTNOSTI Podobe našega časa — Kisel je letos! se skremži Tomaž ter si z dlanjo otre usta. — Premalo je bilo sonca; ni do kraja dozorelo! — Se takšnega si ne bova mogla privoščiti, če se bo vse še naprej tako dražilo, reče Peter in tudi srkne iz kozarca. — Vino se menda ja ne bo več, saj se je že. — Kaj se ve! Vse se draži, kakšne stvari tudi večkrat na leto. — Ampak zdaj bo vse drugače, veliko bolje. — Tako? Kdo ti je to povedal? — Berem! Nisem takšen, kot ti, ki si srečen, če imaš za dva deci, a drugo te ne briga. — A kaj bereš takšnega, da te je tako pretreslo. — Veliko se zdaj piše takšnega, kar je vredno prebrati, brez skrbi, da se. A kar je glavno: vse tako kaže, da jo tokrat čarovnice ne bodo poceni zvozile. — Beži, beži! Še vselej doslej se je reklo, da se čarovnic ne sme loviti, ampak jih je treba pustiti pri miru. Tudi zdaj bo tako, boš videl. — Pa ne bo, če ti rečem! Kdor ima maslo na glavi, bo frčal in pika. — A kaj potem! Bo pa kje drugje na toplo sedel. Stara pesem! — Nikamor več ne bo sedel, to je tisto. Ne samo to: vse, kar si je nabral, ko je bil na položaju, ali pa, ko je tajil davke, bo moral vrniti družbi. — Beži, beži! Ali se bodo morali tisti, ki so si v Portorožu, na Bledu in v Bohinju Zgradili vile, izseliti iz družbenih stanovanj? — Izseliti, kako ne! Vse stanovanjske površine se bo vključilo v stanovanjski maksimum. — Precej se jih je že zdaj odselilo v svoje hiše, družbena stanovanja pa so oddajali. Res misliš, da tega ne bodo več smeli početi? — Res mislim! — Kakšna naivnost! No, kaj pa tisti, ki so poceni kupili družbene vile. Jih bodo dali nazaj ali bodo zanje plačali polno ceno? — Eno ali drugo! — Kaj pa dodeljevanje družbenih stanovanj? Ali misliš, da bodo po novem morali za stanovanje varčevati tudi uslužbenci republiških ustanov, zavarovalnic, bank in sploh vsi uradniki, ne samo delavci kot doslej? Vsi tisti, ki so doslej dobivali stanovanja brez pologa lastnih sredstev? Le kako bodo to prenesli? — Kakor hočejo! Kako pa so lahko varčevali za stanovanja delavci, ki imajo precej nižje dohodke!? — Pa tisti ljudje, ki so iz občinskih pisarn še pravi čas zvedeli, kje vse se bo gradilo in so si nakupili veliko parcel v ljubljanskih predmestjih, pod Pohorjem, na Bledu in v Bohinju, ob morju in še kje? Kdo jim bo pobral zaslužek? — Komisije! — Kakšne komisije? — Za ugotavljanje izvora premoženja. — Kaj pa, če so tudi sami člani takšnih komisij? — Takšne člane že mečejo ven. — Oho, oho! Kako bo pa z brezobrestnimi krediti, ki so jih določenim ljudem dajale banke na neskončno mnogo let? Ali jih bodo morali vrniti? — Časopisi pišejo, da bo prišlo do valorizacije vseh takšnih kreditov. Vrniti, kako ne! — Po tvojem čarovnice zdaj nimajo dobrega spanja, ne? — Ne, nimajo! — Misliš, kaj, da se je začelo pred vsemi pragi zares pometati, ne? — Mislim, da se je. Skrajni čas! — Jaz, veš, pa se ne dam tako hitro speljati na led kot ti. Nekaj slišiš, nekaj prebereš, pa si že ves v ognju. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Daj, staviva, da se jih bo veliko poskrilo! Staviš? — Kam se jih bo skrilo. Ljudje vse vidijo, ni se kam skriti. — če ne drugam, za predpise in zakone. — Če je tako, je treba le zakone spremeniti, pa bo. — Ze, že! A dokler ne bo v skupščinah delavcev, jim bo šlo to delo zelo počasi od rok. Si videl naš gospodarski zbor: sami direktorji. Star pregovor pravi, da vrana vrani ne bo nikoli izkljuvala oči. — Potem je pa treba voliti delavce v skupščino, ne! — Ja, tako je! Ampak kdaj. Sele ob prihodnjih volitvah. Zato pa ti pravim, da si idealist, če misliš, da je tale prepih čarovnice splašil. Nekaj med njimi jih še naprej lepo govori o našem delavskem razredu, kar poslušaj, nekaj pa jih bo spet spregovorilo jutri, ko se bo temperatura nekoliko polegla. — Ne bo se polegla! — Bo se! — Ne bo se! — Bo se! Zdi se mi, da sta upokojenca, ki politizirata v kotu, že precej okajena, čeprav je cviček voden in kisel; nihče noče odnehati in dati prav sobesed- niku. Tudi krčmarica postaja nemirna, ker ju pozna, mene pa ne, in mi pravi. — Oprostite, gospod, kadar se ga nabe-reta, rečeta tudi kakšno čez oblast, drugače pa sta poštena človeka. Onima pa reče: — Ne pričkajta se, zapojta raje kaj! Tako reče, čeprav piše nad vrati, da je petje in pse voditi v lokal prepovedano. VINKO BLATNIK Gneča na avtobusu V torek, dne 5.12. 1972 ob 14.05 h nas je 7 ljudi ostalo še zunaj pri delavskem avtobusu, ki pelje najprej v smeri Zapule—Radovljica, ker enostavno nismo mogli zaradi gneče na sprednjem delu avtobusa vstopiti. Zadnja vrata so bila zaprta, v zadnjem delu pa še dovolj prostora, vsaj ie za 10 potnikov. Na mojo energično zahtevo pri vozniku, smo lahko vstopili zadaj v avtobus. Tako pa sem se tisti hip zameril vozniku in sva imela naslednje jutro pri voinji na delo besedni dvoboj, kaj je prav in kaj ni. To vse ne bi bilo potrebno, če bi se tiste sodelavke in sodelavci, ki PO »NEDELJSKEM...« so stali po sredini avtobusa, lepo pomaknili nazaj do zadnjih vrat. Pokaiimo več srčne kulture in pravilen odnos do sopotnikov in se v bodoče to ne bo več dogajalo. Upam, da moj glas ne bo naletel na gluha ušesa, kajti vsak je rad po delu čimprej doma. Jotef Prestrl Naša smučina je danes le na štirih straneh. Decembrska številka pa je bila tiskana na osmih straneh. Ker pa je DS odobril izhajanje le na šestih straneh, se je tako izenačilo. Prosimo za vaše razumevanje. Vstaja managerjev Zahodnoevropski managerji izkoriščajo trenutno svojo veliko konjunkturo — zaradi njihove dinamičnosti in znanja, je povpraševanje po njih večje kot kdajkoli doslej. Zahodnonemški managerji so napovedali vojno okorelim hierarhičnim strukturam in v najvišjih poslovnih krogih vre kot že zlepa ne ... Na skrivaj je v zadnjih letih tod prišlo do spremembe, za katero meni miinchenski sociolog, profesor Brukart Lutz, da je »eden najpomembnejših družbenih premikov v Zahodni Nemčiji«: tiha revolucija v najvišjih nadstropjih zahodno-nemške industrije. Tarča diskretnih reformatorjev so šefi. Stara, prej nedotakljiva izročila ukazovanja in pokornosti, za katera je kazalo, da bodo obveljala vsaj v vojski in v gospodarstvu za vse večne čase, se krhajo ob politični zavesti nove generacije managerjev. Večinoma akademsko izobraženi, poklicno visoko usposobljeni vodilni delavci v industrijskih centrih odlo- čanja so zmeraj manj zadovoljni s preživelimi strukturami ukazovanja. Niso več pripravljeni nekritično sprejemati zastarelih hierarhičnih organizacijskih struktur in se vneto zavzemajo za soodločanje pri vseh pomembnejših odločitvah s svojega delovnega področja. Priznati moramo, da imajo precej uspeha. Pri svoji tihi borbi proti okorelosti vodenja, stari tisočletja, lahko vodilni uslužbenci računajo tudi na svojo konjunkturo: še nikoli nj vladalo za njihovo strokovno znanje in za njihovo energijo toliko zanimanja kot ravno danes. Cim bolj se zapletajo odnosi med znanostjo, razvojem, produkcijo in prodajo, čim več elektronskih računalnikov brni v podjetjih, čim hitreje se stopnjuje konkurenčni boj na mednarodnih tržiščih, toliko razločneje se kaže njihova moč: strokovnega znanja namreč ni mogoče po milj volji reproducirati. »Človeška delovna sila je danes bolj dra-(Nadaljevanje na str. 4) Strojna priprava lesa NASA SMUČINA 3 Vstaja... (Nadaljevanje s 3. strani) gocena kot kapital« — to morajo danes priznati tudi tisti, ki jim tak razvoj ni najbolj pogodu. Dragocenega strokovnega znanja danes tudi ni mogoče odkupiti samo z denarjem: »Plače imajo pri menjavi delovnih mest od določenega plačilnega razreda dalje le še podrejeno vlogo,« pravi frankfurtski svet* nik za personalne zadeve Maximi-lian Scnuoart. Niirnberški profesor doktor R. Bergler, ki se ukvarja z motivi fluktuacije na delovnih mestih, je ugotovil, da je bil eden najpomembnejših razlogov za odpoved pra anketiranih managerjih »nezadovoljstvo nad notranjim načinom vodenja.« Avtoritativno vodena podjetja imajo težave pri pridobivanju kvalificiranih vodilnih kadrov. Deset vodilnih svetnikov za personalne zadeve je v gospodarskem magazinu »Capital«, naštelo naslednje najpogostejše napake, ki jih delajo avtoritativni šefi: — izogibajo se natančnim opredelitvam nalog, ki jih dajejo svojim podrejenim, zato da lahko po potrebi posredujejo kot »rešitelji«; — ignorirajo mnenja in predloge svojih sodelavcev, ker so prepričani, da sami pač vse najbolje vedo; — svoje sodelavce informirajo le pomanjkljivo, ker se bojijo, da bi preveč informirani podrejeni hoteli soodločati; — svojim podrejenim v strahu za lasten položaj ovirajo hitro napredovanje; — ne držijo svojih obljub, ker na podrejene lahko pritiskajo s pričakovano izpolnitvijo; — ne trpijo nobenega ugovarjanja, ker se jim le-to zdi napad na njihovo avtoriteto; — svoje podrejene raje kritizirajo v prisotnosti ostalih, ker jim je razgovor med štirimi očmi neprijeten; — podrejenim dajejo celo pri rutinskih opravilih natančna navodila, ker so prepričani, da morajo skrbeti za vse; — za razgovore s podrejenimi si ne vzamejo časa, češ da so prezaposleni; — pri kritičnih odločitvah svojih sodelavcev se zavarujejo le zato, da bi lahko zvalili odgovornost na druge; — kar se da dolgo odlašajo s povišanjem plač, ker menijo, da si bodo podrejeni za to še bolj prizadevali; — poskušajo sodelavce med seboj izigrati, ker se jim to zdi najprimernejša metoda za kontrolo. Praktičnih primerov takih napak v vodenju bi lahko našteli na kupe: nekdanjemu šefu prodaje v tovarni BMW Paulu Hahnemannu so podrejeni zbežali, ker niso marali več prenašati njegovih krivic. Kurt Lotz, generalni direktor tovarne Volksvva-gen, je moral navsezadnje dati odpoved, ker se je s svojimi sodelavci obnašal tako, kot da bi bil na ka-sarniškem dvorišču. Frankfurtska psihologinja Carmen Lakaschus je za Management Centre Europe v Bruxellesu raziskala obnašanje 407 evropskih šefov in je ugotovila, da se šefi modernih industrijskih podjetij velikokrat počutijo kot monarhi iz davno minulih časov in da so podzavestno prepričani, da so prav oni poklicani na vodilne položaje. (»Er«) J. B. Šahovski dvoboj — »Stol« Kamnik : »Elan« Begunje Na željo mnogih ljubiteljev šaha v našem podjetju, kakor tudi kolektiva tovarne »STOL« Duplica — Kamnik in za čim tesnejše medsebojne prijateljske odnose na športnem področju, smo odigrali dvoboj na desetih šahovskih deskah. To srečanje je bilo odigrano v torek, dne 19. 12. 1972 popoldne v Kulturnem domu Duplica. Vse partije so bile odigrane s šahovsko uro, vsak igralec pa je imel 5 minut časa za razmišljanje. Ekipa je štela 10 tekmovalcev, vsak je igral z vsakim nasprotnikom enkrat, torej 10 kol, ki so se končala s sledečimi rezultati: I. kolo 6:4, II. - 5Va:4>/a, III. -7:3, IV. — 5'/2-AVi, V. — 5:5, VI. — 5‘/a:4Va, VII. - 5:5, VIII. - 7M:2‘/a, IX. - 4/a:5‘/> in X. - 4:6. Skupen rezultat dvoboja je bil 55'/j:44yj za ekipo sindikalne šahovske sekcije tovarne »STOL« Duplica — Kamnik. Poraz z 11 točkami razlike pri njih je bil za nas časten glede na moč nasprotnika in na našo oslabljeno ekipo. Posamezniki smo dosegli sledeče rezultate: 1. Jožef Prestrl 8'/i točk, 2. Maks Vrečko ml. 6, 3. Vinko Jerala 6'/a, 4. Tomaž Kopač 5‘/a, 5. Pavel Peter-man 3, 6. Franc Legat 6, 7. Brane Mevlja 2, 8. Andrej Resman 3'/a, 9. Franc Resman 2 in 10. Metod Kavčič IVa točke. Po končanem dvoboju so nas domačini prijetno presenetili s pogostitvijo in tu smo se ob veselem kramljanju domenili, da postanejo ti dvoboji tradicionalni. Ponovno se bomo srečali pri nas spomladi pred IV. LESARIADO kjer se jim bomo za to njihovo prvo gostoljubje primerno oddolžili. Jožef Prestrl Za dan JLA pri graničarjih 2e po tradiciji redno obiskujemo ob dnevu JLA 22. decembra vojake — graničarje v Žirovnici. Ob zadnjem prazniku je napravila obisk naša tričlanska delegacija, ki je sodelovala na kratki proslavi. Graničarjem so izročili tudi manjše darilo, oni pa so poskrbeli za pogostitev. Srečanje upokojencev Ze dalj časa zapored se naši upokojenci snidejo okrog novega leta v podjetju. 15. decembra preteklega leta so se zopet srečali v Elanu. Od skupnega števila 54 jih je prišlo 36. Kar lepa večina, nekaj odsotnih pa je zbolelo za gripo. Upokojence je na začetku pozdravil predsednik DS tov. Rok Sitar. Generalni direktor, dipl. ing. Jože Osterman pa jim je obrazložil trenutno situacijo Elana v sedanjih pogojih gospodarjenja in napredka, kj je bil dosežen v letu 1972. Nato so si upokojenci ogledali novo športno trgovino, v obratu družbene prehrane pa so se zbrali k skupni večerji. Dedek Mraz jih je tudi obdaroval. Vrednost darilnega paketa je bila 100.00 din. Pred zaključkom srečanja so se upokojenci zahvalili za prijeten sprejem in pogostitev z željo, da bi Elan tudi v bodoče dosegal take uspehe. Vsem članom kolektiva so voščili tudi srečno novo leto. Dedek Mraz za letošnje Novo leto Obdaroval je 340 otrok do 6 let in 290 otrok od 6 do 15 let starosti. Darilni paketi so bili vsebinsko različni glede na omenjene starostne meje, vendar enakovredni po 50 din za vsakogar. Dedek Mraz, hvala lepa! Kadri -december-1972 Zaposlil] so se: Vidic Jelka — KV prodajalec — kot prodajalka v trgovini Delovno razmerje v podjetju so prekinili: Mušec Marjetka — PK delavka v obratu smuči — sporazumno Mušec Ciril — KV tapetnik v sedlarskem oddelku — sporazumno Dežman Mimica — PK delavka v obratu smuči — sporazumno 2ilih Franc — KV mizar v obratu smuči — sporazumno Božiček Ivan — KV pleskar v obratu čolnov — sporazumno Bem Jelka — kemijski tehnik — v kadrovsko sploš. sektorju — sporazumno Elanovo sindikalno šahovsko prvenstvo posameznikov za leto 1972 Zap. št. Priimek in ime Kat. Tromesečja Točke Mesto I. II. III. IV. 1. Horvat Marička - * * 4 3 8 15. 2. Kozamernik Stane - 6 6 - S 20 8. 3. Kopač Tomaž III. 9* 10 9* 9 33 4. 4. Jerala Vinko IV. 10 10 11 9* 40* 3. 5. Peterman Pavel IV. 6 8 7 10 31 5. 6. Vrečko Maka ml. II. 10 12 11* 13 46* 2. 7. Zajc Bojan 3* 4 5 4* 17 11. 8. Benedičič Anton - 3* - - 4 7* 14. 9. Mevlja Brane - 4* 5* 4 - 14 12. 10. Kavčič Metod - 2 3 3* 5* 14 13. 11. Legat Franc - 7 6* - 8 21* 6. 12. Resman Andrej IV. 4* - 6* 5 16 9. 13. Prestrl Jožef II. 11 13 12* 13 49* 1. 14. Globočnik Cene - - 1 1* 0 2* 17. 15. Potočnik Zvone - - 6 7* 7* 21 7. 16. Resman Frane - - 5* 5* 5 16 10. 17. Franko Ignac - - - 2 - 2 16. j.p. ELANOVO 8ISOTKA1H0 ŠAHOVSKO PnTffTSTVO P03AKH3HIK0V Z% četrto tromesečje v letu 1972 Priimek in ime LO. 12 :e.sto Korvat "arl8ka Jeral?. Vinko 12. Prentrl Jo^.ef Kozamernik Stan "avčlu ’.'etod 7 Ololiočnlk Cone Potočnik Zvone 10. Peterman Pavel ||g ■' | ni . Benedičič Anton J.P.