Ljubljana, petek 24« t. • • 1981' krat'——prilogt Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. [aseratni oddelek: Ljubljana, Selen, burgova uL 3. - Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13- - Telefon it 24po Podružnica Celje: Kocenova ulica it i - Telefon št 190. Račun- ori pošt ček. zavodih: Mana št 11-842 Praha Cislo 7* ,90 VVien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 23.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al 8. Telet St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Smrt generala Hadžica Zadnji trenutki velikega pokojnika — Nj. Vel. kralj in kraljica kondolirata osebno užaloščeni rodbini — Priprave za pogreb (Glej tudi članek na 3. strani današnje številke) Beograd, 23. aprila, p. Vest o smrti dolgoletnega vojnega ministra, armij-skega generala Stevana Hadžica, (o čemer poročamo na 3. strani) se je naglo razširila po vsem mestu ter izzvala vsepovsod, zlasti pa v krogu ožjih prijateljev in znancev pokojnika, največje presenečenje. Generala Hadžica je pred J 'briin mesecem zadela kap, tako da je ohromel po vsej desni strani života. Za-radi tega je tudi 6. aprila podal ostavko na položaj ministra vojske in mornarice ter se je nameraval po nasvetu zdravnikov podati v inozemstvo v svili n zdravljenja. Njegova bolezen se je idiije tedne obrnila na bolje in zdravniki so upali, da bo okreval. Zlasti zad-r 's dni se je počutil zelo dobro in je Ml še snoči prav dobro razpoložen, j i poldne je igral domino s svojim ver-;r:n spremljevalcem, narednikom Dra-jevičem, ki ga spremlja že celih 17 :. Prati večeru so ga posetili številni iteiji, s katerimi se je razgovarial :i šalil pozno v noč. Ponoči je zelo do-ro spal. Ziutraj okrog 7. pa mu je neredoma postalo slabo. Čutil je, da se u bliža zadnja ura ter je pozval svoje ibližie, ženo Elo, svojo hčerko in ze--i ter se od njih poslovil. Ob 7.10 ga je ponovno zadela kap in deset minut pozneje je izdihnil v krogu svoje globoko užaloščene rodbine. Vest o njegovi smrti je bila znana v Beogradu že okrog 8., ko so na poslopju vojnega ministrstva izobesili črno zastavo. Ko so vest o smrti generala Hadžica, ki je bil dolga leta Drvi kraljev adjutant, sporočili na dvor, sta se Nj. Vel. kralj in kraljica v spremstvu dežurnih adjutantov takoj podala na pokojnikov dom in osebno izrazila sožalje pokojnikovi rodbini. Kmalu nato je posetil vdovo tudi ministrski predsednik general Živkovič ter ji tako v svojem kakor v imenu celokupne vlade izrazil sožalje. Tekom današnjega dne ie prejela Hadžičeva rodbina iz vseh krajev države, pa tudi iz inozemstva številna brzojavna sožalja. Pogreb se bo vršil jutri. Pokojni minister vojske in mornarice bo pokopan lia državne stroške in z vsemi vojaškimi častmi. Truplo je bilo danes položeno na mrtvaški oder v občinskem domu. Posebni državni odbor je sestavili program pogrebnih svečanosti. Sožalje Prage Praga, 23. aprila h. Smrt bivšega vojnega ministra generala Hadžiča je napravila v Pragi zelo globok vtis. Vsi listi objavljajo dolge članke o njegovem življenju in delovanju ne samo za časa svetovne vojne kot poveljnika dobruške divizije, v kateri je bilo tudi mnogo Cehov, temveč tudi po vojni, ker je bil general Hadžič iskren prijatelj češkoslovaške. Minister za narodno obrambo Viškovski je poslal ju-goslovenskemu vojnemu ministru Stojano-viču dolgo brzojavko, v kateri poudarja zasluge generala Hadžiča v Dobrudži in njegovo delovanje kot vojni minister. V poslanski zbornici je imel poslanec seba sožalni govor. K pogrebu generala Hadžiča bo češkoslovaška vlada odposlala posebno delegacijo, ki bo obstojala iz bri-gadnega generala in treh štabnih oficirjev. Poslanec šeba bo odpotoval v Beograd kot delegat češkoslovaških prijateljev pokojnega generala. ?asedanje agrarnega odbora v Beogradu tU Odbor za proučevanje prob! stane danes v Beogradu - Beograd. 23. aprila. AA. Varšavska konferenca agrarnih držav, ki se ie vršila od 28. do 31. avgusta 1930. je sklenila, da se formira odbor za gospodarska proučavanja, ki bo izvrševal program, določen v Varšavi-Prvo zasedanje odbora ie bilo v Bukarešti januarja t. 1. Seji so prisostvovali predstavniki vlad centralne in vzhodne Evrope. Drugo zasedanje odbora bo 24. t. m. v Beo-gradu. O lbor bo zasedal dva dni. Za sejo je določen ta-le program: 24. aprila ob 9.31 sestanek šefov delegacij v ministrstvu za trgovino in industrijo. da določijo podrobni dnevni red drugega zasedanja odbora. Ob 10.30 prva seia odbora, ob 16. druga seia; ob 20.30 priredi Privilegirano izvozno društvo večerjo na čast delegatom. 25. aprila ob 9. zadnje zasedanje odbora. Popoldne ob 10. se sestane redakcijski odbor, ob 1S-30 pa je plenarna zaključna se;a. Ob 20. priredi minister za trgovino in industrijo večerjo na čast delegatom. Na konferenci bo zastopal bolgarsko vlado Ivan Gabenski, direktor oddelka ministrstva za trgovino in industrijo; madžarsko vlado Georg Pronay, podtajnik v ministr- emov agrarnih držav se se-Zastopanih bo pet držav stvu za kmetijstvo: poljsko vlado Adam Rose. direktor v ministrstvu za kmetijstvo; Roma Antoni, šef gospodarskega oddelka ministrstva za zunanje zadeve in M. Sokolski. direktor ministrstva za trgovino in industrijo; rumunsko vlado Ernest. tajnik ministrstva za kmetijstvo; M. Emil. direktor nacijonalnega instituta za izvoz in Konstantin Kantakuzena. tajnik v predsedništvu ministrskega sveta; češkoslovaško vlado inž. Prokeš, tajnik ministrstva za kmetijstvo; dr. Janša, komisar v ministrstvu za zunanje zadeve: dr. Augenthaler, trgovinski ataše pri češkoslovaškem poslaništvu v Bukarešti in inž. Pospišil. tajnik češkoslovaškega poslaništva v Beogradu. Našo vlado bodo zastopali: dr. Pilja. načelnik ministrstva trgovine in industrije; Milan Todorovič, univ. prof.; Velimir Stoj-kovič, načelnik ministrstva za trgovino in industrij; dr. Juraj Tomičič, šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine; Leo Gottlieb, direktor Privilegiranega izvoznega društva in Pavao Obradovič, tajnik ministrstva trgovine in industrije. Seje odbora bodo v industrijski zbornici. V tajništvu konference bosta sodelovala gg. Parmačevič in Plavšič. Kongres jugoslovenskih agronomov Lena manifestacija stanovske zavednosti in jugoslovenske solidarnosti oo i.. _ T>_________, _ . . —...... Zagreb, 23. aprila, n. Danes se j.e nadaljeval v posvetovalnici savske banovine kongres jugoslovenskih agronomov, M so imeli včeraj ustanovno skupščino skupnega udruženja s sedežem v Beogradu. Današnjemu svečanemu zborovanju so prisostvovali zastopniki banovine z banom čir. Porov i čem, poveljnik armije general Maric ter odposlanci kulturnih in gospodarskih ustanov. Zborovalci so poslali pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku n>.::iistrskega sveta ter ministru za poljedelstvo dr. šibeniku. častni predsednik 1"druženja jugoslovenskih agronomov vse- Komunizaciia avtobusnega prometa v Zagrebu Zagreb, 23. aprila n. Dne 4. maja prevzame mestna občina zagrebška preko Mestne hranilnice avtobusni promet mesta Zagreba, ki ga je imela doslej tvrdka Earešič. Vozni park obsega 20 velikih avtobusov. R-išenje zakladne bolnice dovršeno Zagreb, 23. aprila n. Danes je končno Mučeno rušenje poslopja bivše zakladne '.niče v Zagrebu. Ves prostor je lepo očiščen. Podjetnik Peška, ki je s svojim delom odstranitve tega starega poslopja postal med Zagrebčani sila popularen, priredi dne 25. t. m., na Markovo, veliko veselico na prostoru, kjer je stala doslej bolnica. Spekli bodo kar dva vola ter se bo vsakdo brezplačno najedel po mili volji. Zakon o zavarovalnih družbah Beograd, 23. aprila, p. V ministrstvu za trgovino je sestavljen načrt zakona o nad« z o rp van ju zavarovalnih družb in načrt za* kona o iztožljivosti zavarovalnih premij. Oba zakonska načrta sta bila razposlana zainteresiranim gospodarskim organizacijam v pregled in oceno. učiMški profesor Rittig je imel program ati-čen govor novega udruženja. Na zborovanje ie prišel tudi odposlanec poljskih agronomov novinar dr. Jan Lutoslawski, fci je pozival jugoslovenske agronome na čim ožje sodelovanje s poljskimi agronomi. Tudi ban savske banovine je pozdravil v daljšem govoru občni zbor. Po slovesnem delu kongresa so biLi na sporedu strokovni referati. Jutri se bo kongres nadaljeval z referati o stanovskih zadevah agronomov, po zaključnem kongresu pa bodo napravili udeleženci izlete v zagrebško okolico. Kongres slovanskih botanikov Varšava, 23 aprila AA. V začetku junija bo v Varšavi kongres slovanskih botanikov. Sestanek ima nalogo zbližati slovanske znanstvenike in ustvariti čim ožje sodelovanje med njimi. Razen v slovanskih jezikih se bo govorilo tudi francoski. Skupščina uradnikov računske stroke Beograd, 23. aprila. AA. Udruženje državnih uradnikov računske stroke kraljevine Jugoslavije bo imelo svojo redno skupščino od 3. do 5. maja t. 1. v Zagrebu. Finančni minister je s svojim sklepom dovolil vsem uradnikom-članom društva dopust za 3 dni brez potovanja, načelniki oddelkov in šefi uradov pa bodo po potrebi službe in potovanja dali posameznim uradnikom dopusta še toliko dni, kolikor ga potrebujejo za potovanje iz kraja službovanja do Zagreba in nazaj. Prometno ministrstvo je udeležencem dovolilo četrtinsko vožnjo. Obsodba milanskih komunistov Rim, 23. aprila AA. Izredno sodišče za zaščito države je danes sodilo 10 komunistov iz Milana. Osem obtožencev je bilo obsojenih na tri do šest let. Dva sta bila oproščena. BENEŠ O CARINSKI UNIJI Velik ekspoze čsl. zunanjega ministra — Pogodba med Avstrijo in Nemčijo je gospodarsko in politično neizvedljiva Praga, 23. aprila, s. Zunanji minister dr. Beneš je danes v zunanjih odborih obeh zbornic ppdal obširen ekspoze o načrtu nemškosavstrijske carinske unije. Dr. Bes neš je obširno odgovarjal na argumente, ki sta jih navedli Avstrija in zlasti nemški zunanji minister dr. Curtius v svrho ute« meljitve svojega postopanja Stališče mini« stra dr. Curtiusa, da se mora načrt unije presojati le kot gospodarska in ne kot po« litična akcija in da se bo v Ženevi prpuči« la le pravna stran, je nevzdržno. Nemško« avstrijska carinska unija se mora smatrati kot korak k popolni gospodarski in politični združitvi. V nasprotju z berlinskimi m du« najskimi trditvami, da je ta načrt prvi ko« rak k evropski kooperaciji, smatrajo vsi drugi interesenti ta načrt baš za nasprotnp ter izjavljajo, da na tej podlagi ne bodo sodelovali in da je ne bodo smatrali kot vzorec regijonalnega dogovora. To pred« stavlja že nevarnost ustvaritve dveh nas sprotujočih si blokov in prvi korak za res« ne evropske konflikte. Minister dr. Beneš je nato obrazložil na« črte gospodarskih akcij v Mali antanti :n v Srednji Evropi. Nihče ni držal v tajnosti tako zvane ekonomizacije Male antante. Ta ekonomizacija ni naperjena proti niko« mur in tudi ne proti Nemčiji ali Avstriji. Avstrijp nismo nikoli sililo v lcako kombi« nacijo, ponovno pa smo zlasti v letih 1921 in 1924 poudarjali potrebo intimnega gospos darskega sodelovanja z Avstrijo in ostalimi srednjeevropskimi državami. Avstrijci pa so imeli z ozirom na Nemčijp pomisleke proti preferenčnemu sistemu. Edini resni argument je prav za prav iz« java dunajske vlade, da Avstrija v svojem gospodarskem položaju ne more čakati na evropsko rešitev. Ta argument pa ne za« došča, da bi dokazal pravilnost načrta in postopanje, saj je življenski nivo v Avstriji mnpgo višji kot v Rumuniji, Madžarski in Jugoslaviji. V gospodarskem pogledu smatra dr. Beneš načrt avstrijsko - nemške carinske unije za neizvedljiv. Predvsem sploh ne gre za pravo carinsko unijo, ker so ohranjene vmesne carine. Nobena tretja država ne bi mogla tega priznati za carinsko unijo. Klavzula o največjih ugodnostih bi se uveljavljala tako napram Nemčiji kakor tudi napram Avstriji. Ves sistem se s tem dovede ad absurdum. Tudi majhne carinske unije se ne dajo izvesti brez predhodnega sporazuma vseh interesentov ali vsaj vseh najvažnejših, v konkretnem primeru Nemčije, Francije, Italije, Anglije, Male antante in Poljske. Drugi gospodarski vzrok proti načrtu obstoji v tem, da bi nameravana carinska unija pomenila zvišanje agrarnih in Industrijskih earin Avstrije na nivo Nemčije. Tretja velika posledica bi bila obvladanje celokupnega ozemlja takozv. unije po nemško - avstrijski uniji in tudi obvladanje češkoslovaške industrijske produkcije ter popolno izključitev produkcije ostalih držav. Ravno tako važni so naši politični vzroki proti načrtu. Češkoslovaška ne more pristopiti k nobeni kombinaciji, ki ni bila dogovorjena v Ženevi ali vsaj v sporazumu z najvažnejšimi interesenti Brez sporazuma med Berlinom in Ženevo v Evropi ne bo miru in Češkoslovaška ne more sodelovati v kombinaciji, ki bi ogrožala mir. Končno Češkoslovaška enostavno s stališča svojih mednarodnih obveznosti nima pravice sodelovati v taki kombinaciji. Ona ie obvezana respektirat; politično in gospodarsko samostojnost Avstrije. Tkzv. carinska unija bi pomenila pripravo za politično zdru žitev. Ako bo kdaj prišlo do združitve, je to mogoče le po odločitvi Društva narodov ln ne tako indirektno po ovinku. Izvedba te unije bi dovedla do ustvaritve novega političnega in gospodarskega bloka v Evropi. Evropa bi se avtomatično še bolj ločila v dva politično in gospodarsko orijen-tirana tabora. Gospodarske in politične težkoče sedanje krize se morajo rešiti z evropskim sodelovanjem, s splošnim evropskim za vse sprejemljivem načrtom, ki bi se dogovoril v Ženevi in v ženevskem duhu. Kriza je splošno in zaradi tega mora biti tudi borba proti njej splošna in mednarodna ter mora iti od korenin krize. Že zaradi tega načrt carinske unije v bistvu ne more rešiti te krize. Predvsem je potrebno, da se še naprej dela za carinski mir in da se z državami, ki so stavile pridržke doseže sporazum, da J iti ovuste. Nemški zunanji minister dr. Curtius ie iz lastne inicijative predložil vprašanje nem-ško-avstrijske carinske unije tudi evropskemu komiteju v Ženevi. Češkoslovaška Malinov poizkus Včeraj je dobil vodja demokratov Malinov mandat za sestavo nove bolgarske vlade, Ima pa malo upanja na uspeli Sofija, 23. aprila, p. Ker so bile včeraj zaključene konzultacije šefov političnih strank, se je danes z največjo napetostjo pričakoval*), komu bo poverjen mandat za 6estavo nove vlade. Vodstva vseh strank 60 stalno zbrana, a tudi poslanci so kljub razpustu Sobranja ostali v prestolnici. Ob 10. dopoldne je bil pozvan v avdi« jenco predsednik demokratske stranke Ma« linov. Avdijenca je bila zelo kratka. Ko je pdhajal Malinov z dvora, je izjavil novi« nariem, da je prejel mandat za sestavo koaa licijske vlade ter da bo pričel pogajanja s strankami. Popoldne se je sestal Malinov najprvo s šefom Demokratičeskega Sgovora Ljapče« vim ter imel ž njim dolgotrajno konferenco. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je Ljapčev v načelu sicer pristal na sodelova« nje svoje skupine v koalicijski vladi, toda zahteval je za Demokratičeski Sgovor vo« dilno vlogo, predvsem pa notranje ministr« stvo. Malinov na to ni pristal. V politič« nih krogih sodijo, da je Malinova akcija že v naprej obsojena na neuspeh, ker Demos kratičeski Sgovor ne bo dopustil, da bi se sestavila vlada, ki bi ne jamčila Ljapčevu odločilne besede pri volitvah. Tekom pp« poldneva se je Malinov sestal še z neka« terimi drugimi voditelji strank, zvečer pa je poročal o uspehu svojih dosedanjih raz* govorov v klubu svoje stranke. Sofijski tisk z največjp pozornostjo spremlja razvoj vladne krize. Vsi listi po« udarjajo, da bo rešitev odločilne važnosti za nadaljnji razvoj notranje politike. Do« čim je desničarski tisk proti vsaki izpre« membi dosedanjega političnega kurza, se zavzemajo opozicijski listi za tp, da se sestavi vlada, ki bo uživala zaupanje širo« kih narodnih slojev. Tega pa se o režimu Ljapčeva ne more trditi. Listi naglašajo. da je vsa državna uprava skrajno korum« pirana, in navajajo celo vrsto primerov, iz katerih je razvidno, da prejemajo uradniki na višjih mestih pp 5 in celo po 7 plač iz državne blagajne. Tako navaja med drugim ime nekega univerzitetnega profesorja, ki prejema mesečno na ta način po 300.000 levov, dočim vlada med narodom najhujše pomanjkanje. Listi apelirajo na vladarja, naj upošteva težko stanje države in naroda in naj se sestavi vlada, ki bo voljna in spo« 6obna napraviti kpnčno red. V teh politič« nih krogih se izraža zahteva, naj se Malino« vu na vsak način omogoči sestava vlade, ker smatrajo, da je Malinov edini politik, ki bi jamčil, da se bo pod njegovim režimom napravil red v državni upravi in izločil vpliv nepoklicanih krogov na vodstvp dr« žavne politike. Veliko češkoslovaško posojilo ČKR je sklenila v Parizu posojilo posojila iz Praga, 23. aprila d. Češkoslovaško finančno ministrstvo je pravkar sklenilo s finančnim konzorcijem pod vodstvom pariških bank Lazard Freres in Union Parisi-enne predpogodbo za najetje posojila v višini 45—50 mili. dolarjev (2.6—2.8 milijarde Din), ki bo v celoti služilo za odplačilo 8 odst posojila od 10 milijonov funtov iz 1. 1922. Posojilo ie sklenjeno pod zelo ugodnimi pogoji, ki so dokaz zaupanja inozemskega finančnega kapitala do češkoslovaške republike. To zaupanje se je še povečalo po nedavni uspeli emisiji 5 odst notranjega investicijskega posojila od 1300 milijonov Kč. Novo zunanje posojilo se bo 50 milijonov dolarjev za konverzijo leta 1922. nominalno obrestovalo po 5.5 odst.: amortizacijska doba je določena na 25 let, emisijski tečaj pa 95. Efektivno obrestovanje novega posojila bo znašalo za Češkoslova-ško. če se upoštevajo še provizije bankam, okrog 6 odst, dočim znaša dejansko obrestovanje posojila iz 1. 1922. skoro 9 odst. (nominalna obrestna mera 8 -odst, tedanji izplačilni tečaj 90). Razlika na obrestih, k! jih bo Češkoslovaška prištedila. znaša, Če upoštevamo višji tečaj za predčasno amortizacijo starega posojila, okrog 2.5 odst. Ta prihranek pa predstavlja na ,leto 1.25 milijona dolarjev. Visoka nagrada za zmagovalca v poletu preko Oceana Berlin, 23. aprila g. Japonski dnevnik »Azagi« je razpisal nagrado v znesku enega milijona 350.000 Din za zmagovalca v tekmovalnem poletu preko Oceana. Amerika ima polovico vsega zlata Pariz, 23. aprila, g. Kakor poroča s>Ma-tin«, so zlate rezerve v Zedinjenih državah dosegle toliko višino kakor še nikdar prej. Sedaj znašajo 42 odstotkov vseh zlatih zalog na svetu, dvakrat več kakor jih ima ^Francija in sedemkrat več kakor Anglija. Avtobus zavozil v vlak Pariz, 23. aprila AA. Danes popoldne se je pripetila blizu Lilla velika nesreča. Neki avtobus, poln ljudi, je zadel pri vožnji čez železniški prelaz v vlak, ki je vozil s hitrostjo 40 km na uro. Avtobus se je popolnoma razbil. Lokomotiva je skočila s tira. Več oseb je bilo ranjenih Zločinci v ameriški državni službi New York, 23. aprila AA. Vlada je sklenila, da se morajo v bodoče napraviti prstni odtiski vseh oseb, ki iščejo državno zaposlitev, ker je bilo ugotovljeno, da je vsaka trinajsta taka oseba zločinec. zunanja politika to pozdravlja. To ie prav za prav pot, po kateri bi se moralo iti že od začetka pred podpisom načrta in pred njegovo objavo kot izvršenim dejstvom. S tem korakom prihaja vsa zadeva na pravilno pot. V naši politiki ni v tem speru nobene sence sovražnosti, nobenega občutka odpora ali prizadevanja, da bi škodovali sosedom. S presenečenjem in velikim razočaranjem sem čital uradni dunajski komunike, ki je grajal dunajske liste, ker so objavili vesti proti carinski uniji ter s tem delali za »sovražnike« onstran meje. Med temi sovražniki smo bili mišljeni tudi mi. Obžalujem ta incident. Napram Avstrija in Nemčiji smo prijateljsko in odkritosrčno usmerjeni. Taka je bila vsaj moja politika v dobi 12 let, o^kar sem zunanji minister. Taka bo kljub vsem sporom tudi ostala. Zunanji odbor poslanske zbornice je nato proti predlogu komunistov odgodil razpravo o ekspozeju na 26. t. m. Večina odbora je z velikim zadovoljstvom sprejela ekspoze zunanjega ministra. Odmev v Parizu Pariz, 23. aprila, g. V pariških diplomat« skih krogih je ekspoze dr. Beneša napra« vil zelo ugoden vtis. Izjavlja se, da so bi« la izvajanja ne samo češkoslovaška, tem« več tudi evropska v pravem pomenu be* sede. Absolutno odklonilno stališče Češko slovaške glede carinske unije se v Fran« ciji odobrava. Beneševa kritika načrta nemško«avstrijske carinske unije je dokaj ostra, vendar pa docela pravična. Berlinu in Dunaju bo težko odgovoriti na argu« mente češkoslovaškega zunanjega ministra. Dr. Krama? o carinski uniji Praga, 23. aprila AA. Na kongresu privatnih uradnikov je imel včeraj dr. Karel Kramar govor, v katerem je naglašal nevarnosti, ki so v načrtu avstrijsko-nemške carinske unije. Glavna nevarnost je priključitev, ki ne bi pomenila samo povečanja nemškega ozemlja, nego tudi okrepitev vsegermanskega duha. Dalje je govornik orisal nesrečne posledice nameravane carinske unije tudi za Avstrijo in je rekel, da bi bila carinska unija s češkoslovaško za Avstrijo pravilnejša. Poljski glas o preganjanju Slovanov pod Italijo Varšava, 23. aprila. AA. Poljski kato* Iiški duhovnik Vladimir Kneblevski je na« pisal v »Denniku Poznanskem« članek pod naslovom »Fašizem in jugoslovenski kato« licizem«. V članku opisuije preganjanje Slovanov v Italiji. Med drugim pravi, da je bilo nad 1500 oseb. po večini omladin« cev, obsojenih in policijsko kaznovanih. Dva nadškofa, Mahnič in Karlin, sta m o« rala zapustiti svojo čredo, sedanjemu n3d« škofu v Gorici Sedeju pa delajo neprilike. Zlasti preganjajo fašisti duhovništvo in inteligenco. Nato omenja Kneblevski dogodke v Za« grebu in poslanico nadškofa Bauerja ter poudarja, da sta v istem duhu tretirali to stvar tudi Francija in Anglija. Vatikan se je postavil na pravilno stališče, ko ni ob« sodil dr. Bauerja. Vatikan ima pravico za« htevati od Kvirinala na podlagi lateranske ga pakta, da se Slovencem da možnost ra« biti v cerkvi materinščino. Papež je tudi nedavno v svoji poslanki priporočil, naj vsaka narodnost moli Boga v svojem je« ziku in obsodil vsakogar, ki bi na kakršen« koli način izvajal v tem pogledu nasilje. Prebivalstvo hrvatskih mest Zagreb, 23. aprila, n. Kakor kaže uspeh ljudskega štetja, ima Zagreb okoli 185.000 prebivalcev. V ostalih večjih krajih so na« šteli: v Belovaru 10.260, Sisku 10.910, No« vi Gradiški 3590, Koprivnici 9000, Vinkov« cih 13.260, Brodu 13.580, Virovitici 10.640 in v Osjeku 40.300 prebivalcev. Iz državne službe Beograd, 23. aprila. AA. S sklepom pro« metnega nninistra je premeščen Marcel Brund s postaje Ljubljana, glavni kolo« dvor k prometno«komercijalnemu oddelku ljubljanske direkcije. Beograd, 23. aprila, p. »Službene novi« ne« objavlja odlok notranjega ministra, s katerim so imenovani za pomožne tajni« ke v 2«II: Ivan Sotelšek, Dominik Zainlot« nik, Ivan Sabec. Nikola Obradovič, Adolf Hieng in Fran Slana pri banski upravi v Ljubljani, Ignac Rus pri sreskem načelstvu v Ljubljani, Franc Jaki pri sreskem na« čelstvu Maribor levi breg. Ivan Gombač pri sreskem načelstvu v Ptuju in Štefan Plut pri sreskem načelstvu v Kraniu. Strokovni izpiti finančnih uradnikov Beograd, 23. aprila AA. V ministrstvu financ bodo 7., 8., 9. in 11. maja strokovni izpiti za uradnike. Doslej se je prijavilo 19 kandidatov. Konferenca o elektrifikaciji savske banovine Zagreb, 23. aprila, p. V ponedeljek se bo sestala v Zagrebu konferenca strokovnja« kov in zastopnikov vseh v poštev prihaja« iočih činiteljev, na kateri ee bo razprav« lialo o elektrifikaciji savske banpvine. Konferenca bo sestavila podroben načrt, ki bo tvoril obenem osnovo za elektrifikacijo vse države. \ Seja ljubljanskega občinskega sveta Mestna podjetja izstopajo iz Zveze industrijcev — Prodaja palače Delavske zbornice — Jakopičev paviljon ostane — Obsežna cestna dela Ljubljana, 23. aprila Današnji seji ljubljanskega občinskega sveta, ki ji je predsedoval župan dr. Puc, so prisostvovali vsi občinski svetovalci razen Draga Hribarja, ki je opravičil svojo odsotnost. župan se je najprej v toplih besedah spominjal danes zjutraj preminulega ar-mijskega generala Stevana H a d ž i č a, bivšega ministra vojske in mornarice, ki si je med vojno in po vojni pridobil velikanske zasluge za naše osvobojenje in za organizacijo naše armade. Občinski svetovalci, ki so županove besede poslušali stoje, so zaklicali spominu pokojnika trikratni »Slava!« Nadalje se je župan spominjal tudi nedavno preminulega francoskega publicista Avgusta G a u v a i n a, ki je bil eden naših največjih prijateljev v inozemstvu. Zastavil je vse svoje moči in izredne sposobnosti za pravice manjših in zatiranih narodov, zlasti pa smo mu bili pri srcu mi Jugosloveni, ki mu bomo ohranili trajno hvaležnost. Tudi Gauvainov spomin je občinski svet počastil s klici »Slava!« Nadalje je župan sporočil, da je državni svet odklonil pritožbo ljubljanske občine zaradi prispevkov za uradne prostore sreskega načelstva. Občina bo morala sedaj poskrbeti, da bodo za one uradne prostore sreskega načelstva. ki niso v državnem poslopju, prispevale sorazmerno tudi vse občine ljubljanske okolice. Za Veliko noč je prejel g. župan od ge. Jakilo-ve, vdove znanega veleindustrijalca, znesek 10.000 za piruhe potrebnim mestnim revežem, župan se zahvaljuje dobrotnici in ji želi mnogo posnemalcev. (Ploskanje.) Končno je ob splošnem odobravanju sporočil g. župan, da je zadeva carinarnice sedaj vendar enkrat definitivno rešena in da se bodo prihodnji teden začela gradbena dela. Nato je župan prešel na dnevni red. Ob prvi točki, o prodaji palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, je poročal imenom finančnega in gradbenega odseka prof. J a r c. Kakor znano, je 1. 1927. mestna občina zgradila palačo na Miklošičevi cesti, v kateri imajo svoj sedež Delavska zbornica in druge delavske ustanove. Delavska zbornica je k tej zgradbi prispevala s tem, da je nakupila za nad 3 milijone dinarjev obligacijskega posojila. V naknadnih pogajanjih so bili nato določeni pogoji, po katerih bi Delavska zbornica odkupila palačo ob občine za 7,226.642 Din. Del. zbornica bi najela pri Mestni hranilnici posojilo 2 milijonov, ostanek pa plačala s svojimi obligacijami mest. posojila in z gotovino. Privatnim strankam, ki stanujejo v palači, se ne sme odpovedati, samo 3 stanovanja prevzame Zbornica, ker jih rabi v svoje svrhe. V delno poravnavo dosedanjih amortizacijskih kvot prevzame Delavska zbornica za mestno občino plačilo 5-Ietne najemnine za lokale Eorze dela. S prodajo bi se mestna občina iznebila poslopja, od katerega ima v proračunu le izgubo. Zato predlaga poročevalec, naj občinski svet prodaji pritrdi. Obč. svet. dr. R a v n i h a r se je izrekel proti prodan, ker ni ugodna za občino. Obč. svet. dr. F e 11 i c h popravlja nekatera izvajanja predgovornika, ki najbrž izvirajo iz nepoučenosti. IzdatKi. ki jih ima občina za palačo, presegajo dohodke za 400.000 Din Po nadaljnjem priporočilu poročevalca prof. Jarca, naj se prodaja v interesu mestnega gospodarstva odobri, in po pojasnilu g. župana, da kaže čim bolj zmanjšati dolgove na mestnih stavbah, ker se bo kupnina za prodano stavbo porabila za odplačilo obligacijskega posojila, je občinski svet soglasno odobril prodajo. Nato je obč. svet. Tavčar v imenu finančnega odseka poročal o Jakopičevem paviljonu v Tivoliju Paviljon, ki ga je g. Rihard Jakopič pred vojno sezidal za 50.000 zlatih kron, je mestna občina 1. 1324. kupila za 125.000 Din. G. Jakopič si je pridržal pravico do uporabe ene sobe v paviljonu, sedaj pa je ponudil, naj mu občina odkupi to pravico za 25 do 30.000 Din. Samo za to gre, ne pa za odstranitev paviljona, kakor so poročali nekateri listi. Po mnenju g. arhitekta Plečnika in mestne vrtnarske uprave paviljon res ne spada več na sedanje mesto, ker ovira regulacijo Tivolija, vendar pa v tem pogledu še ni bilo ničesar sklenjenega ne v mestni upravi, ne v finančnem odseku, ki bosta gotovo storila vse, da zaščitita interese umetnosti in umetnikov. Tudi župan dr Puc zavrača časopisne vesti, zlasti pa članek v današnjem ~ Slovenskem Narodu*, ki je po njegovem mnenju žaljiv za mestno upravo. G. dopisnik bi se bil lahko informiral pri mestnem na-čelstvu o zadevi in ni bilo treba, da je razburil javnost v stvari, o kateri še ne obstoja nikak akt. Tako se ne sme pisati v časopisju. Predlog finančnega odseka, da se odkupi pravica g. Jakopiča za 25.000 Din, je bil sprejet soglasno. Cestna dela že 1. 1928. je občinski svet sklenil najeti posojilo 10 milijonov dinarjev za napravo trotoarjev, tlakovanje cest in slična dela. Podžupan prof. J a r c je v svojem poročilu poudarjal, da je sedaj primerna prilika za realiziranje tega posojila, ker je Mestna hranilnica znižala obrestno mero. Po načrtu gradbenega urada bi dobilo 30 ulic asfaltirane hodnike, v 60 ulicah pa naj bi se za enkrat napravili samo robniki. To bi veljalo okrog 8 milijonov, od česar bi odpadla na občino približno ena tretjina, dočim bi ostalo prispevali prizadeti hišni lastniki. Podrcbni gradbeni načrt o uporabi celotnega posojila bo občinskemu svetu še predložen in bo obsegal regulacijo mesta ter tlakovanje ulic. župan dr. Puc opozarja, da najetje posojila za ureditev cest ni ničesar novega in da se posojilo samo zato ni že prej realiziralo, ker denarni trg ni bil ugoden. Danes je denarni trg ugodnejši in zato se sedaj posojilo lahko realizira. Obč. svet. L i k o z a r opozarja na potrebo, da se sprejmejo v gradbeni program tudi ceste in ulice v št. Jakobskem okraju. Obč. svet. R u p n i k pozdravlja predlog za modernizacijo mesta, opozaija pa, da je treba pri preurejanju cest upoštevati tudi izdatke mestnih podjetij za prelaganje električnih kablov, vodovodnih in plinskih cevi itd. Obč. svet. F r e 1 i h opozarja na potrebe ureditve Turjaškega trga in nekaterih cest v Trnovskem in Krakovskem predmestju Obč. svet. O 1 u p priporoča tlakovanje Turjaškega trga in Gosposke ulice. Obč. svet. M u s a r priporoča ureditev trga pred šentpetersko vojašnico in regulacijo Sv. Petra ceste. Obč. svet. L o v-š a priporoča ureditev Krakovskega nasipa in Emonske ceste. Obč. svet. š t e r k želi, naj se pri iz.leJavi gradbenega programa upoštevajo predvsem predlogi, ki so jih v tem pogledu vložili posamezni občinski svetniki. Obč. svet. T u r k opozarja na svoj svoječasni predlog za tlakovanje Vidovdanske in Ahacljeve ceste, ki sta zelo prometni. Nadaljuje naj se tudi tlakovanje Poljanske ceste do štepanskega mosta in asfaltirata Vegova ter Gosposka ulica. Obe. svet. R e b e k opozarja na težki gospodarski položaj hišnih posestnikov, ki bodo sicer z veseljem sprejeli ta program, vendar pa jim bo prinesel nova bremena, ker bodo morali prispevati dve tretjini za napravo trotoarjev. Zato priporoča, naj se upošteva finančna sposobnost hišnih posestnikov in naj se jim omogoči odplačevanje novih trotoarjev v obrokih ali pa na kak drug način. Poročevalec podžupan prof. J a r c odgovarja na iznešene želje in omenja končno, da bo občina dajala hišnim posestnikom za napravo hodnikov predujme, ki jih bodo lahke odplačevali v obrokih. Nato je bil soglasno sprejet predlog o realizaciji posojila 10 milijonov dinarjev za cestna dela. Gramozne jame v reguliranem delu mesta se ne smejo več na novo odpirati in izkoriščati, v kolikor niso bile že odprte, preden je bila sklenjena regulacija dotič-nega dela mesta. Sprejeta je bila ponudba posestnikov Rupnika in Zadnikarja o odstopu sveta za regulacijo okrog nove šišenske cerkve. Za regulacijo Masarykove ceste se odkupi svet dr. Ažmana za 225.000 Din. Izstop mestnih podjetij iz Zveze industrijcev Občinski svetnik Ivan Tavčar ie vložil nujni prediosr. naj mestna podjetja izstopijo iz Zveze industrijcev. Predlog ie utemeljeval z govorom, v katerem je izvajal m. dr.: »Zveza industrijcev ie razposlala svojim članom okrožnico, s pozivom, naj vložijo proti občinskemu proračunu pritožbe. V okrožnicah je navedenih vse polno netočnosti o občinskem gospodarstvu. Zvezi industrijcev se očividno ni zdelo potrebno, da se poglobi v analizo 307 strani obsega-jočih detajlnih pojasnil h posameznim proračunskim postavkam. Iz komodnosti ali kakega drugega vzroka se ie omejila zgolj na mehanično primerjavo proračuna in po^ leg tega še postavljala zaključke, ki so v nasprotju z resnico. V okrožnici trdi Zveza idustrijcev: »Pro. račun kaže. da občina ne gospodari z ugodnim uspehom. Navzlic visokim cenam električnega toka izkazuje mestna elektrarna samo neznatni pribitek 16.547 dinarjev, vsa mestna podjetja skupaj pa samo pribitek 437.620 dinarjev. Celokupna potrebščina za vsa mestna podjetja znaša po sprejetem proračunu za leto 1931 okroglo 31 milijonov dinarjev. Svoja podjetja ne vzdržuje mestna občina samo zato, da so regulator in pospeševatelj gospodarskega življenja v mestu, ampak tudi zato, da do-našajo občini primerne dohodke. Gotovo b: bilo mestno gospodarstvo slabo,- ako bi vsa njena velika podjetja donašala letno samo 400.000 Din dobička, kot trdi to Zveza industrijcev. Ako bi bilo to res. potem bi se lahko ljubljanski občani upravičeno pritoževali nad slabim gospodarstvom. Ker pa to ni res, ni povoda za pritožbe. Kajti od mestnih podjetij ima občinska uprava 0.313.005 Din dohodkov ter si brez velikega dohodka mestnih podjetij že skoraj ne moremo misliti uravnovešenja občinskega proračuna. Ako Zveza industrijcev misli, da mora stalno oponirati komunalni politiki sedanje občinske uprave, naj dela to naprej. Enkrat bodo tudi njeni članj spoznali, da dela vodstvo njihove organizacije v škodo ne samo mestu, ampak tudi industriji. Kajti baš sedanja občinska uprava je s svojo aktivnostjo dala in še daie veliko dela industrij. In kd or se spodtika nad to aktivnostjo želi slabo razvoju industrije. Tudi mestna podjetja so članice Zveze industrijcev. članice zato. da jih Zveza indu strijcev brani, ne pa napada in to celo z neresničnimi podatki. Za take »usluge« res ne morejo mestna podjetja plačevati članarine Zvezi industrijcev; zato ie naravno, da sklene občinski svet, da mestna podjetja izstopijo iz Zveze industrijcev«. Predlog obč. svet. Tavčarja, ki sta s kratkimi tehtnimi izvajanji podprla še podžupan Jarc in obč. svetnik dr. Bohinjec. ie bil nato soglasno sprejet. Osebne zadeve Na predlog poročevalca personalno*prav* nega odseka dr. Bohinjca je bilo rešeno več prošenj za zagotovilo sprejema in za spre? jem v ljubljansko domovinsko zvezo. Pri tej priliki je načelnik personalno*pravnega odseka dr Bohinjec omenil, da je doslej magistratni referent za personalno*pravne zadeve odklanjal prošnje z* sprejem v do* movinsko zvezo osebam, ki so uživale kak* šne dajatve, na primer na podlag' inva* lidskega zakona. Pcrsonalno*pravni odsek je soglasnega mnenja, da to postopanje ni pravilno, ker se predpisi o miloščinah ne morejo identificirati z dajatvami, ki jih priznava invalidom zakon. Zato naj se d,o« tičnemu referentu izda navodilo, da ta* kih prošenj ne odklanja Občinski svet je to stališče odobril. V mestni posredovalni urad so bili iz* voljeni kot predsednik Fran Andolšek, višji sodni svetnik v p., kot člani Leop.old Fur* lnn. nadučitelj v p. V Fink mestni blagaj* nik v p., Lovro Perko, nadučitelj v p. in kot namestniki Ivan Rozman, sodni ofi« cijal v p. Stavbne zadeve Prošnja A. Lajovčeve za odkup mestne parcele ob Linhartovi ulici se odkloni. Od Ignacija Zajca v Zeleni jami se odkupi svet za regulacijo po 25 Din. Trem strankam se odpiše neizterljiva najemnina za stanovanja v mestnih hišah. Pritožbe proti odmeri pasje takse se vse zavrnejo. Ruski Rdeči križ je naprosil občino, naj bi se mu prepustil svet za zgradbo štirih stanovanjskih hiš, od katerih bi vsaka imela po štiri stanovanja za ruske emigrante, ki se sedaj nahajajo v raznih barakah. Prošnji se ugodi pod pogojem, da se zgradijo hiše natančno po stavbnih predpisih gradbenega urada in da bodo dobili stanovanja le ljudje, proti katerim mestno načelstvo ne bo imelo pomisleka. Ako se bodo zgrajene hiše kdaj prodajale, ima občina predkupno pravico. Izda se uporabno dovoljenje za prizidek hladilnice k mestni klavnici. Od posestnikov ob Verovškovi ulici se odkupi 200 kvadratnih metrov sveta po 30 Din za regulacijo te ulice. Vložene samostojne predloge je odkaza! župan pristojnim odsekom: po odgovoru na interpelacijo obč. svet. Kosma in Rutarja glede vozov za pobiranje smeti je bila javna seja zaključena in ji ie sledila tajna, na kateri so razpravljali o raznih personalnih zadevali. Mariborski občinski svet Maribor, 23. aprila. Nocoj ob 18. se je vršila pod preds. župana dr. Juvana druga letošnja redna seja mariborskega občiuskega sveta, župan je uvodoma izpregovoril tople besede v spomin umrlemu občinskemu svetniku Roba? su. Občinski svetniki so stoje poslušali njegov govor in zaklicali pokojniku trikratni »Slava«. V svojem poročilu je župan nadalje omenjal, da je finančno ministrstvo rešilo vlogo mestne občine glede pobiranja kanalščine in vodarine. Ministrstvo interpretira finančni zakon iz leta 1930 tako, da v leta 1932. občine ne bodo več smele pobirali kanalščiue in vodarine. Pobiranje gostašči ne pa je itak že letos ukinjeno. Prošnji mestnega uraduištva za uvedbo nedeljenega uradovanja v poletni dobi ie bilo ugodeno s tem. da se uvede nedeljeuo uradovanje v mesecih junij, julij in avgust Sledila so poročila odsekov. Zadeve pur-sonalnega odseka se bodo obravnavale v tajni seji. Za drugi odsek je poročal občinski svetnik dr. Strmšek. Za šolske kuhinje, ki jih bo organiziral Zdravstveni dom in v katerih bo na vsaki šoli po 30 najrevnejših otrok dobivalo vsak dopoldue mleko, bo mestna občina prispevala z novim šolskim letom po 2000 Din mesečno za vsako šoio skupno 1S.000 Din mesečno. Glede nujno potrebne ustanovitve dnevnega zavetišča za magdalen3ko predmestje predlaga o«l sek, naj Gradbeni urad začasno najde primerno poslopje, ki ga bo vzela občina v najem tako dolgo, dokler ne zgradi lastnega poslopja. Oba sklepa sta bila soslasna odobrena. O zadevah tretjega odseka je poročal občinski svetnik StabVj. Zgradba tovarne Ze-lenka in drug v Linhartova ulici, se dovoli pod pogoji, ki jih je določil gradbeni urad. Nemški napis na Tappainerjevem spomeniku na Slomškovem trgu se bo nadomestil s slovenskim, z odstranitvijo podstavka Te-getthoffovega spomenika na Jugoslovanskem trgu pa se bo počakalo, ker predlaga organizacija dobrovoljcev, da bi se ta.m p^v stavil spomenik vsem za osvobojenje v svetovni vojni padlim dobrovoljcem iz dravsse banovine. Poročila četrtega odseka so se bavila večinoma s pritožbami glede nove davščine na blagovni promet. Odsek je v načelu sklenil, da je treba gledati na to, da se doseže predvideni finančni efekt, da na se vendar ugodi upravičenim pritožbam Občinski svet je ta predlog osvojil ter obenem sklenil znižanje nekaterih tarifnih postavk. Podaljšanje vodovoda na Teznu. za katero prosi tamošnji krajni šolski odbor, se dovoli pod pogoji, ki jih je določil gradbeni urad. Na prošnjo Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev je občinski svet sk'enrl znižati cene plinu tako, da se bo odslej računalo za uporabo plina do 50 kubičnih metrov mesečno po 3, pri uporabi nad 50 knb metrov mesečno pa po 2 Din za kub'čni meter. Med ostalimi zadevami je bila povišana pokojnina vd/r-nm -vi mp*^"«* •>=),nž-bencih in sicer Mariji Plečko na 225. Julijam' Weis pa na 500 dinarjev mesečno Za peti odsek je poročal občinski svetnik Murko o rarnih koncesijskih zadevah, nakar se je vršila še tajna seja. Redukcije v litijski predilnici Litija, 23. aprila. Tudi litijsko delavstvo preživlja težko krizo. Najprej sc je ustavila topilnica, po* tem se je opustilo delo v Sitarjevcu. zdaj pa so na vrsti redukcije tudi v predilnici Še nedavno, ko je bil obrat v polnem ob* segu, je štela predilnica okreg 900 usluž* bencev, potem pa se je začelo z redukcija* mi in so s 14*dnevnim obračunom odpušča* li po 20, 30 do 50 delavcev. Zadnjo sobo* to je bilo odpovedano delo celo 160 de* lavcem in bo tako v predilnici ostalo le šc okrog 300 delavnih moči. Nekatere dni je predilnica tudi počivala Tako n. pr. niso delali v ponedeljek in v torek in ker jc tovarna ustavila v teh dneh počitka tudi elektrarno, jc bila predilniška kolonija v temi. Čudno je, da se je vselila kriza tudi v predilnice, ki so zadnia leta tako lepo na* predovnle. Trdi se, da so iz inozemstva r~oženi r>rcd!'!niški izdelki cenejši od do* mnčil. Bilo bi notrebno. da h; se temeljito nreiskali pravi vzroki delavskih kr:z, ki se knr nenadoma poiavio v raznih naših indu* strijskih panogah. Nikakor ne gre, da bi baš delavci nosili vse posledice in ves ri* ziko podjetniške konkurence in raznih težav na domačih in tujih tržiščih. Ob takih prilikah bi pač lahko podjetja ponust:!a pri svojem zaslužku, da ne bodo toliko priza* det' delavci pri svoiem. že itak pičlem za* služku. Pri naši nred:,lnici je poleg domače* ga kapitala udeležen tudi kapital dunajske Krcditanstalt. Vodnikovi Anmbi Smrtna obsodba v Zagrebu Včeraj je bil obsojen na vešala Slavko Žimbrek, ki je iz osvete umoril 14-letno dekle kriv, da je iz osvete in po zrelem premisleku napadel llletno Ivko Vrkljan ter ji zadal 11 ran z nožem, zaradi česar je poško-dovanka umrla. Zaradi tega je obsojen v smrt na vešalih. Med občinstvom je bilo slišati nekaj Kratkih vzklikov presenečenja, pa tudi izrazov, da je kazen pravična. Zimbrek sam ni niti trenil z očesmn. Sedel jo na klop. nakar s^> bili prečitani razlogi obsodbe. Kontno je predsednik vprašal Zimbreka, če je razumel sodbo. Obsojenec je vstal in odvrnil, da jo je razumel- Pridržal si ie tridnevni rok za izjavo o morebitni reviziji. Žimbre-ka so odpeljali v zapore, dočim je občinstvo še dolso na trgu pred sodno palačo komentiralo smrtno sodbo. Zagreb. 23. aprila, n. Danes popoldiie ob petih je bila razglašena sodba v znanem procesu proti morilcu Slavku Žiinbreku, ki je z 11 vbo-'Mjaii z nožem usmrtil 1-Hotno lvko Vrkljan. Ogromen je bil naval občinstva na sodno dvorano že davno pred peto uro. Postavljenih je bilo več stražnikov, Ja so vzdržali red na trgu pred dvorano in v dvorani sami. Zlasti je b;l silen naval ženskega sveta. Dvorana je bila napolnjena io poslednjega prostorčka. Ko je ob veliki tišini poslušalcev vstopil senat, so privedli obtoženega Zimbreka, ki ie bil danes bled in neobrit; predsednik senata Margetič je ob velikanski napetosti publike prečital sodbo, s katero je Sla\ko Zimbrek. '.:8letni soboslikarski podjetnik, oče enega otroka, Gospodarske zbornice in socialno zavarovanje Gospodarske zbornice so dne 9. februarja t. 1. predložile pristojnim ministrstvom posebno spomenico, v kateri precizirajo svoje stališče k reformi zakona. Trditve v spomenici v mnogih točkah ne odgovarjajo dejstvom in stvar pretiravajo. Fodčrtavam predvsem da je socialno zavarovanje ravno v času gospodarskih kriz nujno potrebno, ker lahko v prav znatni meri krizo oblažuje ali vsaj preprečuje njeno poostritev če bi zavarovanja ne bilo, bi ga morale ravno gospodarske krize izsiliti. Zavarovanja brez bremen ni, vendar pa so po socialnem zavarovanju organizirana bremena še vedno milejša in znosljivejša, kakor pa bi bila bremena, katera bi bilo treba nositi, ako bi zavarovanja ne bilo. To drastično vidimo že samo v občinskih proračunanih onih naših mest, ki v socialnem pogledu skušajo izpolnjevati dolžnosti. Tako je n. pr. ljubljanska mestna občina v letu 1930 za starostno zavarovanje in invalidno oskrbo svojih občanov potrošila 2,315.144 Din. Ako k temu prištejemo še druge socialne postavke, oskrbe v bolnicah, pomoči tuberkuloznim bolnikom itd. dosežemo svoto okoli 4 milijonov. Kakšno vsoto bi te proračunske postavke dosegle, ako bi n. pr. občina morala skrbeti še za zavarovano delavstvo v slučaju bolezni in nezgod, je iahko izračunati. Jasno je, da bi proračunske postavke občin, banovine in države, namenjene v svrhe, katerim danes služi ali bi imelo služiti socialno zavarovanje, znašale mnego več, kakor pa znašajo zavarovalni prispevki. Pri nas znašajo bolniško-zavarovalni prispevki 6% zavarovane mezde. Plače so pri nas nizke in v nezdravem razmerju z draginjo zdravstvene službe. Tudi drugi momenti so pri nas neugodnejši, kakor v drugih državah. Tako je n. pr. v Nemčiji za zavarovanje družinskih članov predpisana posebna premija poleg redne zavarovalne premije. Pri nas pa se zavarovanje članov in svojcev izvaja na osnovi enotne 6% premije. Pri bolniških blagajnah v Nemčiji znašajo premije od 7 do 10% plus premije za rodbinsko zavarovanje. V čehoslovaški znaša zakonita premija 5%, kar pa ima za posledico veliko pasivnost vseh nosilcev socialnega zavarovanja. Podobno je v drugih državah. Povsod vidimo, da so premije pri enakih ali celo slabših dajatvah višje ali enake našim. So-cialno-zavarovalne premije iz naslova bolniškega in nezgodnega zavarovanja ne morejo ogrožati konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva napram gospodarstvu drugih držav, to tem manj, ker je v drugih državah uvedeno tudi še starostno in invalidno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v takem obsegu, da skupne socialno-zavarovaine premije presegajo 15%; pri nas pa danes skupna premija znaša 7.75%, po novem zakonu pa bi znašala največ 12 normalno pa 10%. Z manjšo skupno premijo niti ena država na svetu ni izvedla socialnega zavarovanja — in ga tudi ne more, ker je ta premija najnižji minimum pri še tako ekonomiziranem zavarovanju. t Socialno zavarovanje v vseh panogah imajo danes že celo države, ki se v pogledu gospodarske jakosti z Jugoslavijo niti primerjati ne morejo, če mislimo s socialno šibkejšimi sloji resno in ako nam je na tem, da nova Jugoslavija nudi tudi delavcem in nameščencem primerno gospodarsko zaščito, potem je v pog'edu socialnega zavarovanja iz negativizma treba preiti k pozitivnemu ustvarjanju Nepristransko je treba priznati, da je prizadevanje režima narodne koncentracije prineslo našemu gospodarstvu mnogo koristi, gotovo ne zato, da odklanja vsako izpopolnitev soc. zavarovanja. (1 Spomenica gospodarskih zbornic trdi, da je s poenostavljenjem ustanov socialnega zavarovanja in z znižanjem upravnih stroškov mogoče pristopiti k uvedbi starostnega in invalidnega zavarovanja in k gradnji manjših bolnic na sedežih večjih industrij--kih podjetij. Kdo bi po tej poti prišel do starostnega in invalidnega zavarovanja, bi ustvaril pravi čudež. Poenostavljenje ustanov in znižanje upravnih stroškov je le do gotove mere mogoče. Režija našega zavarovanja je cd vseh zavarovanj na kontinentu nr.jeenejša, čisto gotovo pa me-l najcenejšimi. Napačno je, ako primernost upravnih strošKov merimo lo po odstotkih od predpisanih prispevkov. Struktura našega gospodarstva je bistveno različna in strukture gospodarstva v drugih državah. Zavarovanje delavcev v Sloveniji mora svoje prispevke dobiti od 25.COO delodajalcev; povprečno št.cviio zavarovancev na enega delodajalca zr.ašs štiri osebe. Drugod je število podjetij sorazmerno manjše z neprimerno večjim številom zavarovancev. Manipulacija predpisovanja in pobiranja prispevkov je drugod enostavnejša ne zaradi sistema, ker sistem je isti, pač pa zaradi drugačne slike podjetij. Razlika je, ako je treba izdat: mesečno 25.000 plačilnih nalogov za 100.000 zavarovancev ali pa samo n. pr. 10.0C0 plačilnih nalogov za isto število zavarovancev. Predpis je odvisen od višine zavarovane mezde Pri nas znaša povprečna zavarovana mezda 25 Din, drugod 35 do 40 Din in več. Upravni stroški izračunavanja višine prispevkov pa so pri nizki mezdi isti kakor pri visoki s to razliko, da je predpis od visoke mezde večji in s tem odstotek upravnih stroškov, merjen po višini prispevkov manjši. Res je, da je tudi pri nas mogoče upravne stroške še bolj ekonomizirati in izvajanje zavarovanja poenostaviti. To je tudi pi-^-^bno T«-""1!* iz trap-n na- slova hi v b'd'i'51"'1 »i-n oa- nogi, ako upravne stroške znižamo od se- danjih 15% n. pr. na 13%, doseči le 7 milijonov 558.000 Din pri sedanjih 46,000.000 Din upravnih stroškov. Pri nezgodnem zavarovanju bi enako znižanje vrglo 3.9 milijona Din. Skupno bi torej prihranili v vsej državi 11.5 milijona Din ali v Sloveniji sami okrog 3 milijone. Toda tako velika redukcija upravnih stroškov je nemogoča, ker bi bilo potem naše zavarovanje tudi absolutno najcenejše. Zato bi morale biti naše prilike vsestransko res idealne in naša industrija najmočnejša. Z zneskom 11 in po! milijona dinarjev pa ni mogoče zidati bolnic in ni mogoče uvajati starostnega in invalidnega zavarovanja. Kdor hoče imeti starostno in invalidno zavarovanje na podlagi prištednje iz poenostavljenja ustanov zavarovanja in znižanja upravnih stroškov, ta je v stvari proti starostnemu in invalidnemu zavarovanju ter se s prizadevanji po uvedbi teh panog zavarovanja igračka. V prihodnjem članku hočem razčleniti problem socialnih bremen, zaradi katerih so očitki gospodarskih krogov do načrta novega zakona o socialnem zavarovanju najhujši. Pokazal bom, da so ti očitki neutemeljeni in da so enako brez podlage tudi trditve, da naše narodno gospodarstvo ne bi moglo prinesti izpopolnitve socialnega zavarovanja z zavarovanjem za starost in onemoglost. Dr. J. Bohinjec. Afera Stribrnega Praga, 23. aprila, h. Ker so razširjene govorice, da ima senzacionalna preiskava proti bivšemu predsedniku Diskonfcne banke Francu Stribernemu in nekaterim r.liiranim podjetjem politično ozadje in po* litičen izvor, sc je vaš poročevalec infor* miral na merodajslca vremenska napoved ia netd: Vpfinoma jasno, temperatura se bo dvignila. Naši kraji in ljudje i General Stevan Hadžič i Beograd, 23. aprila B;všefa vojnega ministra prvega adjutan* ta Nj Vel kralja in nekdanjega poveljnika dobroVoljske devizije v Dobrudži, armij« ske«a generala Stevan Hadzica ni več med živimi.&Pred mesecem ga je zadela kap ter je zaradi tega 6. t. m. podal ostavko na položaj vojnega ministra. Odpravljal se je na zdravljenje v inozemstvo. Bolezen pa se je vedno slabšala. Davi okrog 7. ga je zopet zadela kap. V pol ure je nastopila smrt. Tragična novica je izzvala v Beogra« du veliko sočutje. V vojnem ministrstvu in v vseh vojaških poveljstvih so raz obe« sili zastave. (ieneral Stevan Hadžič se je rodil 1868 Beogradu. Ko je dovršil gimnazijo v Všu. je stopil v vojsko. Študije je dovršil vojni akademiji v Beogradu in v gene« štabni akademiji v Petrogradu. Ko se je - i iz Rusije, je zaradi svojih izrednih Jiobnosti in obsežnega strokovnega zna« ;i naglo napredoval ter je bil že v pred« >jni Srbiji dalje časa vojni minister. V ■.tovni vojni je bil komandant dobro« • iljske devizije v Dobrudži in slednjič vo« i a «.ki ataše v Bukarešti. V Jugoslaviji je • zemal najvažnejša mesta ter je bil od c t a 1 926 v vseh vladah minister vojske in mornarice. Ko jc 12. junija "1928 odstopila druga vlada Vclje Vukičeviča, mu je bila celo poverjena sestava nove vlade. Od 6. januarja 1929 je bil vojni minister do le« tos. Pridobil si je najvišja odlikovanja, DANES POJE tako med drugimi Belpga orla I. vrste, Ka' radjordjevo zvezdo IV. in III. vrste z me« či, red sv. Save I. vrste in nazadnje še Jugoslovensko krono I. vrste. Poleg doma« čih pa je imel tudi visoka ruska, francoska, grška, angleška, češka, romunska in ameri« ška odlikovanja. Z organizatoričnim duhom, velikim voja« škim znanjem, junaštvom, z veliko pre» udarnostjo in požrtvovalnostjo si je posta« vil večen spomenik v zgodovini našega narodnega osvobojenja. Ko so se naši do» brovoljci Srbi, Hrvati in Slovenci iz bivše Avstrije začeli zbirati v Odesi in so imeli že januarja 1916 dva dobro organizirana in izvežbana polka, je prispela tja večja sku« pina srbskih častnikov iz Krfa, da prevza« mejo poveljstvo nad temi edinicami ter or= ganizirajo še druge. Med temi oficirji je bil tudi polkovnik Hadžič. Postal je poveljnik baš one divizije, ki je igrala posebno važno vlogo. Njegova devizija je operirala v je« seni, ko se je odločila Rumunija na strani zavezniških držav v Dobrudži. V bojih se je izkazala legendarna hrabrost naših do» brovoljcev in došlih srbskih častnikov s komandantom Hadžičem na čelu. V naj« težjih borbah je bil Hadžič vzor poveljnika in če bi imelo vodstvo armade, ki je odlo« čalo tudi ,o usodi našega dobrovoljskega pokreta v Rusiji, več smisla za njegove ide« je in nasvete, bi bilo krvave vojne že prej konec in bi bile ravno Jugoslovenom pri« hranjene mnoge težke žrtve za osvobojen je in uedinjenje. Če ne bi bili Bolgari in Tur« ki tako silno podprti od nemške vojne teh' nike, bi naši dobrovoljci pod vodstvom po« veljnika Hadžiča, velikega stratega in ju« naka, pomandrali bolgarske fronte ter bi se preko njih naravnost iz Rusije vrnili v domovino. Ker se naša devizija kljub vsem naporom in največjemu junaštvu ni mogla meriti s premočno tehniko nasprotnika, se je poveljnik Hadžič moral umakniti zdru' ženim nemškim, turškim in bolgarskim si« lam nazaj v Rusijo. Junaški boj naše do« brovoljske divizije v Dobrudži so visoko cenile vse zavezniške države. Med častniki in vojaki je bil general Hadžič zelo priljubljen in visoko čislan. Po« pularcn pa je bil tudi med narodom. Z velikimi simpatijami smo ga vedno spre« jeli v Sloveniji, kadarkoli je prišel na Bled ali v Ljubljano. Vzljubil je Sovence. oni pa njega. Ves narod se klanja spominu velikega človeka in vojščaka! v najnovejšem in najlepšem svojem zvočnem velefilmu SODELUJETA: MARIA WINKELSTERN IN SIEGFRIED ARNO. Godba in pesmi mojstra Frane Leharja. Najnovejši Paramountov zvočni tednik. Predstave ob 4., 7. In 9. uri Predprodaja vstopnic od 10. do pol 13. ure. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. tz revl2©gj@v v Ljubljani na delu Zaključna kontrola ljudskega štetja — Mesto Ljubljana ima blizu 60.000 prebivalcev, z neposredno okolico pa nad 76.000 na deželo. Tudi z dijaki je bil velik križ. Odšli so pri popisovanju že na počitnice. Domače občine jih tam niso popisale, ker so bile mnenja, da jih morajo popisati v Ljubljani. Revizijska komisija je pri popisnicah ugotovila že mnogo pomanjklijvosti in bo« do zato stranke osebno vabljene na magi« strat. Mnogi so v popisnice vstavljali raz« ne sarkastične in druge opazke Tako kro« ži med popisovalci naslednja karakteristič« na zgodba. Neki družinski oče je v popis« niče med drugim navedel: veroizpoveda« nje: Kismet, rimskokatoliški na papirju; poklic: korektor, uradnik, prepisovalec, Vi« sar, konstruktor, tudi sluga, če je treba: stranski poklic: vsi omenjeni in še študent rudarstva po vrhu; telesne napake: ves po« ; lomljen. Za nekaj mesecev starega sinčka > je navedel poklic: sesalec, 100 odst. zdrav. Ljubljana, 23. aprila. Včeraj je pričela glavna revizijska komi« stja za ljudsko štetje v Ljubljani z delom: 22 revizorjev mora pregledati vse popis« niče. družinske in druge liste, kontrolne spiske in sumarne preglede. Do danes je izročilo svoje elaborate 151 popisovalnih komisarjev, manjkajo še trije. Revizijsko delo je precej naporno in zamudno. Poja« vile so se znatne težkoče osobito pri popi« su his, ki stoje prav na meji dveh popiso« val nih krogov. Primer lo se je, da so po« pisovalci te hiše prezrli, računajoč, da jih popiše sosedni komisar. Težave so tudi' z n.ovimi hišami brez številk, kajti za nje še ni bilo dano uporabno dovoljenje, a v mno« gih primerih so se v take hiše že vselile stranke. Komisarji so morali celo po deset« krat iskati mnoge stranke, ker so za veliš konočne praznike odpotovale na jug ali Za ženo pa: dobra mati, brez postranskih zaslužkov, drugače služkinja, pestunja, do« jilja, kuharica itd. Njen zaslužek: Nič; ko« likor more mož, drugače blagorodna viso« kost pomanjkanje... Po današnji, še provizorični cenitvi bo najbrže v Ljubljani okoli 58.000 civilnega prebivalstva, a z vojaštvom približno 60 tisoč. Leta 1921 izvedeno štetje je v Ljub« Ijani naštelo 50.433 civilnih prebivalcev in 2871 vojakov, skupaj 53.304. Poročali smo že, da so na Viču našteli 6948 prebivalcev. Tudi občina Zgornja Ši= ška, ki spada pod rajon ljubljanske policij« ske uprave, je že končala s štetjem. Vseh prebivalcev ima 3951, od teh 1967 moških in 1948 žensk. Po državljanstvu je 3751 .iu« goslovenskih in 200 tujih državljanov. Po veroizpovedovanju: 3931 r:mokatolikov, 5 pravoslavnih in 15 evangelikov Narodnosti je: 3S9S oseb jugoslovenske, 22 nemške, 7 madžarske, 24 "raznih. Po materinščini: 3867 Slovencev, 25 Srbohrvatov, 34 Nem« cev, 3 Madžtri in 22 drugih. V občini Mo« ste, ki je ena največjih v okolici, štetje še ni zaključeno, računajo pa, da bo okoli 8000 prebivalcev. Po takem bo v okoMšu ljubljanske polocijske uprave nad 76.000 prebivalcev. Velika Ljubljana! Vsaj zacn« krat dovolj velika!... Roman mlade matere Ljubljana, 23. aprila. Dobrodušni ječar magistratnih izgonskih zaporov g. Josip Jezovš.ek ie red 4 dnevi sprejel v svoje varstvo in gostoljubno zavetje 301etno, simpatično Terezijo, avstrijsko državljanko, z dvema otročičkoma: 3-letnim sinčkom Herbertom in 6mesečno hčerkico Jerico. Žena je zadnji čas doživela mnogo ne-prilik. Navezala se je na mladega, nadarjenega muzikanta, svojega ožjega rojaka. Poprej je živela v Amstettnu na Gornjem Avstrijskem s svojim, že več let težko bolnim možem, ki ga je naposled lani v začetku februarja zapustila in se preselila v Ljubljano, kjer je bil kot godbenik pri vojaški godbi nameščen njen ljubljenec. Ta je bil ločen od svoje prve žene. V Amstettnu so nastali hudi procesi in je bila Terezija zaradi krivega pričevanja od sodišča preganjana. Zaljubljenca sta v Ljubljani mirno živela in stanovala v Zeleni jami. V začetku aprila pa so se pojavile neke neprilike- Odločila sta se, da zapustita Ljubljano in da si muzikant poišče primerno mesto na jugu. Zaklenila sta stanovanje, pustila ključ v vratih, a v sobi kletko z 2 malima papigama. Krenila sta proti Sušaku. Toda vojaško oblastvo je prijavilo muzikanta kot ubežnika. Na Sušaku so ju varnostna oblastva prijela in odvedla nazaj v Ljubljano. Njega so izročili vojaštvu, a njo so odvedli z otro-čičema na mestni magistrat. Pri sodišču pa so dognali, da ženo Terezijo išče avstrijsko sodišče in zato je bilo odrejeno, da mora ostati v zaporu. Tako sedaj Terezija z obema otrokoma čaka, kdaj jo bodo odgnali v Amstetten, kamor gre jako nerada. Magistratni ječar prav po očetovsko skrbi za otročiča. In mali Her-bert ga kliče: >Ata, ata!...« Ker je bil danes solnčen dan, se je popoldne nesrečna žena z otrokoma sprehajala po vrtu zadaj za rotovžem. Mojstri v kuhaniu kave so bili že od nekdaj Turki. Njih metoda prirejanja se je ohranila od 16. stoletja do današnjega dne. Naravnost idealno turško kavo napravite, če uporabite kofeina prosto kavo Hag. Kava Hag je najfinejša, prava zrnata kava izborne arome. Tudi v najmočnejši priredbi ne premagajo grenke snovi njenega žlahtnega okusa. Pri tem pa na turški način pripravljena kava Hag ne povzroča niti motenj spanja niti jakega bitja srca niti živčne razdraž-ljivosti, niti ledvičnih ali želodčnih težkoč. Kajti kava Hag je prosta kofeina, te mnogim škodljive snovi v navadni kavi. Celo otrokom lahko brez pomisleka dajete kavo Hag. Priredite si turško kavo Hag in Vi postanete prepričani prijatelj Haga! V vseh dobrih trgovinah se dobiva kava Hag; ser-\ira se pa tudi v hotelih in kavarnah. lesnikova tragedija tretjič pred sodniki Mariborski senat odgoneta skrivnost umora mladega finančnega pripravnika — Razprava bo trajala tri dni — Senzacijonalen preokret po pismu avstrijskega trgovca Maribor, 23. aprila. Dne 7. septembra 1926, zjutraj malo pred 6. uro je odšel finančni pripravnik Janko Resnik z oddelka finančne kontrole v Št. Jlju v Slovenskih Goricah v obmejno služ« bo zaradi pažnje na tihotapce. Službeni po« ložaj je imel v ceršaškem gozdu med St. lijem in Ceršakom. Ob 13. bi se bil moral vrniti iz službe, ker ga ni bilo. so ga šli iskat finančni organi i«> orožniki. Našli so ga šele naslednji dan mrtvega v potoku v gozdu. Imel je več udarcev s topim predmetom po glavi in več zabodljaiev v levo stran vratu, na levi strani zatilja, na desnem ramenu in v prsni koš. Na skritem prostoru bl;zu potoka jc sodna komisija našla Res« nikov plašč — na mestu, kjer je stal na straži — 78 korakov od plašča čepico, okrog močno zdrsane stopinje in sledove kolen v zemlji, krog in krog po zemlji, tra« vi in listju grmičevja polno osušene krvi. V listju na zemlji je našla komisija ve« rižico, nekoliko stran pa žepno uro. Najti pa ni bilo mogoče ne puške ne bodala. Videti jc b'lo, da sc je vršila srd;ta borba. Truplo Resnika so našli v klečečem polo« žaju ob potoku, kakor da jc hotel piti vo« do. Resnik je bil 26«let st?r, krepke po* stave. 177 cm visok. Zabodljaj nad levo lopatico je predrl celo prsno steno v zad« njo stran levih pljuč. Ugotovljeno je bilo, da so bili bodljaji prizadejani s službenim bodalom. Rana pod levo lopatico je bila smrtonosna in bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Ves položaj jc kazal, da je moralo biti več napadalcev, ki so ga razorožili, omamili z udarci po glavi in nato zabodli. Na prvi hip je tudi bilo jasno, da so imeli interes na umoru finančnega organa samo tihotapci. V teh smereh so se vršile poizvedbe. Kaj kmalu je bila najdena sled. Ljud« stvo samo je osumilo zločina znanega tiho« tapca Vincenca Bezjaka, 41 »letnega vini« čarja od Sv. Marjete ob Pesnici, ki je po« novno imel kot tihotapec konflikte z var« nostnimi in finančnimi organi in je tudi v Avstriji dobro znan kot tihotapec. Orožniki so ugotovili, da je Bezjak 5 septembra 1926 odšel z doma, in 6. septembra so ga videli blizu Ceršaka iti nroti avstrijski meji. A v« strijsko orožništvo na je ugotovilo, da je 6. septembra zvečer nakupoval v Špilju v druž« bi nekega moža tihotapsko blago. Od 7. septembra 1926 naprej, torej po umoru Resnika, pa se je Bezjak vešče skrival, dokler ga niso orožniki v noči 22. novem« bra 1926 našli skritega v skednju nekega posestnika v Partimju pri Sv. Jurju v Slo« venskih goricah, kjer je njegova ljubica kuhala žganje. Ko so ga aretirali, je pač priznal, da je bil 6. septembra s soobto« ženim Klemensbergerjem v Avstriji, tajil pa je vsako zvezo z umorom. On in Kle: mensberger Franc, 2!>lctni čevljar iz Par« tinja. trdita, da sta se že 6. septembra popoldne vrnila, da sta prenočila v Hlap« Dru^i recitacijski večer v Unionu Mlada slovenska literatura si je v Pen-klnbu ustanovila delavno sekcijo, ki priredi letos še nekaj recitaciiskih večerov. Reči moramo, da se je dobro uvedla že s prvima nastopoma v Ljubljani in v Mariboru. Takrat je občinstvo osebno spoznalo štiri pi-sr.ielje: Mrzela. F. Vodnika, Ocvirka in K!' ;viča, ki spadajo v jirvo vrsto agilnih talentov. Druga skupina: Kresni, Božo Vodušek, in Javornik so morda manj znani, 1 ' tudi njihova imena so v najtesnejši zve-odločnim razvojem nove slovenske poe-Gotovo sta Kresal in mladi Javornik 7 priznana tvorca moderne proze. Prvi ju f-biavil nekaj novel v Ljubljanskem Zvonu, oba — toda nesorazmerno v almanahu »Se-' ' in mladih« ter v »Modri ptici« in merita Mos svoje moči skupaj v »Dom in svetu.s Kresalove stvari bo ta večer čital član Nar. gledališča g. Slavko Jan. Pesmi bereta Gspan in Vodušek. Gspana poznamo že nekaj let kot urednika in so-trudnika »Mladine«- Lani in letos je objav-Pal v »Ljubljanskem Zvonu.« Označuje ga iskanje novih oblik, v čemer je podoben modernim, orientalsko nežnim pesnikom duše. Razgiban in stilno prav tako aktiven je Rožo Vodušek, sotrudnik »Dom in sveta«, -viegove pesmi presenečajo včasih s polnim izrazom življenja, miselno in čutno. Med svojo skupino je gotovo zelo zanimiv, rekel PREGLE bi, da odkriva nove možnosti in prinaša širino tja. kjer je bila najpotrebnejša. Recitacija dveh lirikov in dveh pripovednikov obeta torej Ljubljani nov, lep vpčer --I. G. Premiera »Začarane žabe v Mariboru Mnogo otroškega radovanja je našim ma-!m PJ7<'ai'al naš nadarjeni režiser g. Hinko romašič z uprizoritvijo »Začarane ?ab<»« pt;epana širole. 7a katero je priredil avtorjev sin dr. Božidar Širola, ljubko muziko. vedra zamisel pravliične igre, šoametova-me vase zaljubljenega Janka po' rpef„• Hokus _ j,okus! je večkrat sprožila ' pr! vzradosceni deci spontano priznavajoče nri-tr Sevanje. ~ ' Dobro pogorlena scena, izredno prikladni kostumi in še ves ostali instrumentarij pravljičnih dogajanj zasluži vso pohvalo V vlo?i mamice je zopet agirala naša pre-skrbna ca. Dragutinovičeva, njen razvajeni samopašni sinko pa iP bila vsa ljubka in nežna ga. Savinova. Vsa srečna se ie T>a deca smejala kroiačku Pavlihi g. Skrbin-ška ter se bojazljivo roiala čarovniku Blaža. Mala Sarika je bila korajžna Božiča, ki ji je bilo res verjeti, da ni prav nič radovedna- Ljubka vila Srebrniča je bila vitka gdč. Barbičeva, ki se ie prav ugodno uvedla v naš priznani pravljični ansambl. Mikavne plese je naštudiral g. Harasto- vič, ki je kljub neugodni namestitvi postal neobhodna moč naše družine in ki si gi želimo čim prej v ustrezajoči stalni pozici]?. Nabito polno gledališče ie pričalo o priljubljenosti naših pravljičnih predstav, ki bi se naj gojile z enako ljubeznijo tudi' v bodoče. __^__ L. M. škerjančeva »Sonatina da caniera« za godalni kvartet, ki je imela doslej pri vseli izvedbah v tuzemstvu in inozemstvu jako velik uspeh, bo izvajana v ponedeliek, -7. t. m. v mali dvorani dunaiskega Kon-zerthausa. Izvajal io bo Zagrebški"kvartet na svoiem koncertu, čigar spored obsega poleg tega dela tudi še kvartete jugoslovenskih skladateljev Odaka, Baranoviča in Papandomilo-Pečiča. Koncert sp vrši pod pokroviteljstvom našega poslanika, ministra Grge Andjelinoviča ter je prvi komorni koncert v tujini, na katerem izvajajo domače moči domača dela. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo/ da se izkaže unoraba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za no jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« erenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ju pri Pešlovih in sta drugo jutro, na dan Resnikovega umora, že ob pol 5. bila pri Zelenkovih na Počeniku, kjer sta ta dan pomagala delati. Njun zagovor deloma potrjujejo Zelenkovi in mladi Jožef Pešl, dočim stara Pešla govorita nekoliko dru« gače. Pač pa izpovedujejo razne druge pri« če, da so videle Bezjaka in Klemensber« gerja dne 7. septembra zjutraj drugje, ne» go ona navajata. Sledove bose noge, naj« dene na mestu umora, so strokovnjaki spoznali za istovetne s sledovi Bczjako« vih nog. Za nadaljnjo preiskavo je bila važna iz« poved starega in mladega Šabedra v No« vinah pri Ceršaku, ki sta videla na dan umora okrog pol 9. nekega fanta brez suknie, bosonogega, s predpasnikom in nahrbtnikom, ki je nosil vojaško puško. Ta fant je takrat povedal mlademu Ša« bedru, da je našel puško v gozdu pri Cer« šaku. Dne 1. decembra pa so na avstrijski me« ji ustavili danes 20letnega Dominika Ja: mernika, kmečkega sina iz Vukovskega dola, ki je hotel po skrivnih potih v Av« strijo. Takrat komaj 15!etni tihotapec je bil znan član Bezjakove tihotapske druž« be. Po daljšem zasliševanju na orožniški postaji je priznal, da so on. Bezjak, Klemensberger in nekj Golob umorili Resnika. Dne 2. decembra je šel z orožniki na Ii« ce mesta in vse natanko popisal in po« kazal, kako se je umor izvršil. Tudi ko so Jamernika oddali v mariborsko jetni« šnico, je pazniku Lindiču priznal isto in pripovedoval tudi vse podrobnosti umora. Tudi pred preiskovalnim sodnikom je Ja« mernik natančno opisal, kako so 6. sep« tembra šli on, Bezjak, Klemensberger in Alojz Golob, 351etni hlapec, v Spilje na« kupit tihotapsko blago. On je bil naiet od ostalih treh kot dninar. Bezjak in Kle« mensberger sta še istega dne odšla iz Spi« lja, on in Golob pa sta prenočila v hle« vu gostilničarja Stelzerja v Špilju. Kakor dogovorjeno, so se 7. septembra zjutraj našli vsi štirje ob meji. Bezjak je ob tej priliki dejal, da bodo financarja, če bi ga srečali, »vkup udarili«. Naenkrat so med potjo začuli klic: »Stoj!« — Dvignili so roke in nato šli proti financarju. Med potjo so si s komolci in očmi dajali zna« menja. Naprej je šel Golob, za njim Kle« mensberger, nato Bezjak in zadnji on, .Ta« mernik. Ko so prišli do financarja. je Go« lob zagrabil za njegovo puško. Klemens« berger je prijel Resnika od zadaj za usta, Bezjak pa ga je začel zabadati z boda« lom. Golob je iztrgal Resniku puško, i.n udaril z njo večkrat Resnika po glavi, na« to pa jo dal Jamerniku. ki jo je položil na tla in nato držal Resnika. ki so ga ostali že vrgli na tla, za nogi. Bezjak je zabadal Resnika. Klemensberger pa ga je tolkel po glavi. Resnik se je dolgo krče« vito branil, nato pa obnemogel. On — Ja» mernik — ni mogel več gledati in se ie obrnil stran. Za njim je prišel Golob, ki je prinesel puško in bodalo. Klemensberger in Bezjak pa sta v potoku umila kri s sebe. Nato so šli po bregu navzgor in se pri nekem vinogradu razšli. Ko so orožniki Jamerniki peljali k Šabe« drovim, sta stari in mladi Šabeder v njem ta« koj snoznala fanta, ki je 7 septembra okrog pol 9 nesel po Novinah vojaško puško. Jamernik je priznal. Tudi so avstrijski orožniki ugotovili resničnost Jamernikove izonvedi. da je v noči nn 7. septembra spal v Stelzcrjevem hlevu v Špilju in da je celo točno navedel, koliko in kakšna živina je bila v hlevu. Ko sta potem Jamernik in Bezjak bila konfrontirana. se je začel Jamernik korigi« rati in je trdil, da je prve izpovedi dal, ker so ga na orožniški nostaii v Št Ilju tepli. Preiskava je ugotovila, da to ni bilo res Vsi štirje navedeni so bili že junija 1927 pred poroto. Takrat ie bila razprava odgo« dena na oktober zaradi zaslišanja nekaterih novih prič. Meseca oktobra pa so porotniki z večino tflasov zanikali vpras sanje glede krivde obtožencev na umoru Resnika in so bili vsi štirje izpu« ščpni. Med tem so osumljenci sami ob raznih prilikah in nasproti raznim Hudem dajali izjave o svoji krivdi. Tako ie Bezjak nasproti Ivanu Leskovšku pri Sv. Marjeti ob Pesnici pravil, da so žan« darji »trotli,« da ne vedo, kaj je »Messer« stich« in kaj »Bajonettstich« in je prista* vil, da »so ga z bajonetom in ga nato vrgli v grabo...« Ob drugi priliki ie izjavil, da je enega že ubil, drugega p aše bo Drugi obdolženec Golob je takisto na« sproti raznim osebam v Jugoslaviji in Av« stri ji pripovedoval o Resnikovem umoru in da je tudi on sodeloval. Pripomniti je še, da sta dne 3. maja I92S komaj dobra 2 metfa od mesta umora, ki ga je pokazal Jamernik orožnikom, našli dve ženski Resnikovo bodalo, s katerim je bil zaboden. Dočim pri porotni obravnavi leta 1927 ugotovitev sodne komisije, da je bil umor izvršen okrog 11. dopoldne ni bila v skladu z dejanskim stanjem, je sedaj državno tožilstvo dvignilo proti vsem štirim novo obtožbo na podlagi novih ugotovitev in zlasti na •podlagi izjav, ki sta jih glede zločina dajala raznim tretjim osebam Bezjak in Golob. * Danes se je pričela razprava, ki je določena na tri dni. Senat petorice tvorijo gg. svetnik Lenart kot predsednik in kot pri-sedniki Žemljic, dr. Lešnik, Kolšek in Asc-h-man. Državno tožilstvo zastopa dr. Dev, zagovorniki pa so: za Bezjaka dr. Kumbato-vič, za Jamernika in Klemensbergerja dr. Reisman in za Goloba dr. šnuderl. Vincenc Bezjak. Franc Klemensberger, Alojz Golob in Dominik Jamernik so obtoženi, da so 7. septembra 1926 v Ceršaku po naklepu na okruten način usmrtili finančnega pripravnika Janka Resnika s tem, da mu je Golob iztrgal puško in ga tolkel z njo po glavi, Klemensberger ga držal za usta in ga zabadal z bodalom, Bezjak s,ra je zabadal z nožem ali bodalom, Jamernik pa vzel puško in ga držal za noge. Razpravo današnjega dne je izpolnilo zasl iševanje obtožencev in nekaj prič iz Špilja. Obtoženci vztrajajo pn prejšnjem zagovoru. Glede trditve obtožnice, da so nasproti tretjim osebam opisovali umor in se celo bahali z njim, pa pravijo, da so pač govorili o umoru, kolikor so vedeli iz prej« šnje obtožnice in obravnav, odločno pa za« nikajo, da bi bili kjerkoli priznali, da so sami sodelovali pri umoru. Priče so v tem pogledu deloma potrdile, da sta -se Bezjak in Golob res hvalila z umorom, druge so pa izpovedale, da sta govorila le o obravnavi. Senzacijo je izzvalo pismo, katero je pisal kot priča pozvani trgovec Pomprein iz Špilja, pri katerem so tihotap« ci, med njimi tudi obtoženca Bezjak in Klemberger, nakupoval: razno tihotapsko blago. V pismu pravi Pomprein. da k raz« pravi ne more priti, pač pa potrjuje, da sta Bezjak in Klemensberger res 6. sept. po« poldne pri njem nakupovala razn.o blago, da pa sta še isto popoldne že okrog 4. od« šla od njega. Obenem Pomprein v pismu navaja, da je bil 7. septembra 1926 zjutraj pri njem znani tihotapec Karel Sketa, vi« ničar iz Partinja, polbrat obtoženca Bez« jaka in da je nakupil nekaj blaga ter odšel proti meji. Glede Sketa je v 6odnih spis'-h ugotovi je« no, da je po zadnji porotni obravnavi v ok« tobru 1927 odšel v Ameriko, pustivši tu ženo in otroke, in da je vabil v Ameriko svojo ljubico, naj bi prišla za njim. Po treh pričah je tudi potrjeno, da je Sketa kritičnega dne, to je 7. septembra 1926., okrog 9.. torej nekako ob času. ko je bil izvršen umor Resnika, pritekel v smeri od gozda in se ves upehan ustavil v koči Marije Mu« hičeve ob meji. Prosil jo je, naj mu da dru« go srajco, češ da so ga na meji prijeli fi« nancarji, da pa jim je ušel in si raztrgal srajco. Prosil jih je tudi za vodo. da se bo umil, ker se danes še ni umil. Muhičeva mu je res dala vodo in srajco, ko se je pa umil, je naglo zbežal, ne da bi se poslovil. Muhičeva hčerka je svojčas izjavila, da se je umil po obrazu, rokah in telesu. Na predlog zagovornika dr. Reismana je sodi« šče sklenilo, da mora Pomprein osebno pri« ti k razpravi. Najbrž ga bodo zaslišali v pe« tek ali soboto Zanimivo je v zvezi s tem tudi, da so videli ljudje tisto jutro iz iste smeri priti dva boljše oblečena gospoda, ki sta spraše« vala za najbližjo pot proti Mariboru, češ da po cesti ne moreta hoditi. Imela sta se« boj tudi več zavojev. Domneva se, da sta bila komunistična agitatorja. Razprava po« staja po teh novih momentih silno napeta in obmejno prebivalstvo z velikim zani« manjem pričakuje, kaj bo prineslo nada« ljevanjs. Domače vesti * Poljsko-jugoslovenskega kongresa v Poznanju, Varšavi in Krakovu se bo udeležilo iz Dravske banovine okrog 20 oseb, med njimi profesor dr. Mole. pisatelj Finz-gar, podžupan prof. Jarc, tajnik ZKD ^ dr. Kape, upravnik mariborskega gledališča dr. Brenčlč konser. dr. Štele in drugi. Uredništvo »Jutra« bo zastopal na kongresu B. Borko Delegati odpotujejo na Poljsko preko Dunaja danes z opoldanskim in nočnim brzovlakom ter se v nedejo zjutraj sestanejo na poljskih tleh^ z odposlanci' polisko-jugoslovenskih društev _ * Odlikovanie zaslužnega župnika. Z Zdoi pri Brežicah nam pišejo: 19. t. m. je imela naša župniia slavnosten dan. Naš duhovni svetnik in župnik g. Alojzij Soba je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Po nalogu g sreskega načelnika mu je izročil odlikovanje g. župan. K slavnosti so bih povablieni občinski odbor, učiteljstvo, cerkveni ključarji in drugi. Za svoje marljivo in vestno delovanje v cerkvi, šoli in sicer v javnosti ie sivolasi g. župnik v resnici zaslužil to visoko odlikovanje. 1. maja bo poteklo 33 let. odkar izvršuje svoj duhovniški poklic na Zdoiah. Vsi župljam mu želimo, da bi obhajal še 50-letnico župni-kovanja na Zdoiah. * Jagičev sin predstojnik druge medicinske klinike na Dunaju. Dosedanji primarij dunajskega Sophienhospitala dr. Ni-kolai Jagič. sin velikega slavista Vatrosla-va Jagiča, je postal te dni predstojnik druge medicinske klinike na Dunaju. Dr. Nikolaj Jagič se je rodil 1. 18/5. v Berlinu, kier ie bil tedaj njegov oče univerzitetni or Študiral je v Avstriji in Nemčiji spisal celo vrsto strokovnih del o protesor. in je krvnih, pljučnih in srčnih boleznih. Jagič nastopi svojo novo mesto že v letošnjem poletnem semestru. * Ekskurzija 25 učiteljev iz Dravske banovine. absolventov lanskega risarskega tečaia v Ljubljani, odpotuje danes pod vodstvom direktorja TSŠ Reisnerja na Dunaj, da si ogleda tam moderne obrtnošoi-ske ustanove. Učitelji bodo ostali na Dunaju par dni. + Češkoslovaški konzulat v Gradcu je opuščen. Njegove posle je prevzel konzulat češkoslovaške republike na Dunaju. * Zakon o obveznem zavarovanju zoper točo. ki je stopil v veljavo 10. februarja, odreja obvezno zavarovanje posevkov in plodov proti toči in sicer se bo pobirala zavarovalnina pavšalno od vse obdelane zemlje. Vsak ban izda za svojo banovino pravilnik za izvedbo obveznega zavarovanja in odmere stroškov zavarovanja. Obvezno zavarovanje se sme izvesti šele. ko se izda ta pravilnik po odobritvi ministra za kmetijstvo. — Razen tega zakona objavlja Službeni list Dravske banovine v št. 27 tudi zakon o zdravstvenih zadrugah in pravilnik o pobijanju trahoma ter o ribarskih izkaznicah. * Preložitev socialnogospodarskega tečaja v Laškem. Socialno-gospodarski tečaj Kmetske prosvete. ki bi se imel vršiti v nedeljo 26. t. m. v prostorih slovenske šole v Laškem, je preložen na 10. maja. * Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem srezu bo v soboto 25. t m. v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne ge Šarbove od 9. do 12. dopoldne, v Mozirju pa v posebni sobi hotela »Pri pošti« od 14. do 16. * Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je umrl v 73. letu g. Anton V a r š e k. mlinar. Pogreb bo danes ob 17. — Na Poljanski cesti 25 v Ljubljani je umrla ea. Marija G r č a r j e v a. soproga pekovskega mojstra. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 14. Na Galjevici je umrl g Franc Ca rman. dolgoletni uslužbenec Krisoer-jeve tvrdke. Pogreb bo danes ob 14. — V Hrastniku je umrla ga. Ana R o t a r j e v a. vdova po uglednem posestniku, trgovcu in gostilničarju. Pogreb bo danes ob 15. — V Celju za kresijo. je umrla 15 mesečna Marija Novakova, v bolnici pa 75 letni Fr. Te rž a n iz Zagorja v šmarskem okraju. V mariborski bolnici ie umrla Frančiška R a j h>o v a gospodinja, stara 32 let. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * O. da je roža moje srce! Besedilo Mirka Kunčiča, za moški kvartet ali zbor z baritonskim solom uglasbil Zorko Prelo-vec. Preprosto, melodijozno skladbo, ki jo krasno zaooje Slovenski vokalni kvintet, izda založba pevskega društva Ljubljanski Zvon. * Prenavljanje kopališča v Laškem. Radio-termalno zdravilišče v Laškem, ki je prešlo lansko pomlad v last OUZD. bo letos v vsakem pogledu renovirano in olepšano. Poslopja, zlasti glavno, so bila potrebna temeljitega popravila, zato je OUZD naprosil SUZOR za izdaten kredit, ki je bil tudi dovoljen v znesku 700.000 Din. S tem denarjem bodo izvršena razna zidarska pečarska. kleparska, vodovodno instalacijska. steklarska in pleskarska dela. V prvi vrsti bo popravljen bazen, katerega stene bodo obite s porcelanastimi ploščicami. da bo napravil v bodoče čim lepši in okusnejši vtis. Dela so oddana deloma domačim laškim deloma pa ljubljanskim in celjskim tvrdkam. * Petelini padajo. G. Budišin Laza ml., veleposestnik iz Velike Kikinde. znani voj- Vremensko poročiio Meteorološke?« navoriv Ljubljani 23. aprila 1931. Številke za označbo Kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatuu, 4 relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrsfa padavin 8 padavine v mm Ljubljana: 7. 763 0, 7.8, 72. tiho, 9=10, dež, 12.2. Maribor: 7. 761.8. 7.2. 98. NW4, 10, dež, 1.4. Zagreb: 7 762.7, 7.6, 86, NNVVl, 10, dež, 18.8. Beograd: 7. 759.6, 8.6. 94, S2, 10, dež. 3.4. Sarajevo: 7. 761.6. 5.8. 90, ti« ho, 10, dež. 7 2 Kumbor: 7 761.6, 11.6, 72, N\V10. 9, dež, 2.4. Split: 7. 762.6, 7.9, 92, SNVl, 9, dež, 7.8 Rab: 7. 763.1, 6.2. 84. N6. 10, dež, 5.3. Vis: 7. 761.3. 6.0. 94. N12. 10, dež, 1.4. Mostar: 7. 761.9, 8.6, 86, tiho, 10, dež. 5.2. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 15.7, v Mariboru 12.2, v Zagrebu 15.2. v Beogradu 20.6, v Sarajevu 15.4. v Kumbo« tu i5.8. v Splitu 16 2, v Rabu 17.0, v Visu 16.8. v Mas t aru 15.0: najnižja v Ljubljani 5.$, v Mariboru 6.3. v Zagrebu 7.0. v Beo« gradu 8.1, v Sarajevu 4 4. v Kumboru 9.9. v Splitu 6.8, v Rabu 5.8. v Visu 5.4, v Mo« staru 8.0. Soinee vzhaja ob 4.55, zahaja ob 19.3, luna vzhaja ob 8.50, zahaja ob 19.21. vodinski Nimrod. je ustrelil 23. t. m. starega divjega petelina na Veliki trati (Šentviški hrib) v lovišču g. Stepič-a Mirka iz Šiške. + Pozor pred sleparjem. Prejeli smo: Pojavil se je slepar, kj prodaja neko ničvredno mast proti kurjim očesom in to na ime znane tvrdke: Rudolf Cotič. Ljubljana. Opozarja se c. občinstvo na tega sleparja. ki ga naj izroči varnostni straži, če se ne rnore legitimirati z legitimacijo tvrdke Cotič, izdane od Zbornice za TOI. + Grdo kupčijo z mrliči obravnava, kakor smo že poročali, sodišče v Subotici, pred katerim je obtoženih 30 akcijonarjev I. jugoslovenskega pogrebnega zavoda. Nekaj obtožencev manjka ker so medtem že umrli, ali pa zbežali, drugi pa so navzoči s svojim predsednikom Dionizom Fekete Obtožnica obsega 180 strani in okrog 200 raznih deliktov, kajti ta pogrebni zavod je skozi 6 let zavaroval občinske reveže in berače, stare od 60 do 70 let, poleg tega Pa tudi bolnike, ki so bili že v zadnjih izdihljajih. da si je lahko potem, ko so po kratki zavarovalni dobi umrli, prisvojil zavarovalnino, ki je znašala za osebo v mnogih primerih tudi do 50.000 Din. Razprava proti famoznemu pogrebnemu društvu bo trajala najbrž pol meseca. * Uboj zaradi psa, V vasi Osojnici blizu Maglaja se je krvavo končal malenkosten prepir med kmetoma Vasičem in Sarčev'-čem. Prvi je zapreti! drugemu, da bo ubil njegovega psa, če ga ne priveže. ker je nevaren otrokom. Kmeta sta se v prepiru vedno bolj razburjala, slednjič pa je Vasic teke! proti svoji hiši. Sarčevič na za niim. V hiši je zgrabil Vasic za puško ter zakli-ca! svojemu nasprotniku, nai takoj uide če noče biti mrtev arcevic na je naprav še par korakov in tedaj je Vasic res sprožil. Sarčevič je bil zadet v srce in je takoi Pade! mrtev. Vasič se ie sam podal na orožniško postajo. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plasira tovarna Jos Reicli. lf u— G. ban dr. Drago Marušič danes iic bo sprejemal strank. u— Prirodosiovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo opozarja člane in prijatelje ponovno na zanimivo predavanje profesorja g. dr. Hjalmarja Broclia. ki bo danes na 8. rednem sestanku sekcije ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta Aleksandrove univerze. G. profesor Broch je sedaj direktor naše biološko-okeanografske stanice v Splitu in bo kot Norvežan predaval o Norveški in njenih prebivalcih, zlast pa o morskem ribarstvu, za kar je specialist. Predavanje bo spremljalo 80 barvanih diapozitivov. Vstopnine ni. Vabljeni vsi in vsakdo. u— Deset let mravljinsko pridnega delovanja v blagor bližnjemu in posebno še v prid revnim malčkom ima za seboj Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani. Nikdar ni zase terjalo pohvale in tudi svoj jubilej želi proslaviti brez velikega pompa Skromno, toda veledostojno. O tem svedo-či že sam spored jutrišnjega večernega koncerta v unionski dvorani. Podrobno smo ga objavili včeraj, da se je vsak lahko prepričal, kako odlične moči so se stavile Kolu JS na razpolago. Užitek Pri izvajanju tako lepega in pestrega sporeda ne bo izostal Zdaj pa ie samo še dolžnost Ljubljančanov. da se koncerta udeležijo v tiaj-častnejšem številu in tako izkažejo Kolu JS častno priznanje za dosedanje delo in mu dajo pobudo za nove, velike smotre. Pojdimo torej jutri zvečer v Union, vrle Kolašice res v polni meri zaslužijo našo pozornost! Proti vhaianju nalezljivih klic potom ustne dupline Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega za- # vojčka Din 8.—, velikega zavojčka Din 15.—, u— Iz gledališča. Velezabavna komedija »Pri belem konjičku« se ponovi v dram; jutri zvečer za red C. Premijera »Slehernika« bo v nedeljo, ne jutri, kakor je bilo prvotno javljeno, in to v opernem gledališču Misterij o življenju in smrti bogatina Slehernika je že več let stalno na repertoarju slavnostnih iger v Solnogradu. kier se izvaja na prostem, na trgu pred stolnico. Slehernika hodijo poslušat ljudje iz vse Evrope. Naša prva uprizoritev po režiji prof. Osipa Šesta ima naslednjo zasedbo: Slehernika igra g. Levar. mater ga Marija Vera, družnika g. Cesar Smrt g. Kralj. Mamona g. Skrbinšek. Sodeluje tudi operni zbor in vojaški orkester. — Jutri bodo dali v operi priljubljeno opereto »Dijak prosjak« kot ljudsko predstavo po globoko znižanih cenah od 36 Din navzdol. Gotovo bo marsikateremu prijatelju našega gledališča ustreženo, da si za skromno vstopnino privošči priieten muzikalni užitek. Premijera nove slovenske operete »Oj. ta prešmentana ljubezen« je odložena za par dni zaradi nekaterih poprav. u— Smeha polna veseloigra »Gospod senator« bo uprizorjena jutri in v nedelio na Šentjakobskem odru. Sodelujejo najboljše moči, režira g. Danilo Bučar. Kdor ljubi smeh in dobro zabavo, pni pnseti predstavi. Vstopnice so pri g. Milošu Karničniku na Starem trgu. h— ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljuhlian: pr:red; 27. t m. ob nol 19. v dvorani OUZD va.ienško predavanje. Predaval bo profesor g. Janko Mlakar o naših planinah s skeptičnimi slikami. Vstopnina je prosta. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki u— Koncert! Velik koncertni aparat ie združila naša gledališka uprava za svoj 111 simfonični koncert, ki bo 1. mah« bn imelo 3° t. m. ob 18. v posvetovalnici mestnem magistrata občni zbor. Poleg cb;čijn"h točk je na dnevnem redu sprememba pravi K obilni udeležbi vab-' odbor u— Angleški igralci. Prejeli smo: V notici, ki je bila priobčena v sredo 22. t. nuje bilo razen odhotia igralcev omenjene tudi. da so igralci nasvetovali. da naj v interesu tujskega prometa ne navijamo cen Javuost ki ve, da je nekaj gostov ložira-lo v hotelu Slon, b: bila zaradi te pripombe lahko v mnenju, da je bila hotelska oskrba predrago zaračunana. Zarad: tega sporočam javnosti, da je v mojem hotelu ložiralo 7 gospodov in je vsak plačal sobo z 10% izrednim popustom od običajnih cen. torej 45 Din z vso postrežbo, napitnino in davkom. Zaztrk je plačal vsak gospod 15 Din. servirano v sobah, in je zajtrk obstojal iz kave separč. masla, marmelade in kruha. Kosilo, ki ga je naročilo Dramatično društvo in menda ga je tudi društvo plačalo, je sestojalo iz mnogih vrst jedi' in specijalltet. Za kosilo je plača! vsak gost 40 Din. Torej o kakem navijanju cen v mojem hotelu ne more biti govora in želim cenjenim angleškim gostom, da bi bili na svojem potovanju povsod tako poceni postrežem. — A. Koritnik, hotelir. 111 u— Usoden padec. V bolnico ie pr:še' včeraj popoldne posestnikov sin Andrej Rupert iz Iške vasi. Doma jc s krampom razkopaval kamenje, pa mu je na mokr zemlji spodrsnilo. Padec pa je bil tako nesrečen. da je fant obležal z zlomljeno levo roko. u— Nenadna smrt. V veži hiše št. 14.3 "a Celovški cesti je včeraj okrog poldne nenadoma dohitela smrt go Marijo J e r u -č e v o. soprogo tajnika Mestne hranilnice. Gospa ie baš prišla domov, kjer pa je. sto-pivši v vežo nenadoma začutila hude bolečine v prsih. Hip nato se ie zgrudila. Prihiteli so takoj sosedje, ki so ji skušal: pomagati, toda zaman. Gospa ie b'!a že mrtva Podlegla je srčni kapi. Užaloščenemu soprogu in spoštovani družini naše najiskrenejše sožalje! u— Huda poškodba pri delu. Baben Ivan, 30-letni ključavničarski pomečnik, stanujoč na Poljanski ccsti 4 in zaposlen v Strojnih tovarnah in livarnah, je doživei včeraj dopoldne hudo nesrečo. Pri delu mu je nenadoma odlete! v desno oko drobec železa in mu oko skoro razlil. Ponesrečenec je moral takoj v bolnico, kjer pa dvomijo, da mu bo mogoče rešiti poškodovano oko. u— Sodne odpovedi. Zadnjih šest tednov ni b lo pri okrajnem sodišču vloženih nobenih novih sodnih stanovanjsk.h odpovedi. Včeraj pa jih je mestni mag.strat vložil 15. ki zadevajo stranke, stanujoče v stari mestni hiši ob Gajevi ulici št. 2, odnosno Dunajski cesti. Ta hiša je stara že nad 150 let in jo je magistrat sklenil popolnoma podreti zaradi regulacije Gajeve ulice, ob kateri se bo dvigal orjak Pokojninskega zavoda. Stranke se morajo izseliti avgusta, nakar se bo takoi pričelo s podiranjem. u— Tudi usmerjevalca prispela. V sredo sta prispela od tvrdke Siemens Schuckert iz Berlina nova usmerjevalca za podštacijo električne železnice. Včeraj popoldne so ju tudi že spravili na mesto ter ju montirali, da bosta že v bližnji bodočnost: izvrševala svojo nalogo pretvarjanja izmeničnega toka na istosmerni tok. Usmerjevalcu tehtata po 2500 kg. u— Težkoče pri kanalizaciji Dunajske ceste. Kanalizacijska dela Dunajske ceste onkrai železniškega prelaza le počasi na-predujejo. Največ ovira delo strašno muhasto aprilsko vreme, ki nagaja tudi drugod. S kanalizacijskimi deli so pričeli že pozimi in nadaljevali od zgodnje pomladi Že kana! v Fokopališki ulici je precej globoko v zemlji, zato moraio na Dunajski cesti, kier bo glavni zbiralni kanal, kopat: še globlje. To pa je zaradi vremena in silnega tovornega proPi"~" Dunajski cesti močno otežkočeno. Pomladni nalivi nagajajo delavcem, ker so jarki kar-hitro v vodi. Zaradi trese'nja, ki ga povzročajo težki vozovi in avtomobili. Pa morajo stene jarkov podpirati, ker bi se sicer udirala zemlja. Doslej oa so kljub oviram položil: delavci na tem predelu Dunajske teste že okrog 150 tn cevi. Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 173 ------t---TtiimiiiiiiiinmmninIIIJt Za postado: s? •HirSm cote&Iado •■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Iz Maribora a— Profesor Vey ne bo predaval. V soboto 25. t. m. je nameraval predavati pod okriljem francoskega krožka prof. Vey iz Ljubljane. Cercle frangais je pa včeraj prejel obvestilo, da g. proiesor tokrat ne more priti predavat. a— Cercle francais. V soboto 25. t. m. ob 16. bo priredil francoski krožek v Vesn< mladinsko predstavo s petjem, rajanjem in deklamacijami učencev in učenk otroških kurzov krožka in nižjih razredov državne realne gimnazije. Starši, katerih otroci se učijo francoščine bodisi v kurzih. bodis v šoli, naj nagradijo navdušeno delo mladega naraščaia z obilnim obiskom. Vstopnine ni! a— Turneja slovaške Filharmonije preložena na jesen. Orkestralno združenje slovaške Filharmonije v Bratislavi bi moralo v Mariboru koncertirati 15. tinja Pravkar na le sporočilo, da je na nasvet češkoslovaškega zunanjega ministrstva in Zveze JC-Hg v Beogradu preložilo turnejo na iesen ker bo v maju koncert:rala_ češka Filharmonija iz Prage, ki priredi koncerte v vseh mestih Jugoslavije, razen v Mariboru. a— Iz gledališča. Danes se bo uprizorila v proslavo 60-letnice h" S. Flnžgarja njegova drama iz kmečkega življenja »Verl-ga« kot dijaška predstava po najnižjih cenah od 2—7 Din. Pred predstavo bo govori! prof. dr. 1. Dornlk. — V soboto ob 17 bo otroška predstava pravljične igre »Začarana žaba«: za okoličane bo v nedeljo ob 15 opereta »Cirkuška pnncesa«. zvečer ob 20. Pa duhovita komedija »Lesen! k niji« zadnj č v sezoni po znižanih cenah. Drama pripravlja Gruntov kuriiozni »Dogodek v mestu Gogi«. opereta študira Szlr-majevo veselo opereto »Kavalir Miško« — Marica Lubejeva. priljubljena zagrebška subreta bo gostovala kot Silva v »Carda-šk: kneginii« v torek 28. t. m. Rezervirajte vstopnice a— Napredovanje. Policijski podnadzor-n;k II reda IIi-3 Gašper Trpin je preveden v 111-2 v činu policijskega podnadzornika I. reda na istem službenem mestu. a— Klub »Meja« bo priredil tekom maja. junija in julija 4 večje izlete: dne 10. maja v Remšnik in k Sv. Pankraciju. dne 24. maja k Sv Duhu. meseca junija v Kaplo in meseca julija v Pernice nad Muto. Dnevi zadnjih dveh izletov bodo še sporazumno določeni in objavljeni. Izleti k Sv. Duhu, v Kaplo in Pernice bodo združen,' s predavanji ZKD. izlet v Kaplo obenem tudi z otvoritvijo nove obmejne knjižnice ZKD Vse planince ki jim je na srcu naša meja. že danes toplo vabimo na te izlete! a— Znaten padec nemškega življa v Studencih. Po sedanjem ljudskem štetju imajo Studenci, največja občina v neposredni bližin. Maribora, 4335 prebivalcev, za 735 več kot pred desetim; leti. Žensk je za 153 več kakor moških. Zanimiva je slika glede na pristojnost. Pristnih" Studenčanov je namreč samo 1531. vsi drugi so pristojni večinoma v podeželske občine, razen 495 oseb, ki imajo domovinsko pravico v Mariboru. Studenci so pač v prvi vrsti delavska občina, delavstvo pa se rekrutira predvsem iz podeželja. Razveseljiv pojav pa ie. da pridobiva tudi v tej svoječasno zagrizeni nemškutarski občini državna misel vedno več tal i n se tudi med delavstvom dviga nacijonalna zavest Nemci, ki so tvorili leta 1920 še 12.58'o vsega prebivalstva, so padli sedaj po maternem jeziku na 2% (85).^ po narodnosti Pa jih je celo samo 1.57'/o (67). Treba pa bo seveda še mnogo dela. da se nacijonalna zavest in državna misel med studenškim prebivalstvom še okrepita in tudi utrdita. a— Ljudsko štetje v Vuzenici izkazuje 1775 prebivalcev iu sicer 875 moških in 900 žensk. Po katastralnih občinah: Vuze-nica trg 560, Št. Vid 518, Št. Janž 503, Dravče 194. Jugoslovenskih državljanov je 1761, 14 pa tujcev. Razen 4 pravoslavnih so vsi rimokatoliki. Po narodnosti oz. maternem jeziku je Slovencev 1711. Srbohr-vatov 4. Nemcev 56 in drugih Slovanov 4. V vsej občini je !e 93 nepismenih. Napram zadnjemu ljudskemu štetju je število prebivalstva narastlo za 185 oseb. Hiš je 285. poljedelskih gospodarstev 225. vseh družin oa 329. a— Gramoz ga je zasul. Delavca Jožefa Postružnika je v sredo v Poschevi gramozni jami. ko je seja! pesek zasul plaz gramoza. S težavo so ga drugi delavci izkopali in dali z reševalnim avtomobilom prepeljati v bolnico, ker je imel težje notranje poškodbe na desni strani in tud; praske po licu. a— Iz policijske kronike. V pisarno Fr. Paliernika. zastopnika berlinske tvrdke Melikos je vlomil nekdo s ponarejenimi kliuči in odnese! za krog 2600 Din gumijevega blaga Ime storilca je že znano. — šivilji Mariji Ernejšek ie neznan tat ukrade! iz kuhinje lakaste ženske čevlje, ko se je za hin odstranila. — Trgovcu s kur;-vom Tičarju je izgini! gluhonemi deček, k! ga je imel 1.5 mesecev pri sebi. Fant je nekje od Kratene. Zahotelo se mu ie menda več svobode. Iz Celja e— Vojaška vest. Danes zapustita Celje dva simpatična častnika 39. pešpolka: gg. poročnika AHzij Pelizon. ki odhaja k 48. oešpolku v Plevlje. in Acovič Radmilo-Šilja. ki odhaja h kolesarskemu bataljonu v Ljubljano. Častnikoma želimo obilo uspeha na novih mestih! e— Liudsko vseučiPšče. y ponedeljek ob 20. bo predaval v risalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici e. ravnatelj Gvidon Go-m'šček o temi: »Miselnost evropskih narodov.« Predavanie bo izredno Zanimivo in se pričakuje številna udeležba. r— Pri gostovanju ljubljanske drame v torek zvečer je občinstvo gledališče skoro napolnilo in je bilo s predstavo »Mladolet-ja« zelo zadovoljno. Končno pa bo vendarle treba napraviti red na dijaškem stojišču. s katerega ie med predstavo kar deževalo raznih neslanosti. e— Mestni kino. Drevi ob pol 21 zvočna opereta »3-fl—2«. Dodatek 2 zvočir predigri. p— Širokogruden Bat'in »zastopnik« Celjska policija ie predvčerajšnjim aretirala 25-letnega brezposelneea trgovskega nomočnika Franca K. iz Liubliane ki Sp ie 21 t. m. pripeljal z avtotaksiiem iz Ljubljane. Tu je naročil šoferju, nai ga počaka. sam na ie odšel v mesto kier '"e skušal dobit; od neke stranke 5000 Din pod nretvezo da iih notrebuie kot zastopnik *vrdke F*af a da bo ni ?e!ezn;c' va gon čevliev k: co nrisneli ra w>vo tista-novlieno Bat'in" podružnico v Celin Dejal je. da denar nujno potrebuje, ker bi si- Ne samo neprijeten, temveč tudi nevaren je bronhijalni katar. Zato vzemite *a Ra takoj odpravi. cer tvrdka morala plačati visoko ležarino. Za uslugo je obljubi! preskrbeti omenjeni stranki službeno mesto nadzornika blagajne in skladišča. Obljubil je tudi izplačevati polovico svojega zaslužka, ki da na odstotkih izvršenega prometa znaša najmanj po 15.000 Din mesečno Stranka denarja k sreči ni izplačala in se ie tako obvarovala škode. Zaradi poskušenega sleparstva je bil K. izročen sod.šču. Tudi šoferju dolguje za vožnjo iz Ljubljane 750 Din. Z Jessisis s— Gospe Ogrinove zadnja pot. V t.orck popoldne se je izpred hiše žalosti vršil po« greb se Ogrinove ki je pokazal, kak ugled je uživala pokojnica. Na čelu žalnega spre« vod je igrala jeseniška sokolska godba žalostinke. za krsto pa je za ožjim 6or,od« niki pokoinice korakala dolga vrsta občin« stva. predvsem članov Soko'a. društvo na« mcščenccv KID in prijateliev in znanccv. Kombinirani pevski zbor Sokola in »Slo« Ce« je pred hišo žalosti in ob odprtem gro« bu lepo z^nel c*ve žaJostinid. s— Rezultati ljudskega šfet.ia Jeseniška občina šteje 6384 preb v 'Icev. to je za 900 več kakor pri liudskcm štetiu leta 1920. Jesenice same šteje:o sedaj 5098 duš na« pram 4391 v letu 1920 (za '707 oseb več). OkoMške vasi ki sna dajo pod obč-lno. šte« jejo- H-ušica 8SS <78R\'Sv. Križ 29S (237) in PI vški rov t 100 (68). f? Kamnika ka— Kamnik za svoj napredek. V ne« deijskcm članku pod tem naslovom je po« praviti: Za ceste v Lučc je banska upra« va prispevala 50 odst. (ne 5 odst.), občina je pa Obrtnemu društvu brezplačno od« stopila svet za postavitev javne kopeli za dob.o 50 let fne 5). Tiskarski škrat nam je torej pri obeh številkah zbrisal ničli. ka— Koncert kamniškega pevskega okrožja. V nedeljo popoldne se je v Kam« niškem domu vršil koncert slovenskih na« rodnih pesmi Prireditev so posctiLi odlični ljub' lanski gostje kot gg. Hubad, dr. Če« rin. Bajuk in drugi Nastopilo jc blizu 300 pevcev in pevk. Spored sc oddajali tudi po radiu. Obisk je bil velik in je prireditev v moralnem in gmotnem oziru uspela. ka— 10 letnica Obrtnega društva v Kami niku bo 15. avgusta Ob tej priliki sc bo pričela gradba javne tople kopeli, ki bo veliala naše vrle obrtnike okrog 100.000 dinarjev. Kopel bo moderno urejena in do« bro došla. našemu mestu. Društva naj ti dan upoštevajo in ne prirejajo kakih pri« reditev. 7T T i— Dober glas naše tovarne. V zadnjem č"su si je podjetni Šmarčan g. Izgoršck Franc prav moderno opremil tovarno po« hištva. Podjetje vzbuja pozornost vseh, ki prihajajo v ljubko Šmartno. Dober dlas Izgorškovih izdelkov sega tudi daleč v druge banovine, saj prejema g. Izgoršck n a--ročila za onremo mn.ogih novih hotelov na našem J-.dranu. te drr pa nalaga tvrdka nekaj sto klopi, ki jih jc izdelala v re« kordno kratkem času za nova beograjska državna poslopia. i— Iz polšniške občinske uprave. Po spremembi v občinski upravi na Pplšniku sen je odbor konstituiral t:ko!e: župan g. Poijrajec. tajnik g. Fele. tamkajšnji trgo« vec. za blagajnika pa ie bil izvolicn domači šolski upravitelj 2. .Tcško Aničlč, ki se je 7. vso vnemo zavzel za napredek občine. Kakor čuierno. bo (občinski odbor nokrenil na žcPo ljudstva vpr šanje za zsrad^o pre« potrebnega železniškega postajališča v Rcnkah. Iz Novega snesta n— Po novem ljudskem štetju ima mest* na občina 4045 prebivalcev. Popisovalci so našteli 2024 moških in 2021 ženskih oseb. Vsi ti prebivala prebivajo v 482 hišah. Od zadnjega ljudskega šteja je mesto naraslo s priključitvijo Kandije in ostalih krajev za 1000 duš, med katerimi so všteti tudi vojaki posameznih edinic naše garnizije. n— Delo Olepševalnega in tujsko=pro= metnega društva je zelo razveseljivo. V zadnjih dneh je preuredilo društvo jav« na izprehajališča. Odstraniti jc dalo na Glavnem trgu v kotu kavarne Smola vod« no črpaljko in prcurcdil.o prostor v cvet« lični asad. Na mestno županstvo je odpo« slalo prošnjo za dovolitev naprave poti za pešce na ž!ezniškem mostu. Izposlovalo je, da se napelje na mestno kopališče vpdo« vod, ki bo služil kopalcem za pitno vodo in tuš. Odbor je sklenil, da sc da izdelati diagram mesta in okolice, k: se bo razsta« vil na jesenski razstavi v Ljubljani v svr« ho tujsko«prometne propagande. Poleg te« ga se bod.o dale razstaviti tudi slike mesta in okolice. n— Na občnem zboru moto«koIersarske sekcije ljubljanske »Ilirije« je VI izvoljen za predsednika g. dr. Furlan. za podpred« sednika graščak g. L 'm, za tajnika g. Av« sec, za blagajnika 2- Lampe. za tehničnega referenta g. Habe. Poleti bo sekcija pri« redil > gorsko motocikhstično dirkp na Gor« jance. n— Kino Meteor bo predvajal film »Ve« nera'< v petek in soboto ob 8, v nedeljo pa ob 4., 6. in 8. uri. Iz Slovenske sb— Prostor za novo osnovno šolo je bil te dni odmerjen in kupljen (kvadratni me« ter po 8 Din) od ge. Vrhovškove za Sti« gerjevimi parcelami, kjer se živahno gradi« jo enodružinske hišice Stavbišče v izmeri 1 ha je izredno primerno za velikopotezno projektirano šolsko stavbo, ki nam je ne« obhodno potrebna sb— Posestvo nedavno umrlega grofa Jurija Salma s starinsko hišo in obsežnimi gospodarskimi objekti na Aleksandrovem trgu je kupil posestnik e Luka Mele iz Konjic za sorazmerno nizko ceno 500-000 dinarjev. sb— Podpore za veterinarske namene v našem srezu, ki jih je votiral sreski kme« tiiski odbor, znašajo 15 000 Din in sicer: 10.000 Din za cepljen ie, 5000 Din pa za po« bijanje metiljavosti Pretežni del teritorija, kjer se bavi liudstvo z živinorejo, 'eži v si oven iehistriškem sodnem okraju Zato bi bilo pravično, da se -vsaj poVrvica suh« vencije pravočasno nakaže v SI. Bistrico. Iz življenja na deželi GORENJI LOGATEC. Sokol je uprizoril v nedeljo v svojem domu komedijo »Ostanek«. Priznati se mora. da so bile vloge dobro zasedene, predvsem glavna vlo* ga. Igra je dobro uspela tudi zaradi tega, ker so igrale- vloge dobro nastudirah. Za* to so tud, želi velik apl*vz. V -soboto 2j. t. m. ob 20 bodo ponovil, komedijo v So. kolskem domu v Dolenjem Logatcu. 1 n. čakujemo polnoštcvilno udeležbo GORENJ V neae'i° 19- m- so napravili v Gorenji vas: pomočniški iz* irf kovači Demšar Vin*promctni krai, da ima cementno tovar* no in tako naprej. Ni pa res. da bi potre* bovala Mojstrana zaradi tega ne vemo ko* ko samostojnih trafik V pojasnilo do* diiamp. da ima Mojstrana po'eg že obsto* ječe samostojne trafike še 5. v poletnem č :su 6 domačih trafik Tnrei ima Mojstra* na že 6, odnosno 7 trafik, kar popolnoma lastnic za kraj z S00 prebivalci. Ako se - .i p osle d ugotovi, da jc res potrebna še Jrur«a samostojna trafika v Mojstrani, naj s tedaj postavi na primerno oddaljen4 kraj na drugem koncu vasi. Podeli naj <=e pa zaslužka potrebnemu in dela nezmožnemu ir*oresentu. ZAGORJE. Na prvega smo se s trebil* .š. rimi aktovkami pod pazduhami raztepli ■B Z J UTRAJ -v. * # tf* V* ^ o"1 6 V* po občini štet Marsikje so nas gledali ne* zaupno. Vojna bo. so tiho ugibali Vse ho* čejo vedeti, še drevesa štejejo Neka re* solutna mamka je nagnala radovednega popisovalca, češ saj imajo vse zapisano na občini in v farovžu Da, to je bila res vojna Sedaj počivajo listine brez razbur* jenja na občini Popisovanje je končano. Našteli smo 413 hiš, 160 posestev, 1020 družin, vseh prebivalcev pa 4204, to je za 204 več kakor pri zadnjem ljudskem štet** ju. Tako majhen prirastek gre na račun opuščene steklarske industrije, zaradi če* sar se je izselilo d.o 800 ljudi Če upošte= vamo to dejstvo, smo napredovali za 1000 duš. Če nam ho še priključen de! ržiške občine, bomo narasli na preko 500 stano* val cev. Naknadna c^mera |s©s!©v-nega £s?>vlUa od zal©g in ter- Vkci ja zbornic, da se trgovci, obrtniki in jndustrijci, ki niso več dolžni plačevati no-M'L'a skupnega davka na poslovni promet, oprostijo vladanja prijav o zalogah in terjatvah po stanju od 31. marca t. i., odnosno .a-kon in vprašanje predložiti merodajni komisiji v odobritev. Kakor poroča ;Trgovski list", je zastopnik finančnega ministra izjavil, da se mora [o v prijavah izkazati samo terjatve iz lai.-kega in Ietošnjesa lota, ne pa tudi ter-jaive iz dobe od 'l."l922. do 1929. V tem smislu se bo uredba v kratkem spremenila. Prijave terjatev morajo vložiti samo oni trgovci, obrtniki in industrijci, katerih promet je znašal več kakor 360.000 Din na leto in so torej doslej plačevali poslovni davek. p > knjigi opravljenega prometa. ^ -i o-tali. ki so poslovni davek doslej plačevali pavšali:«. nimajo plode prijave terjatev nobene obveznosti in niso torej dolžni vložiti prijave terjatev, pač pa prijave zalog. !'o informacijah »Trgovskega listat ni pričakovati. da bi se zakon, ki predpisuje prijave zalog, spremenil še do konca aprila, ko poteče rok za prijave, in je v interesu trgovcev in obrtnikov, da vložijo do konca aprila prijavo, pri čemer pa morajo upoštevati, da v zalogo ni šteti blago, ki ie bilo uvoženo po '26- marcu in je nanj torej plačan že novi skupni davek. Upoštevajo naj tudi morebitne pričakovane spremembe, kakor padec cen. ker. se bo nanj oziralo. Onim. ki morajo prijaviti tudi terjatve, pa naj upoštevajo samo terjatve, ki še niso v knjigah odpisane, odnosno terjatve, katerih izterjanje je vobče mogoče. — 501otniea ljubljanskega (»remija trg«v-ffv. Letos praznuje G remi j trgovcev v Ljubljani pol stoletja svojega obstoja. Zato bt> v nedeljo '26. t. m. točno ob 11 dopoldne spominska seja v veliki dvorani Trgovskega doma. Redni letni občni zbor gremija se bo vršil v torek '28. t. m. ob 7. zvečer prav tako v veliki dvorani Trgovskega doma (v primeru nesklepčnosti bo ob 8. zvečer občni zbor ne glede na število navzočih). Na dnevnem redu so pole« načelstvenega in tajniškega poročila še računski zaključek za 1. 1980, nadalje volitve načelnika, 2 namestnikov. 12 članov odbora. 6 namestnikov odbora, šolskega odbora, razsodiščnega O'.!-b.ira. 2 zastopnikov v pomočniški zbor in 30 delegatov ter namestnikov za zvezni občni zbor. Pravilnik o baaovinskih pristojbinah za r i barske izkaznice je objavljen v '27. številki Službenega listat dravske banovine in je s tem dnem stopil v veljavo. Po tem pravilniku se od vsake ribarske izkaznice i ribarske knjižice, ribarskega lista, ribar-s'- ' karte) plačuje banovinska pristojbina, ki znaša za koledarsko leto 50 Din, če pose-sOggt 225—260; rli 210—220; >5« 190—200; »6i 180—185; 150—155; »8* 130—135. (»trobi: baški 130 do 135, banaški. slavonski 125—130. + Budimpcštanska tenninska borza (23. t. m.). Tendenca slabša, promet miren. — Pšenica za maj 15.70—15.71 (15.70), za junij 15.70—15.77 (15.80): rž: za maj 13.70 do 13.75 (13.80); koruza: za maj 13-45—13.43 (13.50), za julij 13.76—13.7S (13.80). za avgust — (14.00), tranzitna za maj 10.08 do 10.72 (10.70), za julij — (10.90). Šport Gradjanski : Ilirija V nedeljo 26. t. in. bo gostoval v Ljubljani zagrebški Gradjanski. Tekma se bo vršila na igrišču Ilirije. V predtekmi bosta nastopila v prvenstveni tekmi Svoboda in Grafika. Reprezentanca LNP v Beogradu Podsavezni kapetan g. dr. Zvonimir Bu-Ijevič nas naproša, da objavimo naslednje: O nedavnih dogodkih v Beogradu ob priliki gostovanja slovenske nogometne reprezentance smatram za svojo dolžnost, da izjavim v informacijo javnosti nastopno: Po nesrečne izgubljeni igri z močno beograjsko enajstorico, pri kateri je že v drugem polčasu branilo prestiž športne Slovenije pet Ilirijanov, pet Primorjašev in en Mariborčan, nisem mogel kot vodja potovanja in podsavezni kapetan skriti svojega veselja zaradi složnega in enako požrtvovalnega dela vseh naših reprezentantov. Te svoje radosti nisem skrival niti pred igrači in sem hvalil njihovo samozavest. Gotovo je omembe vredno dejstvo, da sem ljubljanskemu »Jutru« takoj po končani igri javil to svoje veselje ter podčrtal, kako je Janez (SK Ilirija!) bil naš najzanesljivejši igrač in kako je nesrečna poteza Svetica (ASK Primorje!) prinesla Beogradu nezasluženo zmago. Po skupni večerji sem pri razhodu opozoril vse igrače, da nas čaka drugi dan težak in odgovoren posel in da je dolžnost vsakega slovenskega reprezentanta, da bo ob 22.30 doma. Poleg tega sem poveril Hasslu nalogoi da gleda na to, da ne bi kdo v moji odsotnosti (ker zaradi zadržanosti nisem mogel z ajimi) užival alkohol. Dočim so bili nekateri igrači ob 21. že v postelji, se je večina pet minut po 22.30 meni javila v hotelu z izjavo, da so se trije igrači neopaženo odstranili od njih in da jih niso mogli najti. To je meni pred vhodom v sobo potrdil tudi g. Malic, ki je iskreno in kot dobro vzgojeni športnik obžaloval ta korak svojih tovarišev, še več, izjavil je, da se to njihovo postopanje ni zgodilo prvič. Ob 23. sem se odločil, da sam poiščem te igrače, ker sem se zavedal nevarnosti, v kateri sem bil. Nekoliko minut pred polnočjo sem se brez uspeha vrnil, čakal sem nanje še nekoliko časa ter nato odšel spat. Zavedajoč se svoje odgovornosti nisem mogel vzeti te igrače v poštev pri sestavi moštva za ponedeljek, in sicer iz teh razlogov: 1. Ker nisem imel nobenega jamstva, da so ti igrači v potrebni telesni kondiciji, ki je pri starejših igračih v takih primerih odvisna od strogo solidnega življenja. 2. Ker nisem mogel dopustiti sumnje, da se tudi pod mojim vodstvom dalje mirno gleda na že običajno postopanje, da slovenski nogometni reprezentanti pred tekmami za barve Slovenije morejo in smejo biti kasno ponoči v nočnih lokalih in da tako ubijajo tudi zadnje upanje na uspeh pri onih svojih tovariših, ki so jih čakali doma Ohranil sem proti tem po-greškom slovenskih reprezentantov sveže in neodpustljivo preziranje še v času, ko sem imel čast, da kot aktivni igrač nosim reprezentančni dres. Objaviti danes, koga se to tiče in čigavi člani so bili ti igrači, bi bilo vsaj za sedaj mogoče deplasirano in odveč. Na koncu izražam svoje globoko obžalovanje. da ie pomanjkljiva športna vzgoja treh mladib ljudi bila mogoče vzrok, da je slovenski nogometni šport »dobil še en udarec. Nič manj ne morem ob tej priliki obžalovati dejstvo, da se je ta za nas žalostni dogodek skušal izrabiti — za časa moje odsotnosti iz .Ljubljane — v borbi proti klubu, čigar član sem, na tak način, da je zanj tudi strogost tiskovnega zakona pre- blaga. Dr. Zvonimir BuJjevič. Službene objave LNP (Iz seje p. o. 22. t .m.) Prisotni gg.: Stanko, Novak, Kovan, Ac* cctto, Grošelj, Šctina, Kovač, Zupane. Zapisnik zadnje seje ae odobri. Zapis* nik MO Trbovlje od 20. aprila se vzame na znanje. Odobrijo se prijateljske tekme v nedeljo 26. t. m. ZSK Hcrmes, Lj. : Atle« tik SK, Celje v Celju. — ASK Primorje, rez.: SK Trbovlje v Ljubljani. — SK Že* lezničar, Maribor : Varaždinski SK. v Va« raždinu. — 2. maja 1. SSK Maribor, Mari* bor : Salzburger SV v Mariboru. Naknadno se odobre naslednje prijateljske tekme: odigrane 19. aprila: SK Ilirija, Ljubljana SK Hakoah, Gradec v Ljubljani. — SK Elan, Novo mesto : SK Olimpija, Karlovac v Novem mestu — I. SSK Maribor, Mari* bor : Varaždinski SK v Varaždinu. Od 11. do 13. apirla 1931 se zaradi tur* nirja železničarskih klubov v Mariboru za* branj igranje drugih tekem v Mariboru. Verificirajo sc s pravom nastopa 2. ma* ja 1931. za I. SSK Maribor. Mrb.j Kikl Franc, Sok Ivan, Vuga Evgen, za SK Elan, Novo mesto: Uderman Dušan, za SK Koro* tan, Lj.: Dolenc Kracl, za SK Svoboda, Lj.: Bambič Maks. za SK Javornik. Ra* kek: Janež Leopold, za SK Natakar. Lj.: Humar Franr. Zivrne se verifikacija igr. Plibcrška Ru* dolfa za I. SSK Maribor. Mrb.. ker niso priložene slike pravilne. Poziva se SK Javornik. Rakek, da do* stavi odpustnico prejšnjega kluba za igr. Korbarja Franca Vzame se na znanje izja* va igr. Uršiča Emila, da preklicu je priia* vo za SK Ilirijo ter ostane še nadalje član ASK. Primorje. (Dalje jutri.) Nogometna tekma na Jesenicah. V ne* d c1. j o ob 15. bo v primeru lepega vremena na spotrnem igrišču v Kurji vasi_ nogomet* na tekma med prvimi moštvi SK Bratstvo in SK Svobode iz Ljubljane. Istotako se bodo vršile kolesarske dirke, ki so razp.* sane le za primer lepega vremena. SK Zagorje bo priredil 3. maja »šport* ni dan« in sicer dopoldne: kolesarske dir* ke na progi 7S km. Start I. skupine ob 9.30 Zagorje »Domžale * Zagorje; II. juniorji, start ob 9.45, na progi Zagorje * Krašnja « Zagorje 52 km. Prvi trjie obeh skupin prej* mejo častne kolajne. — Ob 10. bo nogo* metna tekma rezerve, ob 10.30 stafetni tek na progi 300 X 350 X 400 X 800 X 300 metrov. Zmagovalna petorica prejme častne kolaj* ne, klub dobi Inž. Loskotov prehodni po* kal, ki preide v stalno poset po trikratni, oziroma petkratni zmagi v presledkih. — Ob 10.45 bo diistančni tek na 100 m; prvi trije prejmejo spominske kolajne. — 1'opol* dne ob 2. bo predtekma oldbov I. z old* bv II, ob 16. glavna nogometna tekma, ob 18. pa prijatelski sestanek vseh športnikov. (Podrobna razpisa o kolesarskih in lahko* atletskih tekmah priobčimo jutri.) ASK Primorje (centralni odbor). Redna letni občni zbor bo 7. maja ob 20. v kleti hotela Miklič z dnevnim redom: pozdrav in poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo načelnikov sekcij, poročilo revizorjev, volitve, slučai* nosti. — V primera nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje, vse eventuelne predloge je treba 8 dni pred občnim zbo* rom poslati klubu. SK Ilirija (nogometna sekcija). Seja na« čelstva sekcije danes ob 20.30 v »Evropi«. Igralci t\rve skupine se onozarjajo na da* našnjo objavo v članski knjigi. 26. t. m. igra I. moštvo v Mariboru proti SK Želez* ničarju, rezerva v Novem mestu s SK Ela* nom. juniorji ob 16 v Mladinskem domu na Kodeljevem proti SK Mladiki. — Lahko* atletska sekcija ima danes ob pol 21. v kavarni »Evropi« sestanek, ki se ga naj udeležijo gg. prof. Čop. dr. Kuheli. Kosec. Pcvalek, Baltesar, Gnidovec, Oblak, Mah* kovec, Smerzu. — Drsalna sekcija poživlja vse one, ki imajo še svoje rekvizite v gar* derobi na tenis=prostoru, da izpraznijo omarce najkasneje do 28. t. m. — Tenis* sekcija sporoča vsem prijavljenim članom, da se bo zaradi slabega vremena pričela sezona letos šele 1. maja. Urnik bo sc* stavljen in nabit v garderobi prihodnji te* den. Poživljajo se vsi novi interesenti in stari igralci, da se vpišejo vsaj do 28. t m. zaradi sestave urnika. Prijave se snrejema* jo v trgovini A. Goreč, Dunajska cesta ali pa na teniškem prostoru. SK Jadran. Danes seja u. o. zaradi važ* nega dnevnega reda. Pohioštevilno! SK Jadran Danes ob 18. strogo ob* vezen trening na našem igrišču za Hralce: Lo i ar I in II. Brcar. Benedet;č. Kosmač, Koter. Kos. Banovec Kern. Zadel. Ivček. Zaje. Januš. Jcsenko. Kalčič. Pele. Šaus. Zahtel. Zadn:k. Zevnik 1 in II. Vidmar. Oven, Goli, Čcmažar. Čevlje prinesite vsi seboj. Kdor iih n;ma, naj jih dvigne pri gospodarju. Ob 20. sestanek vseh članov n~<»ometne sekcije pri Sokliču (Ivane), 5 ulica. TSV Slovan Drevi ob 20. pri »Sokolu« (lovska soba1) člmski sestanek vseb nogo* metašev. — Ob 21. seja nogometnega odbora. Iz živli Zdravstvo v Ameriki Velike ustanove bogatašev za medicinsko znanost — Organiziran boj proti nalezljivim boleznim — Indu- Frvi nemški minister v Romuniji Rudolf Brandsch, nemški poslanec v romunskem parlamentu, je postal v novi vladi državni podtajnik v ministrskem predsedstvu z referatom za narodne manjšine. Opic bo zmanjkalo Francoska vlada bo postavila opice v svojih kolonijah pod posebno varstvo in zaščito. Povod za to je dalo dejstvo, da se povpraševanje po opicah zelo širi. Povprašujejo pa po njih seveda učenjaki, in sicer zdravniki. Voronov neprestano išče šimpanze za precepljanje žlez, ki mu rabijo za pomla-jevalne operacije pri ljudeh. Pasteurjev institut si komaj priskrbi toliko opic, kolikor jih potrebuje za medicinske poskuse. Pariška Medicinska akademija je nedavno naslovila na vlado nujen apel, naj vendar odi#>čilni činitelji pazijo na to, da bo na razpolago dovolj opic. Kolonialni minister je namreč prosil to ustanovo, naj stori vse, da dobi uspešna sredstva v boju proti rumeni mrzlici. Za izdelovanje seruma proti tej bolezni, ki zahteva ogromno število žrtev v Afriki, pa so potrebne zopet opice, na katerih bodo delali poskuse, živali pa vedno in povsod primanjkuje. Vsak dan nov rekord Francoska letalca Burtin in Moench (od leve proti desni) sta izvršila rekorden polet iz Pariza v Tokijo in nazaj. Rabila sta za to pot 7 tednov. strija v službi Znano je, da ameriš.ti denarni magnati radi podpirajo znanost z ogromnimi denarnimi ustanovami in da je baš ta njihova radodarnost mnogo pripomogla k dosegi velikih znanstvenih uspehov. Te ustanove. Rockefellerjeve. Carnegijeve, Rosen-\valdove, Harknessove i. dr., gredo posebno v prid medicinski znanosti. V naslednjem podajamo zanimiva izvajanja L. R. Williamsa. ravnatelja newyorške medicinske akademije. Še pred dvajsetimi leti je bila večina ameriških medicinskih »šol« zasebna last in samo nekatere so bile v zvezi z univerzami in bolnišnicami, v katerih bi se mogli mladi medicinci do konca izobraziti. Danes je namestu prejšnjih 150 takšnih šol samo 82. a le 8 med njimi je neodvisnih od univerz. Skoraj vse medicinske šole, akademije ali fakultete razpolagajo z bogatimi denarnimi ustanovami, imajo velike laboratorije in so v ozki zvezi z bolnišnicami ali klinikami. Ta reorganizacija se kaže najbolj ob uspehih ameriškega medicinskega raziskovanja, ki je posebno v področju čiste eksperimentalne znanosti dovedlo do velikih odkritij. Naj omenimo samo nekatere izmed teh odkritij. Banting in Best sta odkrila prevažno iz-ločnino trebušne slinavke, inzulin; Whip-ple in Minot sta začela prva zdraviti malokrvnost z jetri in jetrnim ekstraktom; zdravljenje rahitisa z ergosterolom je ameriška iznajdba, isto tako cepljenje proti davici. Dicks je odkril povzročitelja škr-Jatinke in z Dochezom je našel antiloksin za to bolezen; serum proti pliomielitidi je istotako ameriško delo. Nič manjših zaslug nimajo Američani v področju medicinske in kirurgične tehnike. Od Drinkerjevega dihalnega aparata, ki omogoča celodnevna izvajanja umetnega javne higiene dihanja, do električnega operacijskega noža, ki je šele omogočil prave operacije srca in možganov, je nepregledna vrsta medicinskih tehničnih pripomočkov plod ameriškega izumiteljskega duha. Američani so sijajni organizatorji in zato ni čuda, da so znali izkoristiti ta svoj talent tudi v področju medicine, zlasti javne higiene. V Zedinjenih državah obstoje neštevilne zasebne in uradne higienske ustanove, zdravstveni uradi zvezne vlade, poedinih držav in mest so izvedli obsežna produktivna raziskovanja v področju borbe proti najrazličnejšim boleznim, zlasti infekcijskim. Zvezni zdravstveni urad je iztrebil malarijo v Panami, njegovi in vojaški zdravniki so storili silno mnogo za raziskovanje in pobijanje legarja, najrazličnejših kužnih mrzlic, pelagre in drugih bolezni. Davica nima v Ameriki nobene znatne vloge in so velika mesta, v katerih že leta ni bilo smrtnega primera zavoljo nje. Kontro!a mlečne proKkcije in prodaje je dosegla najmanj 50r/f nazadovanje diareje pri otrocih, po vzoru Nacionalne protitu-berkulozne zveze, ki se je nezaslišano razvila, so se organizirale zveze za zatiranje spolnih bolezni, raka, slepote gluhosti. srčnih bolezni itd. Američani imajo celo obsežna organizirana gibanja za higieno duha in za pobijanje duševnih bolezni. Tudi industrija skrbi za prospeh ljudske higiene in za varstvo proti boleznim. V moderni ameriški tvornici ne upoštevajo samo uspeha delavčevega dela, temveč tudi njegovo zdravje, število obratnih nesreč in nezgod je sicer ogromno, a jih skušajo pobijati z organizirano propagando in varnostnimi napravami. Industrija sama pospešuje znanost in velike tvrdke, kakor Westem Electrie, General Electric in Chemical Foundation, imajo ogromne laboratorije, v katerih se ne bavijo samo s teh-nologičnimi nalogami, temveč tudi s čisto znanstvenim delom. Mohamedov grob bodo filmaii Kralj Hedžasa je odredil, da se ima posneti za propagandni film Mohamedov grob v Meki, ki je bil doslej nedostopen za vse nevernike. Film naj bi propagiral večji obisk Meke, ki se je v zadnjem času zelo skrčil. Propagandni film bo prikazoval nova pota v Meko in način, kako se pride v Mohamedovo mesto z avtomobilom in avtobusom brez velikih motenj in sitnosti. Trak bo prikazoval tudi prizore iz življenja Beduincev,- zborovanja šejkov in domače življenje teh romantičnih vladarjev. To bo prvič, da bo filmsko platno kazalo resnično, ne pa fantastično spače-no podobo iz življenja v muslimanski sveti deželi. V čolničku okrog sveta V Manilo na Filipinih je prispel neki Ed-ward Miles, ki hoče v majhnem čolnu ob-jadrati ves svet. Najtežji del potovanja ima mož za seboj, pa se zdaj že vrača domov. Sicer so že drugi pred njim izvršili podobna junaštva — spominjamo n. pr. na Francoza Allaina Gerbaulta — ampak junaštvo ostane takšno podjetje vendarle. iV®t» Najnovejša številka ilustrirane tedenske revije ŽIVLJENJE iN SVET vsebuje naslednje zanimivosti: Gaston Doumefgue (naslovna slika) Možgani korenin (univ. prof. dr. I. Schil- ler) Pomnež in razum Slabih letin ne bo več Kinin in njegova zdravilna moč čudne rasiiine Flaubert in uspeh Skrivnost »Marie CcJeste« Ni vsak rojen za letalca (s slikami) Razvoj letalstva v sliki in besedi Robinson v povesti in v resničnosti Predsednik Doumergue se poslavlja (s slikami ) Krivda Elija Pilona (roman — I. Podržaj) Fantastična tehnika (s slikami) 13G0 - letnica cerkvenega zbora v Efezu (dr. Vlad. Travner) Paraliza Ogromna vrtavka proti morski bolezni (slika) Človek in dom (Sinotrena razsvetljava stanovanja — s slikami) Ako še ne veš (Moč glasu — Svarilni smrad — Trtinščina — Drogerija — Visokost ljudi na Francoskem — Črni bratje) Tedenski jedilni list (s sliko) Karikature čudoviti računar Fleury Uganke in zanke Humor v slikah »življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane pouetno (zaKljučena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Senzacionalen proces Te dni se je zaključil na Dunaju zanimiv proces, čigar središče je bila slavna dunajska operna zvezdnica Marija Jeritza. Znani pisatelj Muller-Guttenbrunn je nedavno izdal roman »Bagage«, zaradi katerega sta se čutila užaljena pevka Jeritza in njen mož, ki sta trdila, da je v romanu opisano njuno zasebno življenje. Vložila sta tožbo proti avtorju, ki je bil obsojen na mesec dni zapora. Sodišče je obenem odredilo zaplembo njegovega romana. Najstarejši mož na svetu Turek Zaro aga. ki se je povrnil te dni s potovanja po Ameriki, obiskuje ta čas evropske prestolnice, kjer vzbuja veliko senzacijo. Zaro aga trdi, da šteje 157 let in dokazuje to svojo svetopisemsko starost z gornjim, čisto pravilnim turškim rojstnim listom. i S 6 i « 5 ■ s « « : > v ■ im>(A 5 v* m i >U ^ S i * d rt N ™ V o S- e. s : & = 42 i Z SM « O >N —. o g £ e ® j* c 'r5 « "ž a) a o big G d -s o ** rt a sN G a) > g >0 1 S" m 3 N g < < "T> J M P 1-6 hJ B3 < Ž K o tn O O < fiS p > *z . ♦ ' v. :"'<• > ; % I % »i* fv.vin.iji.........i| (nrifaBMŽtt , Li . i, 4/ <*fr II0 »0>.WW ifrfrty A -t* ** \ \ ... ,. I' vi i I Im *** 5 • * ■■:» • •■■•• •<•■•• l V .iv.jf- i ' i v... i ; '■'(■■>' i > i ■t Ali bo Kiirten obglavljen? V Nemčifi se smrtne obsodbe ne prakticirajo - je politično vprašanje Pomilostitev Kiirtena Z redko enodušnostjo zahteva nemško javno mnenje, da se smrtna obsodba nad Petrom Kurtenom tudi izvrši. Stvar pa ni tako lahka. že več let se v Ne,mčiji smrtna kazen no izvršuje. Smrtna kazen je sicer še zakonito veljavna, toda obsojenci se brez izjeme pomilostijo. V Kurtenovem primeru bi moralo priti takisto do pomilostitve. Ce bi se to zgodilo, pa bi se širom Nemčije, posebno še v Diisseldorfu, gotovo dvignil takšen val ogorčenja, da bi ljudska volja zavzela nevarne politične oblike. Vlada bo torej v veliki zadregi, ko bo reševala to vprašanje. Morala bo računati tudi z ljudsko voljo in z njegovim pravnim čutom. Kiirten sam je že večkrat dal razumeti, da ne želi nikake pomilostitve in da hoče, naj se nad njim izvrši sodba. Taktika, ki se je je posluževal med obravnavo, pa kaže na to, da računa s kakršnokoli možno- stjo rešitve. Zato je tudi skušal naslikati svoje čine kot nagonski pritisk, proti kateremu je bil brez moči. Pogreb ameriškega bandita Kakor smo že poročali, so ameriški razbojniki položili svojega ubitega vodjo new-yorških roparskih tolp Giuseppa Masse-rio, z roparskim imenom Joea the Bossa v dragoceno bronasto-srebrno rakev, ki je stala 25.000 dolarjev. Pogreb bandita se je vršil z velikim pompom. Za krsto je korakalo sto kriminalnih uradnikov v ci-vilu in dvajset policistov v uniformi. Vence so naložili na več avtomobilov. Nekateri so merili v premeru pet metrov. Med rožami se je posebno odlikoval tri metre visok križ iz lilij s črkami A(l) C(apone) Sympathie. Poslal ga je kralj ameriških banditov Al Capone, ki se osebno ni udeležil pogreba in je s tem pokazal, kako visoko je cenil pokojnika. Zadnje Ljeninovo pismo - Stalinu Absolutizem sovjetskega mogotca — Ljeninova očitanja Stalinu Zadnja številka pariške »Borbe« (organ Besedovskega) prinaša naslednje poročilo očividca: »Znano je, da je naslovil Ljenin svoje zadnje pismo baš Stalinu, in sicer samo eno uro poprej, nego je postal žrtev usodne kapi. Stalin se je namreč zelo surovo obnašal napram Ljeninovi ženi N. Krup-ski. Odkrito je zasledoval vse njene telefonske razgovore in preprečil prihod naročenih zdravnikov in strežnic, češ, da niso zaželjene nepotrebne priče. Krupskaja je naposled po telefonu zahtevala od Stalina, naj ne ovira zdravstvene pomoči bolniku. Stalin je v odgovor zaklical Krup-ski v telefon: »Stara kur...a!« Razburjena Krupska se je pritožila Lje-ninu, ki je bil izredno ogorčen in takoj narekoval ostro pismo na Stalina. Zapisal je dobesedno, da obžaluje svojo dosedanjo popustljivost in obljuboval, da bo, čim bo zopet zdrav, takoj zahteval izključitev Stalina iz komunistične stranke. »Azijski nekulturni divjaki kakor ste vi,« je pisal, »niso vredni imena komunista.« Stalinova surovost ni več oseona napaka, »spremenila se je v trinoško razuzdanost neomejenega vladarja, kakor je bilo pri sultanu Abdul Hamidu.« Naposled je očital Ljenin Stalinu, da se ne briga za korist proleta-rita in hoče samo »povzpeti se na zadnjo prečko lestvice, da bi užival absolutizem«. Čim je prejel Stalin pismo, je takoj pohitel v graščino Gorke, kjer je umiral Ljenin, a ga je našel že ohromelega. Zakadil se je v Krupsko in ji očital, da »je nalašč iz sebičnih nagibov razburila bolnika in s tem pospešila kap«. Krupska je v odgovor zapretila, da bo objavila prepis Ljeninovega pisma. Stalin se je prestrašil in prosil, naj mu odpusti. Izjavil je, da bo molčal o Ljeninovem pismu. Ameriška mladina srečnejša od evropske Ravnatelj Avstrijsko - ameriškega zavoda za vzgojo (Institute of Education) dr. Dengler je imel na Dunaju predavanje, v katerem je opisal ameriško mladino. Med tem ko ima evropska mladina s tradicijami posvečeno, glede vrlin v stoletjih preizkušeno.a tudi kar se tiče napak togo šolo, je ameriška šola v neprestanem presnavljanju. Kdor je sam dolgo živel v Ameriki in videl razvoj posebno zadnjih iet na svoje oči. si ne bo upal kdo ve kako hvaliti ameriške mladine, o kateri so svojčas krožili posebni reki in pregovori. Izven dvoma je, da je povprečna naobraz-ba evropskega dijaka višja od naobrazbe ameriškega študenta. To dejstvo je še resnično. V besedici »še« pa leži odločil-nost primere. Kajti tudi evropskim dijakom pomeni študij konec koncev uspeh in kruh. V dejstvu, da evropski dijak tudi po žilavem študiju ne najde odprte poti v svet, v dem dejstvu tiči tragika povojne generacije. Te grenke tragike pa ameriška mladina ne pozna. Ostala ji je prihranjena. Ameriški študent je nedvomno manj kompliciran, bolj zdrav in dela z večjim veseljem, z večjim pogumom ter gleda v negotovo bodočnost z večjim zaupanjem. Za delo prime, kjer se mu le nudi prilika. Stremi za uspehom, ima ve-sedje do dela, je optimističen in, kar je še odločilnejše važnosti, srečnejši. Predavatelj je zaključil z željo, da bi se mladina obeh kontinentov zbližala. Dovesti do tega zbližanja, to je naloga rodu, ki je sam preizkusil tegobe svetovne vojne. Drobne zanimivosti Daljnovid V New Yorku na Peti aveniji so otvo-rili v nedeljo osrednjo postajo za daljnovid, ki je vezana z radio prenosom. Ima že 500 po večini zasebnih naročnikov, ki bodo zdaj poslušali doma koncerte, opere, dramo in obenem gledali igralce. Cena popolnega aparata znaša 5 do 20 tisoč dinarjev. Poizkusno predvajanje je imelo velik uspeh. ■ Brivci in problem brezposelnosti Zveza.brivcev v Seattlu (Aljaska) je otvorila brezplačni salon za brezposelne, ker je bila mnenja, da tvori brezhibna vnanjost prvi pogoj za uspešno iskanje zaslužka. Takoj prvi dan po otvoritvi je obiskalo brivnico nad 400 brezposelnih. Morsko vodo izvažajo Uradni seznam norveškega izvoznega blaga beleži med drugim 13.000 kg morske vode, ki so jo poslali lani iz Stavangera v sodih v Hamburg. Ta čudna kupčija se vrši vsako leto pomladi. Morje v hamburškem pristanišču je tako umazano, da ni primerno za žive morske ribe. Jastogi zahtevajo svežo in čisto morsko vodo, ki jo naročajo restavraterji iz Norveške. Cerkev s prirodno kurjavo Island je svetovna znana dežela vročih vrelcev, ki jih porabljajo tudi za umetno segrevanje stanovanj. Zdaj dobi v tem pogledu tekmeca v Evropi. V Baden-Badenu, svetovnem zdravilišču in letovišču, hočejo porabiti neki zdravilni vrelec za segrevanje ondotne cerkve. Napeljali bodo pod tlakom pločevinaste cevi, ki bodo skozi posebne luknjice izpuhtevale toploto. Voda, ki bo tekla po ceveh skozi cerkev, se bo' na tej poti tako malo ohladila, da se bo potem še vedno lahko porabljala za kopeli. Navidezna smrt 103-letne starke Ameriški listi poročajo: V Limi (Ohio) je 103 leta staro Lovrencijo Wolfe zadela kap. Ljudje so jo imeli za mrtvo, zdravnik pa je dvomil v njeno smrt in je prepovedal pogreb, štiri dni jo je opazoval. Četrti dan so jo umili in položili v rakev. Njena hči je stala poleg in jokala. Ko je vzdihnila :»Draga moja mama,« je starka nenadoma odprla oči in jo osuplo vprašala: »čemu jočeš, ko se počutim prav dobro?« Nato je vstala in zdravnik, ki jo je preiskal, je izjavil, da lahko živi še nekaj let. Vestna vdova Britski major Percy Arnold je bil hudo -anjen na francoski fronti in je avgusta 1916 prišel v nemško ujetništvo, kjer je umrl. Pred smrtjo je pismeno naprosil ženo, naj raztrese njegov pepel po bojišču ob Longuevilu, kjer je bil ranjen. Ar-noldova vdova je dolga leta na Nemškem iskala njegov grob. šele zdaj ga je našla, vpepelila ostanke, najela letalo in stresla žaro nad Longuevilskim poljem. Nelsonovo oko Neki optik v Sidneyu (Avstralija) je pred kratkim dobil čudno naročilo. Priletna dama v staromodni obleki, ki je obiskala trgovino, dolgo ni mogla izbrati primernega steklenega očesa. Prodajalec jo je naposled vprašal, komu je namenjeno? Na svoje začudenje je izvedel, da ga išče gospa, vneta spiritistinja, za admirama Nel-sona. Trafalgarski zmagovalec ji je ponovno tožil iz onega sveta, da pogreša svoje umetno oko. Dama, ki je imela s seboj Nelsonovo sliko, je naposled kupila po njenem mnenju najprimernejše oko in odšla, žal, ni hotela povedati, kako bo Nelsonu izročila darilo. t ' ^ H znani francoski državnik, bivši večkratni minister in bivši lyonski župan, je bil izvoljen v lyonski četrti Guillotiere za občinskega svetnika. Številke iz življenja dveh cesarjev Kdor vzporedi neke številke iz življenja pregnanega nemškega cesarja Viljema II. in pokojnega avstrijskega cesarja Karla Zadnjega, pride do zaključka, da je med tema dvema možema neka nenavadna zveza. Nemški cesar se je rodil 1859. Karel Habsburški pa 1887. Razlika med tema dvema letnicama znn.ša 28. Viljem II. je zasedel prestol 1888, Karel Habsburg pa 1916. kar da zopet razliko 28 let. Viljem je vladal 30 let, Karel samo 2 leti. Razlika znaša zopet 28 let. Viljem je moral ostaviti prestol, ko mu je bilo 59 let, Karel je zbežal, ko mu je bilo 31 let. Razlika je zopet 28 let. Ce zdaj seštejemo po vrsti te številke pri Viljemu, in sicer: 1859, 1888, 30, 59 ter pri Karlu Habsburgu 1887, 1916, 2. 31, dobimo rezultat 3836. Ce to število razpolovimo, dobimo število 1918, t. j. leto, ko je Karel Habsburg moral ostaviti prestol in ko je tudi Viljem II. zapustil Nemčijo. To so dejstva, čitatelji, ki verujejo v neko mistiko številk, imajo dovolj prilike, da na teh primerih nasitijo svojo domišljijo. Skrivnosten napad na igralko Kakoi smo že poročali, je izvršila neka ženska napad z nožem na znano francoske igralko Huguetteo Duflos (slika), baš ko je hotela ta stopiti v pariško gledališč« Saint-Georges, kjer ta čas igra. Umetnica se je napadalke ubranila, bila pa je na roki precej težko ranjena. Pravi vzroki za ta napad niso znani, zdi se pa, da gre za dejanje ženske, ki trpi na zasledovalni blaznosti. Vsak dan ena »že spet je ta pritlikavec v prvi vrsti!« 2>Zadaj ne vidim nič, gospod poročnik!« E. Ebenstefn: 27 Dva na Roman Spoznal je, da gre za bolestno oslabelost volje, ki je ne more premagati. Njeno stanje ga je jelo navdajati z resno skrbjo. Tedaj se je spomnil, kako silno je na Rosehillu narava vplivala na njeno duševno življenje. Z njeno pomočjo je bila uspešno premagala vsako slabo voljo in vsak napad domotožia. Šport, kateremu so se tam vsi tako strastno vdajali, ie ni krepil, a kadar se je z Grace Wind-mereovo podila po travnikih ali spodaj ob morskem bregu plezala na kako skalo in vriskaje ponujala svoje vihrajoče lase vetrovom, se je mahoma izpremenila v prešerno dete. Prav zaradi tega jo je v Rosehillu tolikokrat na tihem občudoval! »Poidiva, Maja, treba ie, da se naužijete svežega zraka, preden mine poletje. Če vam že sami ni do tega, vsaj meni izpolnite željo!« Govoril ie skoraj strogo — tako, kakor govoriš z otrokom. A to pot ni niti narava Bog ve koliko vplivala na Majino duševno stanje. Tiho in malomarno je hodila z njim, ravnodušno je na kaki vrtni terasi popila svojo kavo in se oddahnila šele, kadar se je pred vrati svojega stanovania poslovila od Lyona. Horace je sam pri sebi kar obupaval. Če ostane takšna, kdo jo bo hotel za učiteljico? Ko ji je to omenil, se je trudno nasmehnila. »Kaj hočete, prijatelj? Za vsako reč mora imeti človek kako notranjo izpobudo. Jaz je nimam več, meni je vse eno! « »Izpametujte se, Maja! Živeti boste vendarle morali!« »Morala? Ne! Sicer pa sem pripravljena vse storiti. Ukazujte, ubogala vas bom.« Lord Lyon je s rdito zastokal. »Strahota je, kakšni ste postali! Sami sebi niste podobni. Saj končno — to, da umre človeku mati, vendarle ni izjemna nesreča, na katero ne bi moral biti vsak pripravljen. To je bol, ki ji nihče ne uide!« Maja je srepo gledala predse. »Mogoče. A meni je bila moja mati vse: oče, rodbina, prošlost in bodočnost. In ne samo to: bila mi je naloga v življenju. Karkoli bom delala poslej, vse bo samo zame, da si ohranim to klavrno življenje. To je vzrok, da se mi zdi vsako prizadevanje tako brezpomembno.« Brezupno je pogledal v tla. Od vsega, kar je nekdaj imel, mu je bilo ostalo kakih sedem sto funtov. Del tega denarja je bil že določil za razne korake, s katerimi je hotel utrditi Maii bodočnost. Stanovanje zraven njenega je bilo po naključju prazno. Najel je bil tisti dve sobi in ju že opravil za učna prostora — salon in godbeno sobo s krasnim Bosendorferjevim klavirjem. Po znancu agentu je bil pridobil vodilne liste, da so objavljali beležke in članke o novi učiteljici petja, ki jo je londonska kritika slavila kot zvezdo prvega reda. učenko Marchesijeve, ki se je odločila, da bo v domačem mestu poučevala svojo umetnost. Za uvod je bil določen koncert v Bosendorferjevi dvorani, ki jo je bil Lyon že najel. Ker je imel z dunajsko angleško kolonijo dobre zveze, se mu je bilo posrečilo, da je dobil Maji za začetek septembra že tri učenke, dobre plačnice, dve Angležinji in neko bogato Američanko. S tem je bilo storjeno vse, kar je mogel storiti, da ugladi svoji mladi prijateljici pot. Manjkalo je le še nečesa: tega, di bi se bila sama le količkaj zanimala za korake, ki jih je delal zanjo. Horace Lyon je imel res dovolj vzroka, da je obupaval. Prvič, odkar jo je poznal, je Maja puščala njegova pričakovanja na cedilu. In mudilo se je — Horace sam je moral misliti na to, da si poišče zaslužka. Ponujali so mu že to in ono, pa se ni in ni mogel odločiti. Do nadalinega je uporabljal vso svojo bistroumnost v to, da bi raztresel Majo — ma žalost zaman. Heinz Thursen je sedel pri zajtrku in bral časopis. Erika, v široki, ohlapni, zelo dragoceni jutranji halji, je slabe volje ležala v gugalniku zraven njega in premišljevala o svoji »nesreči«. Vsak dan je utegnil nastopiti strašni dogodek, zaradi katerega sta morala ostati letošnje poletje na vročem, prašnem Dr.naju, med tem ko se je ostali svet veselil življenja po kopališčih in letoviščih. A v krogu njenega znanstva je bilo le malo takih žensk, ki so kazale umevanje za Erikino »gorie«. Večina jo je dražila s prekipevajočimi čestitkami in dobro mišljenimi nasveti: da. pričakovale so celo — in to je pripravljalo Eriko v največje ogorčenje — da naj se sama veseli, ker bo kmalu postala mati! Niti mama se to pot ni strinjala s svojo ljubljenko, ampak se je dostikrat izdajalsko postavila na zetovo stran. Ko je zdaj ležala v gugalniku, se je mrko ozirala ma soproga. S škodoželjnostjo je opažala, kako bled in suh je bil postal v teh zadnjih mesecih. Prav mu je bilo. Kaj vse ji je bil nakopal ta človek in kako se je bil iz ubogljivega zakonskega moža izprenienil v trinoga! Njeno krasno stanovanje je bil surovo pokvaril. Iz obednice je bil napravil spalnico, iz salončka sobo za otroka. Zdaj sta sedela v njegovi bivši sobi, ki je bila po novem obednica, med tem ko se je bil s svojimi knjigami umaknil v nekdanji temni spalni kabinet. O ljubezni ni bilo več govora; samo ukazoval je in neizprosno vztrajal na svojih zahtevah. In kakšne so bile te zahteve! Hotel je, naj prihodnjo zimo zaradi otroka ne hodi v družbe, ker mu bo morala sama streči. To je njena dolžnost, kakor je njegova dolžnost, da skrbi zanjo in za dete. Radio Izvleček iz programov Petek, 21. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: I ncvne v^.-ti. — 13: Napoved časa, plošče, ! >r/.a — 18: Mladinska glasbena ura. •— Pravice avtorjev. — 19.30: Francoščina. '_'(): Prenos programa z Dunaja. — 22: " poved časa in poročila. '•'"OGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Kon-: radio-orkestra. — 16: Plošče. — T..39: . \ >ki koncert. — 18: Narodne melodije na Io. — 20: Veseloigra. — 20.30: Pevski ic.ert. — 22.30: Poročila. — 22.5f»: Kon-L radio-orkestra. — ZAGREB 12.30: Plo-. — 17: Popoldanski koncert. — 20-30: •no- koncerta iz Beograda. — 21: Pevski :icert. — 21.30: Komorna glasba. — 22.10: <">.idba za ples. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.55: Orkestralen koncert. I renos op»e iz Brna. — 22.20: Koncert moderne glasbe. — BRNO 10.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos opere :Evgen Onegin : iz gledališča- — 22.20: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert operetne glasbe. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 11: Plo šr-e. _ 15.25: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos Mozartovo opere »Idomeneo' iz cle-diilišča. — 22.25: Jazz band. — BERLIN 19: Koncert lahke glasbe. — 20.40: Koncert na orgle. — 21.10: Mešan program. — Koncert lahke glasbe. — KONIGSBKRO 16-15: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Literaren večer. — 20.05: Spevoigra. — 22.30: Prenos j-rograma iz Berlina. — 0-30: Nočni koncert m>cl -rne cerkvene glasbe. — MOHLACKER 1 i'."O: Orkestralen in pevski koncert. — 1925: Koncert orkestra mandolin — 20.05: Prenos simfoničnega koncerta. 22: Recitacija. - 23: Godbi za ples. - BUDIMPEŠTA 18.40: Koncei t ciganske kapele. — 19.30: Prenos Verdijev* opere sAidat iz gledališča. — Lahka godba orkestra — RIM 17 • Vokalen in instrumentalen koncert. — 10.50: Plošče. — 20.40: Operetni večer. oper- Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Petek, 24-: Zaprto. Sobota, 25.: Pri belem konjičku. C. Nedelja, 2G.: Slehernik. Premijera v nem gledališču. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Petek. 24.: Zaprlo (Generalka). Sobota, 'Jo.: Dijak prosjak. Ljudska predstava po znatno znižanih cenah. Izven. Nedelja, 26.: Slehernik. Dramska premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Petek, 24. ob 15 • Veriga. Dijaška predstava. Znižane cene. Sobota, 25. ob 17.: Začarana žaba. Otroška predstava. Kuponi. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15 Sobota, 25.: Gospod senator. Premijera. Nedelja, 26.: Gospod senator. SOKOL Lep napredek Sokola v Poljčanah Sokol v Poljčanah se jc ustanovil pred 5 meseci. Društvo je imelo že več lepih prireditev, na pustno nedeljo zelo dobrnka Živka 8 krasnih pesmi, kar je dobrp razpoloženje občinstva še povečalo Zadnja točka aka« demije je bila 'gra »Brat Soko!«, ki je bila zelo dobro podana, posebno Nanee ne bomo zlepa pozabili. Le še več takih prireditev. Odbor je začel z zbiralno akcij.o, ki naj bi omogočila da dobi društvo čim prej svojo dvorano Društvo je izdalo brez« obrestne zadolžnice po 100 Din, vplačljive tudi v mesečnih obrokih pp 10 Din po poštnih položnicah pr; Posojilnici v Man« boru. Prodaja teh zadol/nic lepo napre> duje, Predvsem moramo omeniti podjetni« ka Petra Magerla, k; je poklonil društvu 1500 Din z obljub*) še nadaljnje podpore, ko se bo začelo graditi in sicer z denar« jem in s stavbnim lesom Vsa čast vrlemu možu! Veletrgovec g. Drofenik pa je vplačal 10 zadolžmc in obljubil, da bo dal nekaj brezplačnih voženj, ko sc bo gradilo. Se več takih požrtvovalnih in vzornih mpi ter neumorneg i navdušenja za lepo sokol« sko stvar med domačini in v prijaznih Poljčanah bo Sokol kmalu imel prepotreb« ne svoje prostore. Sokolski upravni tečaj na Jesenicah. V nedeljo 19 t m s pr z Mnogo milijonov po svetu v rabi IN POVSOD KOT NAJBOLJŠI pripoznani in , kupljeni. M Prodajalo Jih vse dobro sortirane trgovine z železnino Aktie-Bolaget Max Sievert STOCKHOLM (ŠVEDSKA). L. MIKUš Mestni trg 15 Tvornica dežnikov, »loga sprehajalnih --palic-- Obiiina L,juD!jatia Mestni pogrebni zavod Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče in tast, gospod Anton Varšek mlinar dne 23. t. m., v 73. letu starosti, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 24. aprila 1931 ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže jkopališče i splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. aprila 1931. 5874 Tvrdka ANT. KRISPER naznanja, da je preminul njen dolgoletni uslužbenec, gospod Franc čarman dne 22. t. m. po dolgotrajni bolezni. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 24. t. m. ob 14. uri izpred hiše žalosti, Galjevica št. 160, na pokopališče k Sv. Križu. Globoko žalujoči ostali. Ljubljana, dne 23. aprila 1931. 5876 Shranitev kožuho* vine In preprog preko poletja sprejme čaj kulantneje A. K a s s i g v Ljubljani, židovska al. 7. JZVANREDNA PRILIKA! Železna dužinska patent postelja zložljiva, s ta» peciranom madracom, ze* io praktična za vsako hiio, hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Dia 399.—. Razpošiljam po poiine-nom povzetju. tako izaucu 3102 en Brez posebnega obvestila Mestni pogrebni zavod občine Ljublja-n* crvo&en Lesena pateat pt>ste!ja zložljiva, s tapeciranin madracom. zelo prak' tična, stane samo D 280 Lcžalka za snnčan;e — (Liegcstuhl) najnovije vrsti, stane samo Dfe 1S0. Madrac! punjeni z vol-iom stanejo samo D 7SC BROZOVlč, ZAGP" ILICA M. Prerano in nepričakovano nas je zapustila naša najplemenitejša žena, najboljša mati in stara mati, gospa Marica Jeruc soproga tajnika Mestne hranilnice ljubljanske Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 25. aprila 1931, ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Celovška cesta št. 134, na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljana-Zg. Šiška, dne 23. aprila 1931. Oton Jeruc, soprog; Marija por. Široky; Janez, Martina, Oton, Jože, otroci; inž. Vasilij Široky, zet; Marta Široky, vnukinja, in vse ostalo sorodstvo. Cette oj/osoftt t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Prh stoibine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Postni hranilnici v Ljubljani 11.841 — Telefon številka 2492. 3492 SSCaslove malih oglasov dobite takoj po izidu tista o podružnicah „Jutra." v Alaribcru, o Ce/fu, r SKovem mestu, v ISrbevljah in no Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. iUJtiSSmšidiiLš Pomivalko iščem za popoldanske nre Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16516-1 Kurjač dobi službo v kopališču. Reflektiramo na vpokojen-ea. Dopise na oglas. oddelek »Jntra« pod značko »Kopališče«. 16513-1 Hotelsko sobarico z dobrimi spričevali, veščo nemščine in zmožno kavcije sprejme hotel š*ru-k"lj. 1652iA Pisarniško moč iensko ali moško, popolnoma samostojno, z večletno prakso, vajeno v*eh pisarniških del, če mogoče s prakso v odvetniki pisarni, sprejmem v bližini Celja. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »štev. 63«. 16"> I'k m ar, Ljubljana. Gosposvetska ce»ta . štev. 6. 16540-1 Revno deklico «taro 14 let, k enemu otroku sprejme Majerle, šivilja baraka ' 23 — Kodeljevo. 16554-1 Kroj. pomočnika za boljše manjše komade, v stalno službo sprejme takoj Anton Vrbine, krojač za uniforme in civil — Ljubljana, Vidovdanska e.. št. 20. 16560-1 Natakarico Tostransko izurjeno v v = e h gostilniških poslih, priknpljive zunanjosti, pošteno in zdravo sprejmem v stalno službo. Zaslužek dober. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Natakarica 1. maj«. 16591-1 potniki Za Gorenjsko sprejme večja tvrdka ma-n u fakturne stroke več potnikov ra ob"sk privat-n:h strank. Pismene ponudbe na oglasni oddelek ».Tsitrar. pod" šifro »Dobri pogoji c. 16499- Potnika »prejme večja tovarna pletenin. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š:frn »Brzo«. 16577 5 mfin Iščem zastopnike za prodajo slik od 35—400 Din. Preko 1000 slik v katalogu. Provizija 30% takoj. Glavni depot Šapvra, Miklošičeva cesta štev." 14 16566-3 Meyerjev Lexikon r povsem novem stanju, vseh 12 zvezkov, najnovejše izdaje 19-27-1930. ki stane sicer 4800 Din, proti takojšnjemu plačilu prodam za 3000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lesikon«. 16522-8 Uradnik sa.1do4vontist — nemški Sn s rb obrv a tski t or esponde n t, vešč vseh osta!;h pisarniških po«lov. išče trajno službo v trgovskem ali industrijskem podjetju. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Zaupna moč«. 16510-2 Otroško košarico z žtninico za 100 Din prodani v Grablovčevi ul. 6. 16199a-6 Par voznih konj težkih, z vozovi in opremo prodam. — Poizve se pri stavbni družbi »Gradidom« Ljubljana, Sredina štev. 15 16442-6 Otroška posteljica lepa, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16432-6 Obročnega železa (valjanca) večjo množino, v dolžinah 4—8 m, 1—1 V, mm debelega in IS—20 mm širokega, primeren za pa-kovanje in škafarsko obrt, ■poceni prodam. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Obroč--- ..........16407-6 no železo«. Pozor, urarji! Popolnoma nov stružnik (Drehstuhl) znamke Lorcii-Solimidt, prodam za 2000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stražnike. 16401-6 Puhasto perje čisto. čnhano, kg po 48 DId druga vrsta po Din 38 kg. čisto, čohano, kg po 48 Din to čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem pov zetju L. Brozovii, Zagreb, Ilica 82. kemična čistilnica j perja. 262 Služkinja zmožna vseh hišnih del in kuhe, želi službo. — .Ponudbe pod »Vestna 23« na podružnico »Jutra« v Trbovljah. 16493-2 Avto-mehanik išče službo v m^stu ali tia deželi. Naslov; Rotar Ivan, Bled, poštno ležeče. 16190-2 Mlad pek. pomočnik z dobrimi spričevali, išče službo za takoj ali pozneje. Rojko Franjo. pekarna Macinec, pošta Trstenjak, Medjimurje. 16422-2 Pisarniška praktikantinja poštene rodbine, ki ima 4 meščanske š»le_ z maturo, prosi nameščenja._ — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Praktikantinja 478«. 15478-2 Šofer trezen in zanesljiv, star 21 let, ki je 1 leto prak-ticiral v mehan. delavnici, želi premeniti službo h kakršnemkoli avtomobilu — najraje k osebnemu. Ponudbe na oglasni oddelek ;Jnfra« pod šifro »Zvest m zanesljiv 232«. 16536-2 Čevljarski pomočnik mlad, vešč različnega boljšega dela. išče službo. — Cenj. ponudbe na podr iž-nico »Jutra« v Celju pod značko »Mešani posel«. 165S3-2 Brez defekta boste vodili s kolesom tudi po žebl jih, ako uporabljate Pcralin, ki stane 15 Din in se. dobi v vseh boljših trgovinah. Kjer ga nimajo, naročite direktno pri nas. Peralin, Ljubljana, poštni predal 245. Preprodajalce sprejmemo povsod 176-6 Vrtno ograjo mrežna to. v treh delih po 243 X 445 prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16512-6 4 velike oleandre prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16517-6 Ure za birmo zlatnino in srebrnino nudi najceneje Ivau rak i ž Ljubljana, Pred škofijo 15 16458-6 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Belo spalnico komplet.no z modroci, električen likalnik, električno svetiljko za pisalno mizo, sanke in nekaj karnis, vse dobro ohranjeno prodam radi selitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16561-6 Belo stekleno steno za predelitev sobe, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16576-6 1H&U*» Motor s prikolico znamke Ariel 550 cem, z električno razsvetljavo in električno hupo, v prav dobrem stanju za 12.500 Din prodam, radi nabave avtomobila. Ponudbe pod »Motor Ariel« na oglasni oddelek »Jutra«. 16417-10 BSA motorno kolo 500 cem, s prikolico, v izbirnem stanju, radi bolezni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16544-10 Lokal oddam v Podlimbarskega ulici 26. 16«0-19 Lokal primeren tudi za pisarno, z nekaj inventarja, blizu sodišča in kolodvora takoj oddam. Naslov pove cgL oddelek »Jutra«. 16351-19 Trgovski lokal in opremljeno sobo oddam v Florijanski ulici št. 31/1 I 16515-19 Manjšo garažo iščem v bližini Zvezde. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmerna najemnina« 16580-19 VTKum 90 hI vina dobrega in č istega proda Ed. Suppaiuz, ' veleposestnik. Pristava. 16400-33 ■22 231 Stavbno parcelo največ 400—500 m5 veliko kupim v predmestju Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro •»Predmestna stavbna parcela«. 16518-20 Stavbno parcelo 700 ali 1400 m2, v bližini nove cerkve v Siškl prodam. — Poizve se v Spodnji Siškl, Cerneto-va ulica 32/1 9456-20 Parcele pod Rožnikom naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15954-20 Majhno hišico za 5000 Din proda, ali odda v najem šivilja Majerle — Kodeljevo, baraka 23. 16555-20 Slovenska Bistrica je lep kraj. V tem divnein kraju imam takoj naprodaj novozidano hišo, podobno vili. Spodaj 3 kuhinje, in 4 velike sobe — vodovod na 2 kraja. Zgoraj sob za 5 najemnikov, .pred hišo lep sadonosnik z različnim sadnim drevjem in trtami nad 1 oral velik. — Leži ob glavni eesti tik cerk-ve sv. Jožefa, 10 minut od farne cerkve, % UTe od meščanske šole in postaje. Elektrika. — Ceno pove Ivan Lender, Slov. Bistrica. 16506-20 Motorno kolo kupim. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Motor«. 16531-10 Kufiirn Pisalno mizo na 4 nogah, že rabljeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Miza«. 16527-7 30—40 m cevi rabljenih, 5—6 cm svetlobe kupi takoj Stanko Lenarčič Nova vas pri Rakeku. V ponudbah je navesti ceno. 16399-7 Omaro uporabljivo za arhiv, kupi V. Blaži č, Tavčarjeva ul. it. 2. 16569-7 Kapital Družabnika (co) s kapitalom 30.000 Din iščem za dobro idočo trgovino mešanega blaga na deželi na Dolenjskem. — Event. sprejmem vpokoje-nega gospoda ali osamljeno gospo v dosmrtno oskrbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Podjeten ia preskrbljen«. 16526-16 Kot družabnik z večjim kapitalom pristopim k rentabilnemu podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rentabilno«. 16427-16 61. sDa bi stavili?« sem dejal. >Takih neumnosti pa ne delam! A daj, da vidiva, koliko poguma imaš!« Takoj je pajek spredel nit in se spustil možu tik pred nos- Zlezel sem na nizko vejo, da bi bolje videl, kaj bo. Oli, mar bi ne bil tega storil! Družabnika iščem za rentabilno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »100.000«. 16595-16 Vfpa^em Valjčni mlin skoraj nov, opremljen z najmodernejšimi stroji oddam radi prezaposlitve v najem. Ponudbe pod šifro »Mlin« na oglasni oddelek ojutra«. 16502-17 Obratne prostore -200—300 m2, za mirno industrijo vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Maja 33«. 16533-17 Oficirsko menzo odda v zakup oficirski dom v Celju. Pogoji so razvidni dnevno v štabu 39. pešpolka v Celju. Po nudbe naj se pošljejo na predsednika upravnega odbora Oficirskega doma v Celju do 1. maja. 16585-17 Parcelo 600 m! veliko, ob Dunajski cesti ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 16559-20 Stavbna parcela 500 m2 velika, vogalna in solnčna, poleg Sv. Krištofa takoj naprodaj. _ Informacije daje Tehnični biro, Ljubljana, Gradišče št. 13. 16157-20 Podjetje dobro idoče, s hišo vred takoj prodam radi bolezni Ponudbe na oglas, oddelek nJutra« pod značko »Za-siffuran zaslužek«. 16579-20 fUmvvania Stanovanje išče starejša gospa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje« 16515-21 Stranka treh oseb (2 hčeri in oče) zelo mirna, išče za junij, julij ali avgust suho, solnčno in čisto stanovanje 2 sob in pritiklin — najraje v Šent-peterskem. Kolodvorskem ali Poljanskem okraju. — Pismene ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Dve hčeri in oče«. 16567-21 Solnčno stanovanje 3—i sob, po možnosti v centru (Blenveisova cesta ali pri kolodvoru) iščem za maj aH najkasneje za junij. Ponudbe vratarju hotela Miklič v Ljubljani. 164S3-2! Stanovanje sobe in kuhinje, lopo ter solnčno oddam takoj mirni stranki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16269-21 Stanovanje sob išče tričlanska družina — najraje na severnem delu mesta. Tonudbe na oglasni oddelek ^Jutra« pod šifro »Junij-julij«. 16534-21 Stanovanje 2—3 sob in kopalnice, oddam s 1. majem. Naslov v oglasuem oddelku ».Jutra« 16513-21 Stanovanje 2 mansardnih sob in pritiklin, za 350 Din mesečno oddamo s 1. majem v So-kolskem domu na Vičn, v neposredni bližini tramvajske postaje. — Rcflektanti naj pošljejo pismene ponudbe na Društvo za zgradbo in vzdržavanje Sokolskega doma na Viču. Prednost imajo sokolski delavci. 16546-21 Samsko stanovanje solnčno, s kopalnico, blizu cestne železnice iščem za stalno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Za majnik«. 16550-21 Stanovanje sobe, kuhinje, čumnate in shrambe, v manzardi, z elektriko in vodovodom takoj oddam za 550 Din mesečno, mirni manjši družini brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16568-21 Stanovanje •tri- ali dvosobno, s kabinetom in vsemi pritiklinami iščem za takoj ali z junijem. — Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Udobno za junij«. 16508-21 Stanovanje lepo in solnčn-o, obstoječe iz 2 velikih sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin, 5 minut od glavnega kolodvora oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16552-°1 Prazno sobo lepo in veliko, s* posebn;m vhodom ter uporabo kopalnice oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16131-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam & 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16418-23 Opremljeno sobo za takoj aH s 1. majem išče gospodična. Ponudbe na oglasni cddelek »Jutra« pod »Ugodno 11«. 16111-23 Podstrešno sobico v vili ob Tivoliju oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16360-23 Opremljeno sobo oddam. Naslov pove t-gl. oddelek »Jutra«. 16275-23 Sobo strogo separirano, elegantno opremljeno, s telefonom in balkonom oddam s> 1. junijem v najem diskretnemu gospodu, najraje trgovcu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tajnost«. 16528;23 Opremljeno sobo v centru mesta išče s 1. majem gospodična. — To-nudbe na oglasni oddelofc »Jutra« pod šifro »K. K.« 16541-23 Večjo sobo prazno ali opremljeno z 2 posteljama, iščem za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Maj«. 16454-23 Opremljeno sobico solnčno, v visokem pritličju, blizu cestne železnice, išče soliden gospod pri družini brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Cel dan odsoten«. 16549-23 2 sobi za pisarno s predsobo. v visokem pritličju, tik sodišča oddam. Pojasnila daje društvo posestnikov, Salendrova 6. 16548-23 Razpisujemo nabavo 56 m' smrekovih ali borovih desk, štafelnov in lat, ter 5 m5 hrsatovih št-afelnov. Podatki in _ pogoji se dobijo pri Direkciji drž. rudnika Zabukov-ca, pošta Griže — pod št. »■1801/31«. 16503-15 Opremljeno sobo oddam takoj ali s 1. majem 2 gospodoma aH zakoncema v Čopovi ulici št. 21/11, levo. 16521-23 Majhno sobo blizu Evrope išče gospodična. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Evropa«. 16509-23 Opremljeno sobo za takoj ali s 1. majem išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ugodno 11«. 16411-23 Čedno sobico s hrano in vso oskrbo od-dam solidni gospodični ali gospodu na Prulah. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16477-23 Lepo, veliko sobo s stekleno steno deljeno v 2 prostora, opremljeno oddam skupno eni ali dvema poštenima, zdravima Ln stalnima gospodičnama. — Naslov- v oglasnem oddelku »Jutra«.. 16573-33 Zdravniško slušalo je bilo najdeno. Dobi se ga v elitnem kinu Matica. 16564-28 Kosmetika V parfumeriji Uran dobite za vzdrževanje Vaše lepote sledeče preparate: Proti lišajem »Vegetabilni v-osek« 12 Din in »Bat-termilk milo« 12 Din. Pege odstranite z Lilija kremo, lilija milom, lilija boraksom, vsi trije preparati 35 Din. Zoraida preparate uporabljajo one dame, katere želijo ostati večno mlade. Zoraida krema 12.50 Din, Zoraida milo 12 Din in Zoraida puder 6 in 12 Din. Proti rdečici nosu in lica služi Alabaster kampfer-na krema. »Oro