Izstop Italije iz pakta NATO in odprava vojaških blokov bi ustvarila pogoje za mir in varnost v Evropi
Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 17 (727)
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO in uprava:	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047	
DOPISNIŠTVO za goriško	pokrajino:
34170 Gorica, Ul. XXIV. Telefon 24-36	Maggio 18 -
NAROČNINA: Letma 1000 lir, polletna 550	
lir. Poštni tekoči račun:	Trst 11/7000
TRST - 10. oktobra 1968
Posamezna številka 40 lir
Petnajstdaevnik
QnindiciBale
Spedii, in abb. post. Grappo II
Ob posvetovanju
slovenskih komunistov
V	soboto, 19. oktobra bo v Trstu posvet slovenskih občinskih in pokrajinskih svetovalcev, županov in odbornikov, ki so bili izvoljeni na listah K Pl. Posvet bo na deželni ravni in se ga bodo torej udeležili izvoljeni iz tržaške, go riške in videmske pokrajine. Na tem posvetu bodo skupaj s slovenskim deželnim svetovalcem in z državnim poslancem, skupaj z voditelji deželnega komiteja, pokrajinskih komitejev, skupaj s tajniki slovenskih sekcij KPI in s tovariši, ki so na vodiinih mestih v množičnih organizacijah proučili stanje slovenske narodnostne skupnosti v vsej deželi ter izdelali predloge načrta za bodoče delovanje.
Stališče KPI do vprašanj slovenske manjšine je jasno in načelno, KPI zahteva dejansko in Popolno enakopravnost Slovencev, zahteva nemoten razvoj slo-"venske narodnostne skupnosti na vseh področjih življenja.
V	dokumentu, ki ga je vodstvo K.PI sprejelo dne 24. maja 1961 je med drugim podčrtano, da se borba za pravice Slovencev v Italiji vključuje kot osnovno vprašanje v splošno delovanje za demokratični razvoj v državi. Na temelju tega načela je KPI od svoje ustanovitve dalje izvajala dosledno politiko za slovensko manjšino in je konkretno delovala za enotnost ljudskih množic, za e-notnost med Italijani in Slovenci.
KPI postavlja svojim članom naslednje specifične cilje :
—	zagotovitev popolne enakopravnosti Italijanov in Slovencev na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja;
zagotovitev enakopravnosti slovenskega jezika v krajih, kjer Prebivajo Slovenci, ukinitev fašističnih zakonov, ki zahtevajo, da sc uporablja v javnih uradih samo italijanski jezik;
—	zagotovljen mora biti vsestranski razvoj slovenske šole in odpraviti je treba sleherno diskriminacijo ;
raznarodovanje Slovencev se mora nehati, za to pa so potrebni tudi ustrezni zakoni, med njimi tudi zakon, ki naj omogoči Slovencem vrnitev prvotne oblike Priimkov, ki so bili nasilno spremenjeni pod fašizmom, vrnitev Prvotne oblike krajevnih imen, ki 50 kompaktno ali pretežno slovenski ;
—	vsakršna oblika podžiganja Narodnostne mržnje mora biti Prepovedana ;
—	država naj z vzdrževanjem slovenske šole in z gmotno podpo-° kulturnim ustanovam prispe-/a k razvoju slovenske kulture; udi radijski programi postaje A 1aJ ustrezajo pričakovanjem in Potrebam slovenske manjšine;
' borba za narodnostne pravi-•e Slovencev mora težiti na tem, a' odstrani vse ovire, ki se po-’ avljajo na pot razvoja na vseh Področjih političnega, gospodarnega in kulturnega življenja Slo-encev in to s perspektivo, ki ne 'JT|e zapirati slovensko narodnost-0 skupnost v ozek in zaprti !
rrog;	P !
— zavrniti je treba politiko krščanske demokracije, ki stremi za tem, da bi slovenska manjšina izginila kot narodnostna skupnost v več ali manj bližji prihodnosti.
Tako je poudarjeno v dokumentu KPI, v dokumentu, ki velja za vse člane KPI.
V zadnjih letih se je tudi na slovenskem področju marsikaj spremenilo. V določeni meri so se spremenili tudi odnosi. Danes ni nasilnega raznarodovanja, je pa še vedno tako imenovano «mirno» raznarodovanje. To se pravzaprav celo stopnjuje. Krščanska demokracija se približuje Slovencem. To dela zgolj zaradi tega, ker pričakuje njihovo pomoč pri izvajanju določene politike, ki pa ni v interesu Slovencev. Dokazano je, da se tudi po ustanovitvi levega centra tako na vrhu kot na periferiji stvari niso v ničemer spremenile. Položaj Slovencev je tudi v takoimenovanem «novem» ozračju ostal nespremenjen. Pereča vprašanja, ki so življenjskega pomena za slovensko narodnostno skupnost v naši deželi, so še vedno nerešena. Niti vprašanje slovenske šole, čeravno je bila ta z zakonom urejena, ni rešeno. Slovenska beseda nima mesta v javnih in državnih uradih. Niti slovenski izvoljeni predstavniki v mestnih, pokrajinskih ali deželnem svetu ne morejo spregovoriti v svojem jeziku. Slovenska beseda je «tolerirana» samo v podeželskih občinah. Dvojezični napisi, v kolikor obstajajo so bili postavljeni po prizadevanju demokratičnih občinskih uprav. Pokrajinske uprave nočejo slišati o dvojezičnih napisih na podeželju. Tem napisom se odločno zoperstavljajo četudi se drže na oblasti s podporo nekaterih predstavnikov «Slovenske skupnosti». Slovenske prosvetne ustanovte so šele v zadnjem času prejele skromno podporo, ki pa je podobna milošči-nini. Slovenski otrok v Slovenski Benečiji in Kanalski dolini ne more obiskovati slovenske šole, ker te šole v videmski pokrajini sploh ni. Oblasti zanemarjajo Slovensko Benečijo, zaradi tega se gospodarski položaj v tamkajšnjih predelih dežele čedalje slabša, kar povzroča tudi nenehno izseljevanje. Na Tržaškem in Goriškem se še vedno nadaljuje razlaščanje in etnični sestav podeželja se čedalje spreminja na škodo Slovencev.
O teh in še drugih vprašanjih bodo razpravljali na posvetu, ki bo dne 19. oktobra v Trstu. Pa ne le razpravljali. Na omenjenem posvetu bo izdelan tudi osnutek programa za bodočo dejavnost, ki jo bodo slovenski komunisti skupaj z italijanskimi tovariši razvijali tako v izvoljenih krajevnih upravah, kot v deželnem svetu in v rimskem parlamentu.
MIRKO KAPELJ
Prihodnja redna številka «DELA» bo izšla 25. oktobra.
Okrepimo boj za mir
Dežela Furlanija-Julijska krajina naj bo most mednarodnega sodelovanja in ne vojaško področje v službi pakta NATO!
Dežela Furlanija Julijska krajina je bila pred kratkim prizorišče velikih vojaških manevrov. Pravzaprav vojaški manevri niso nič izrednega v tej deželi. Toda tokrat je šlo za manevre večjega obsega. In te manvre so spremljali tudi tuji generali, med katerimi je bil vrhovni poveljnik sil NATO, ameriški general Lem-nitzer. V Lemnitzerjevem spremstvu so bili tudi predstavniki nemškega revanšizma, in predstavniki grškega in portugalskega fašističnega režima.
Tokrat general Lemnitzer ni govoril. Sicer pa govor niti ni bil potreben, saj je še vedno svež odmev tistega govora, ki ga je imel pred dobrim letom v Trstu. Tedaj se je zavzemal za krepitev sil NATO. Generalu Lemnitzerju so se klanjali številni generali in močne policijske sile so bile priča njegovi «popularnosti, kakor tudi popularnosti vojaške organizacije, ki jo on predstavlja.
Tokrat pa so govorila dejstva: vojaški manevri v Kar ni ji, obiski visokih predstavnikov vojske na italijansko-jugoslovanski meji pri Gorici.
Vse to se je zgodilo v času, ko je v teku kampanja za podaljšanje veljavnosti Atlantskega pakta, ki bi moral zapasti aprila 1969. Do vsega tega je prišlo neposredno za dogodki na češkoslovaškem.
Vse, kar se je dogajalo pred kratkim v naši deželi, je še enkrat nesporno potrdilo podrejenost Italije palkiu NATO. Potrdilo je podrejenost Združenim državam Amerike, katerih sile prevladujejo v tem paktu, zlasti v Italiji.
Da so bili dogodki na Češkoslovaškem, glede katerih smo izrazili svoje stališče — in to stališče potrjujemo tudi danes — samo pretveza, potrjuje govor, ki ga je imel Lemnitzer že pred dobrim letom v Trstu, potrjuje po-
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
KPI in PSIUP sklicujeta konferenco, na kateri bodo proučili položaj in izdelali konkretne predloge za izhod iz nevzdržnega položaja
«Dve leti po velikem ljudskem boju (8. oktobra 1966) in štiri mesece po junijskih manifestacijah je položaj v Trstu še vedno v kritičnem stanju.
Vlada, ki je neobčutljiva za vprašanja mesta in nesposobna, da bi pristopila k reševanju perečih vprašanj, je osamljena. Samo en del krščanske demokracije še dalje podpira njeno politiko, ki hromi gospodarstvo, ladjedelništvo in pomorsko vlogo Trsta.
Združeni moramo nadaljevati boj za rešitev Trsta, za zaposlitev vseh delavcev in mladine.
Obsodimo zavlačevanja, spletke, izmikanje od odgovornosti o-blasti ; zahtevajmo :
—	naj ladjedelnica Sv. Marka še dalje izdeluje nove ladje;
—	nove industrijske pobude državne udeležbe, ki naj dajo nov impulz tržaškemu gospodarstvu ;
—	takojšnjo uresničitev del, ki so bila pred leti obljubljena;
—	izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev, obrtnikov in mladine.»
Tako je rečeno v izjavi, ki jo je pred kratkim objavila tržaška federacija KPI.
V dneh 26. in 27. oktobra bo v Trstu gospodarska konferenca. Sklicujeta jo KPI in PSIUP. V pismu, ki služi kot vabilo na o-menjeno konferenco, je med drugim poudarjeno:
«Položaj Trsta se čedalje slabša. V zadnjih štirih letih se je število delovnih mest v Trstu hu-
do zmanjšalo. Danes je v Trstu 10.000 delovnih mest manj kot pred nekaj leti. Mala industrijska in obrtniška podjetja propadajo. Nazaduje pristaniški in železniški promet. Spričo tega se vedno bolj širi nezadovoljstvo. Zaman so razne manifestacije v proslavo petdesetletnice, zaman razni poskusi, da bi javno mnenje odvrnili od stvarnosti. Načrti CIPE so našli svoje zagovornike samo med voditelji KD. Stranki KPI in PSIUP sta, upoštevajoč obstoječe razmere, nevzdržen gospodarski položaj ter v cilju, da pripomoreta k izhodu, iz tega položaja, sklicali gospodarsko konferenco.
Srečanje bivših borcev na Kozini
V nedeljo, 6. oktobra so na Kozini okriii spomenik padlim v narodno osvobodilni vojni. Ob tej priliki je bil tudi velik partizanski miting. Govoril je podpredsednik skupščine Socialistične republike Slovenije dr. Jože Brilej, predsednik Zveze borcev Slovenije Franc Leskovšek pa je v imenu predsednika Tita izročil Istrskemu odredu visoko odlikovanje, red bratstva in enotnosti.
Na mitingu so nastopili primorski pevski zbori, med katerimi je bil tudi zbor Primorec iz Trebč, ki ga vodi Oskar Kjuder.
Manifestacije se je udeležilo tudi odposlanstvo partizanske zveze ANPI iz Trsta in Gorice.
litika ZDA, potrjujejo dogodki v Evropi, na Daljnjem in Srednjem vzhodu in v Vietnamu; potrjujejo nemški militaristi in revanši-sti in tudi izraelski general Da-yan.
Inšpekcija komandanta in visokih predstavnikov pakta NATO, «delovni sestanek», ki je bil v goriškem gradu, tik ob meji z Jugoslavijo, se uvršča v kampanjo, ki jo napihuje atlantski ol-trancizem, je odraz poslabšanja mednarodnega položaja. Vse to je v skladu s politiko delitve Evrope in sveta, vse to je v nasprotju z interesi miru v Evropi in v svetu. Vse to potrjuje še nekaj : potrjuje, da vojaške služnosti prečujejo, da bi naša dežela vršila mednarodno poslanstvo, ki bi ga že zaradi svoje naravne lege morala vršiti. Vse to preprečuje, da bi se ta dežela razvajala tako v gospodarskem kot v družbenem pogledu.
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj menijo o tem zagovorniki pakta NATO, zanimivo bi bilo vedeti, kako gledajo na perspektive, kaj menijo o jedrskem pospeševalcu pri Doberdobu, ki bi moral služiti v miroljubne namene!
Krepitev sil NATO pomeni, krepitev vojaških služnosti v naši deželi, pomeni preprečevanje gospodarskega razvoja v tej deželi, pomeni nadaljevanje izseljevanja.
Ali je možna druga alternativa? Da, možna je. Zato pa da se ta uveljavi je potrebna borba za odpravo nasprotujočih si vojaških blokov in v tem okviru tudi borba za izstop Italije iz pakta NATO, odstranitev tujih vojaških oporišč.
Italijanska vlada mora podvze-ti korake, ki so potrebni za spremembo položaja. Italijanska vlada mora avtonomno voditi svojo politiko. Dati mora svoj delež v prizadevanjih za rešitev perečih vprašanj, zavzeti se mora za prenehanje bombardiranja v Vietnamu. Treba je priznati Vietnamsko demokratično republiko in Nemško demokratično republiko. Samo če se bo to zgodilo, bo moč pristopiti k reševanju vprašanj miru in neodvisnosti, odprave vojaških blokov ; samo na lej osnovi bo moč pristopiti k uresničevanju kolektivne varno-sti, ob popolnem spoštovanju državnih meja, ki so nastale po zadnji svetovni vojni.
V tem okviru se morejo tudi v naši deželi odpreti nove perspektive gospodarskega razvoja.
Na tej^ platformi in v tej borbi se združuje vedno večje množice. Enotne manifestacije, ki so jih napovedale razne politične sile v Venetu, v Furlaniji-Julij-ski krajini to potrjujejo. Ža kraj manifestacije je bil izbran Avia-no. Tudi to potrjuje, da demokratične sile hočejo prav v kraju, J6 baza strahotnega orožja, dvigniti svoj glas, svojo zahtevo po miru. Tej manifestaciji se naša partija pridružuje in zato §e je bodo komunisti množično udeležili.
2 • DELO
10.10.196J 1
Novo šolsko leto, nove skrbi in težave
Kdaj bodo ustanovljene slovenske strokovne šole?
Prvega oktobra so se, kakor vsa- j ko leto, odprla šolska vrata po vsej državi. Časopisi so polni raznih novic, a skoraj največ je člankov o nedostatkih. V Italiji je šolsko področje še posebej zanemarjeno: vse kaže, da ima vodilni razred že svojo korist, če šola ne izpolnjuje svoje vloge do knea.
Seveda je stanje tu pa tam različno, v boljše ali slabše. Omejimo se na stanje slovenskih šol.
Slovensko šolstvo, osnovno, nižje in srednje, bi moralo kriti vse ozemlje in vse stroke, v katere se j deli slovensko prebivalstvo. Ve- ! mo, da ni tako. Vlada se še vedno brani, da bi ustanovila v Beneški Sloveniji šole s slovenskim učnim jezikom.
V Trstu pa je vprašanj več. Naj omenimo samo, kaj so opazili sami dijaki ob povratku v šolske klopi. Na trgovski akademiji, na primer, je zmanjkalo prostora, tako, da prvi razredi iščejo sobico, v katero bi se stisnili, tretji pa zaenkrat prihajajo k pouku izmenoma vsak drugi dan. K temu stanju moremo pripomniti samo to, da je verjetno oblast računala na ponoven padec vpisov v slovensko višjo srednjo šolo, v skladu s težnjami politike asimilacije.
Druga stvar, ki so jo dijaki gotovo opazili, je brez dvoma to, da ni več nekaj znanih obrazov za profesorskim pultom. Odšli so poučevat v italijanske šole... In ni se zgražati. Enostavno hočejo priti do svojega staleža, do katerega jim je na slovenski šoli pot zaprta.
Tretja stvar, ki so jo dijaki o-pazili, je kot običajno, da je naša šola še vedno brez osnovnih učbenikov. Ciklostilirane skripte, ki jih na lastne stroške tiskajo nekateri profesorji, stare knjige zavezniške vojske itd. Kdaj bo konec sramoti?
In vendar je nekaj rešitev. Ali bi se ne dalo adaptirati knjig iz Slovenije? Mar je res tako različen pouk kemije, blagoznanstva, algebre, latinščine? Razumemo, da je nekaj težav zaradi resnejše zgodovinske metode pri učbenikih filozofije in zgodovine, a za druge?
Zadnji problem pa je brez dvoma najbolj kočljiv. Znano je, da je slovenska manjšina v prvi vrsti delavskega porekla. Večina mladih ljudi, ki zraste v naših vaseh gre za kruhom v tovarne, ! delavnice, v industrijo. Nima pa možnosti naučiti se poklica v svojem lastnem jeziku, v svojem o-kolju. Da je tu težnja, da se izvede asimilatorski pritisk predvsem na socialno najbolj ogrožen del prebivalstva je razumljivo, a nesprejemljivo.
Ustanovitev slovenske strokovne šole, ki so jo bobnali aktivisti stranke levega centra, ker jo je KD obljubila in tržaški občinski svet odobril (z odločilnimi glasovi komunistov) je še danes le «fata morgana».
Osrednje oblasti vztrajajo na svojem izguljenem argumentu: dokler ne bodo jugoslovanske oblasti ustanovile gimnazijo v Bujah ne bodo italijanske dovolile ustanovitev strokovnega zavoda s slovenskim učnim jezièom. V takem primeru, trdijo oblasti, bo prej mogoča ustanovitev strokovnega zavoda v Gorici, kot pa v Trstu. To pa zato, ker je Gorica izven področja «memoranduma».
In tako smo prišli do zanimivega zaključka: po mnenju demo- !
Deželna svetovalca tov. Lovriha in Bacicchi pozivata deželno upravo, naj se zavzame za odstranitev sedanjih [ovir
kristjanskih prvakov smo Slovenci (na osnovi njihove predstave o «memorandumu») nič več, nič manj kot «talci», ki naj zagotavljamo uresničevanje italijanskih zahtev v Istri.
Ne vemo, koliko je zahteva, naj se ustanovi gimnazija v Bujah u-pravičena. V Jugoslaviji trdijo, da bi šlo za tri učence, ki jih je laže prepeljati v bližnjo gimnazijo v Piran, toda to nas ne zanima. Kajti strinjamo se, da ne moremo biti vezani na mednarodne odnose Italije, kaprice mednarodne politike in zahtev. Nismo plačilno blago, še manj pa jamstvo za druge: smo polnopravni italijanski državljani prav tako kot meščani Milana. Zato imamo pravice, ki izhajajo iz italijanske u-stave.
Načela so načela ! Barantanja pa ne smemo dopustiti, in o tem bi morali premisliti prvaki tistih strank, ki se tako prijazno udinjajo Krščanski demokraciji, v u-panju, da bodo prejeli nekaj drobtinic v zameno za razbijanje enotnosti Slovencev v borbi za svoje pravice. Teorija «raje bomo j naredili sami» je proti enotnim j nastopom, ki so edina možnost, da vsilimo svoje zahteve. In če tega ne razumejo visoki politikanti, bi morali nanje pritisniti vsaj j volivci, ki so glasovali za geslo \ «Slovenci združite se».
Deželna svetovalca Dušan Lovriha in Silvano Bacicchi sta naslovila predsedniku deželnega sveta vprašanje, ki zelo živo zanima Slovence. Gre za vprašanje srednjih strokovnih šol s slovenskim učnim jezikom.
Kot je znano se je o tem vprašanju tudi v prvi zakonodajni dobi deželnega sveta večkrat govorilo. Toda doslej te šole niso bile ustanovljene.
V	vlogi, ki sta jo naša deželna svetovalca naslovila predsedniku deželnega sveta je med drugim rečeno, da je tržaški šolski skrbnik pred kratkim izjavil, da je ustanovitev strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu odvisna od zunanjega ministrstva. V nekaterih krogih se govori, da bi strokovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Trstu odprli potem, ko bi hrvaške oblasti privolile v odprtje italijanske srednje šole v Bujah.
V	zvezi s temi vestmi in predvsem zato, ker slovenska strokovna šola v Trstu še ni ustanovljena, naša. svetovalca vprašujeta predsednika deželnega sveta, kak-šen pomen so imele zagotovitve, ki jih je dala deželna uprava v Prvi zakonodajni dobi, kakor tudi zadevni sklepi, ki jih je svoj-čas sprejela tržaška občina, ki je
po zakonu dolžna preskrbeti prostore za omenjeno šolo ter sredstva, ki so potrebna za njeno vzdrževanje.
V omenjeni vlogi naša deželna svetovalca pripominjata, da «vsakdo, ki pazljivo zasleduje te zadeve, se lahko vpraša, če niso bile zagotovitve nič drugega kot poskus, da se odloži ustanovitev strokovnih šol, ter da se istočasno pomiri duhove in zaskrbljenost slovenskih roditeljev in javnega mnenja, ki je bilo sprejelo in podprlo te zahteve. To vprašanje je upravičeno spričo dejstva, da so bile te zagotovitve podane na deželni in občinski ravni, kljub temu, da so v pristojnih krogih verjetno vedeli za stališče osrednje vlade o prehodu tega vprašanja s pristojnosti ministrstva za javno vzgojo na pristojnost ministrstva za zunanje zadeve.
Kot je bilo že čestokrat poudarjeno, ta zadeva ni važna samo s šolskega stališča, temveč je sestavni del politike do slovenske narodne manjšine. Majhna ali velika skupnost, ki ne razpolaga s šolo, katera ustreza potrebam in zahtevam sodobne družbe, je obsojena na propast. Slovenska narodna skupnost, ki ne razpolaga z možnostmi in ustreznimi sredstvi za vzgojo kvalificiranih in specializiranih delavcev ter tehnikov na podlagi poučevanja v materinščini, se tako znajde pred alternativo : ali naj se odpove kvalificiranim delavcem in tehnikom, ali pa naj jih pridobiva v šolah z italijanskim učnim jezikom, kar pa pomeni nadaljnjo fazo raznarodovanja in asimilacije.»
Svetovalca Lovriha in Bacicchi poudarjata dalje: «S Slovenci se ne ravna kot z državljani republike, temveč kot s talci, katerim se lahko odreka najosnovnejše pravice, kajti uživanje teh pravic se podreja mednarodnim in ne notranjih dogajanjem, kar pomeni omalovaževanje republiške ustave in deželnega posebnega statuta.»
Iz izjav tržaškega šolskega skrbnika je razvidno, da gre za ustanovitev ene same strokovne šole v Trstu, ni pa razvidno kakšna naj bi bila usoda drugih strokovnih šol izven Trsta. Zato podpisnika vprašanja zahtevata, naj deželna uprava pojasni svoje stališče do vprašanja ustanovitve strokovnih šol s slovenskim učnim jezikom v deželi ter izčrpno poroča o vprašanju slovenske šole industrijskega tipa v Trstu. Svetovalca zahtevata tudi pojasnila o tem, kaj namerava deželna uprava ukreniti za to, da se čim-prej odstranijo ovire, tako za u-stanovitev slovenske strokovne šole v Trstu, za katero obstajajo vsi praktični pogoji za njeno delovanje, kakor tudi drugih slovenskih šol v deželi. Končno naša, svetovalca zahtevata, naj deželni odbor pove, če so bili storjeni koraki v okviru zagotovil, ki jih je dal sam odbor, da se priredijo tečaji, predavanja in seminarji v slovenskem jeziku v okviru strokovnih združenj, ki jih podpira dežela.
O dvojezičnih tablah v Dolini
Deželni svetovalec Dušan Lovriha je naslovil predsedniku deželnega sveta, .še dve.drugi .ločeni
vprašanji. V prvem zahteva po jasnila o ukrepih, ki jih namera va predsedstvo deželnega svetž sprejeti v zvezi z nekim nedopust nim dogodkom, ki se je odigral v dolinski občini. Tamkajšnja občinska uprava je namreč postavila v začetku junija table z napisom «Carabinieri - Orožniki» ir sicer pri treh glavnih vhodih \ Dolino. Pred kratkim so te table izginile. Občinska uprava se je obrnila na krajevno poveljstvo karabinjerjev, če mu je morda kaj znano o dogodku. Orožniki sc odgovorili, da nič ne vedo. Ugo tov 1 jeno pa je bilo — in to na podlagi pričevanja očividcev — da so omenjene table sneli z drogov neki pripadniki zbora karabinjerjev, jih naložili na vojaško vozilo ter jih odpeljali v smeri proti Trstu.
Ta dogodek, ki nima primera v preteklosti, je povzročil med prebivalstvom veliko zgražanje. Dolinski domačini smatrajo to dejanje za kršitev najosnovnejših pravic slovenskega prebivalstva.
* -it tr
Kot smo izvedeli, je vprašanje dvojezičnih tabel že rešeno in občinska uprava je poskrbela, da so jih zopet postavili na svoja mesta.
Za zaščito kmetijstva na območju Ospa
Drugo vprašanje, ki ga je tovariš Dušan Lovriha naslovil predsedniku deželnega sveta pa je krajevnega značaja. Vprašuje namreč, kakšne ukrepe namerava deželna uprava sprejeti za zaščito vrtnih nasadov in vinogradov v dolini Ospa. Višina struge Ospa je namreč nad obdelano površino. Kljub temu, da je hudournik že večkrat preplavil omenjena področja in da so bile o tem obveščene razne uprave javnih u-stanov (civilni tehnični urad in drugi), do sedaj še ni bil sprejet noben ukrep. Stanje v dolini Ospa se bo še poslabšalo zaradi obnovitve in ureditve nove ceste. Zato naš svetovalec zahteva, u-strezne ukrepe za zaščito kmetijstva na tem področju. Zaščita je še posebno nujna spričo številnih razlastitev zemljišč v korist industrije in mestnih naselij.
V
V Svici so ustanovili Društvo izseljencev Beneške Slovenije
Beneško - slovenski izseljenci so v švicarskem mestu Orbe ustanovili Društvo izseljencev Beneške Slovenije. Namen novoustanovljenega društva je združiti izseljence slovenske narodne skupnosti iz Terske, Nadižke, Rezijanske in Kanalske doline ter pospeševati med njimi družbene, gospodarske in kulturne študije za globlje poznavanje problematike omenjenih dolin. Društvo se bo zavzemalo tudi za kulturne izmenjave s slovenskimi društvi v Italiji, z namenom zaščite slovenskega jezika, kulture in folklore v videmski pokrajini. Predsednik društva je Marko Petrič iz čene-bole, podpredsedni Silvio Feletič iz Grmeka, tajnik pa je Dino del Medici iz Brda.
Novemu društvu želimo, da hi uspešno delovalo.
St. S.
Oh 25-letnici vseljudske vstaje proti fašizmu
Slovenska prosvetna društva so proslavila 25-letnico vseljudske vstaje proti fašizmu. Te proslave so bile združene s proslavljanjem 100-letnice ustanovitve prvih slovenskih čitalnic na Tržaškem in Goriškem Na prvi sliki; spominska proslava pred spomenikom v Romanjih. Podobna proslava je bili tudi na Opčinah (druga slika).
E 10.10.1968
DELO • 3
Stoletnica ustanovitve
slovenske čitalnice
Prosvetno društvo Tabor je slovesno proslavilo stoletnico u-stanovitve slovenske čitalnice na Opčinah in petindvajsetletnico vseljudske vstaje proti fašizmu.
. Prva prireditev v okviru proslave je bila v četrtek, 26. septembra zvečer. Dijaki openske srednje šole so ponovili ljudsko | igro Slana voda, ki jo je napisal Lojze Cijak. Predsednik društva Rudi Vremec jev nagovoru ob začetku prireditve poudaril naslednje:
na Opčinah
di Stanko Malič, združeni moški pevski zbor iz Divače in Sežane ; dramska družina prosvetnega društva Tabor pa je nastopila z ljudsko igro v domačem narečju Pepče se ženi. To delo je napisal in režiral prof. Ivan Artač. Na prireditvi je sodelovala tudi godba Parma iz Trebč, na plesni prireditvi zvečer pa je igral ansambel Kras.
«Z današnjo prireditvijo se začenja proslava v spomin pomembnih dni, ko so naši predniki pred sto leti vrgli raz sebe jarem trdega in mračnega absolutizma in
USTANOVITVE SLOVENSKE OVALNICE NA OPČINAH
lislIBiv:;: 19 68
S. P. D. TABOR
'
*
Spominska plošča
skupaj z drugimi narodi začeli prebujenje narodne zavesti in borbo za pravice svojega jezika ter za svobodnejše življenje.
Pridružujemo se vsemu primorskemu ljudstvu v proslavi petindvajsetletnice, ko smo prežeti z istimi mislimi naših prednikov tokrat z lastno močjo vrgli raz sebe jarem fašistične vladavine in stopili na pot lepše in boljše bodočnosti.
Prosvetno društvo Tabor, ki hoče biti skupaj z drugimi organizacijami tolmač čustev našega ljudstva in na primeren način o-buditi spomine na ta dva velika zgodovinska dogodka, meni, da smo dolžni hvaležnost vsem, ki so doprinesli žrtve in dali celo življenje za to, da smo se ohranili kot narod.»
Osrednja proslava je bila v nedeljo 29. septembra. Na pročelju Prosvetnega doma, so odkrili spominsko ploščo. Ob tej priložnosti je spregovoril prof. Ivan So-sič, openski cerkveni pevski zbor pa je zapel Zdravico. Po tej kratki svečanosti so udeleženci odšli na pokopališče, kjer so predstavniki društva položili venec na grob partizanov, cerkveni pevski zbor pa je zapel žalostinko.
Na popoldanski prireditvi so sodelovali :	openski mladinski
pevski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Nada Žerjal, openski cerkveni pevski zbor, ki ga v vo-
Slavnostni govor na osrednji prireditvi je imela domačinka živa Gruden. Iz govora povzemamo naslednje:
«Naš današnji praznik je praznik stoletne kulturne tradicije, ki so jo začeli naši predniki, ko jim je nov zakon o društvih prvič dal možnost, da pokažejo svoja prizadevanja po kulturno - prosvetnem izživljanju tudi izven domače hiše. Vse, kar je dolgo časa tlelo v srcih naših prednikov, se je združilo in razplamtelo v čitalnici kot mogočen plamen, ki je dajal našim očetom moči, da na poti niso omagali. Ta plamen je gorel v srcih naših ljudi tudi v najbolj mračnih dneh fašizma, ko je že sama slovenska beseda bila zločin. Ta plamen je dajal našim ljudem poguma, da so se pred petindvajsetimi leti kot en mož dvignili, da si priborijo tiste pravice, ki jim jih niso priznavali, ki pa so temeljne pravice vsakega človeka.. Ta plamen so naši očetje ohranili in nam ga izročajo. Ta plamen pa ne more goretij če mu ne vsak dan na novo prilivamo olja mladosti, če vanj ne pihamo svežine in volje do dela.
Zato je naš praznik tudi praz-bik mladosti in dobre volje, zakaj predniki ne kličejo samo po enkratni počastitvi temveč tudi po vztrajnem posnemanju njihovega poguma. Pred sto leti šole niso bile take kot danes, tudi vseh sredstev družbenega obveščanja, ki jih danes poznamo, niso imeli. Družilo jih je le eno: slovenska beseda. Ni naključje, da so svoje prireditve imenovali «besede». Bila je pisana in govorjena beseda tista, ki jim je vlivala poguma in trdnosti, bila je to tista beseda, ki je popeljala Trubarja z rodne Raščice do Tiibingena, tista beseda, v kateri je Prešeren prelil najgloblja človeška, čustva, tista beseda, s kateri je Cankar zagrmel nad slabostmi svojega časa in vzpodbujal hrepenenje po boljšem, tista beseda, ki je pripeljala naš «en sam milijon» do današnjih dni.
Bodimo tudi sami vredni te besede. bodimo vredni svojih prednikov, bodimo vredni vseh velikih mož, ki jih je nas narod dal
Člani openske dramske skupine. Igro «Pepče se ženi» bodo Openci ponovili v nedeljo, 13 oktobra ob 17. uri.
Razvitje prapora prosvetnega društva Slavec
človeštvu, in delajmo, zakaj samo v delu je bodočnost!»
Na slavnosti je spregovorili tudi Ivan Mauser, član predsedstva Zveze prosvetnih organizacij Slovenije, Edvin Švab pa je pozdravil v imenu Slovenske prosvetne zveze. Med drugim je podčrtal: «Prav je, da ob tako važnih mejnikih Slovenci preštejemo svoje vrste in združimo naš glas v o-odločnem in neprestanem boju za našo enakopravnost. Društvu Tabor želimo, da bi tudi v naslednjih sto letih narodnega in prosvetnega delovanja prav tako pisalo svojo zgodovino, ki bo, kakor v preteklih sto letih vredna, ha jo zapišemo na najbolj sveto mesto narodne bitnosti. Opčine imajo danes vse pogoje, da do tega pride. Spoštovani Openci, dragi člani prosvetnega društva Tabor, tudi v vaših rokah je usoda in bodočnost Slovencev na teh tleh ! »
Ob stoletnici ustanovitve čitalnice je prosvetno društvo Tabor izdalo brošuro, v kateri je opisan zelo pomemben del zgodovine vasi. Društvo je tudi primerno prenovilo dvorano in nabavilo nove zavese. V načrtu je še ureditev spominske razstave.
Slovensko gledališče v Trstu stopa v štiriindvajseto sezono neprekinjenega delovanja. Vloga in naloge gledališča se kažejo po rezultatih, ki so sad požrtvovalnosti in odpovedi včasih najnujnejšim eksistenčnim zahtevam. Če je dolga leta relativna kriza majala temelje slovenske kulturne samobitnosti v prostoru izven meja političnega zemljevida, je bil po drugi strani tudi očiten silni napor Slovenskega gledališča, da je obdržalo na dostojni ravni kulturno stvarnost odrskega življenja. Vendar ob umetniških in kulturnih uspehih v očitnem kulturnem preporodu slovenske narodne skupnosti v naši deželi, v pogojih novih nujnih razvojev kulturnega utrjevanja vse slovenske narodne skupnosti, je treba z zadovoljstvom presojati rezultate Slovenskega gledališča v Trstu.
V pretekli sezoni je Slovensko gledališče v Trstu naštudiralo sedem predstav ( Med štirimi stenami, Anarhista, Pepelko, Kako važno je biti resen, Zenovo izpoved, Kongres, Jajce); obnovilo je tri dela (Moje dete, Saj ni zares. Pasijon); organiziralo gostovanje ljubljanske Drame in Opere, Mestnega gledališča ljubljanskega, Baleta reške Opere, muzejsko gledališko razstavo, gostovanje ljudske igre Miklova Zala s Ko-
Ricmanje so v nedeljo svečano proslavile svoj veliki praznik. Prosvetno društvo Slavec je dobilo svoj društveni prapor. Ob tej priliki je bila velika kulturna prireditev, na kateri so poleg domačega pevskega zbora in folklorne skupine, v kateri nastopajo najmlajši vaščani iz Ricmanj, sodelovali tudi pevci iz ostalih vasi Brega, Bazovice, Trebč in društva Vesna iz Križa, ansambel Bordon in godba Parma iz Trebč. Še pred začetkom kulturnega sporeda so predstavniki društva Slavec položili venec pred spomenik padlih partizanov in pevski zbor je zapel žalostinko.
Kulturni spored je otvoril tajnik društva, učitelj Boris Žafran. V kratkem nagovoru je obrazložil pomen dvojnega slavja :	razvitja
društvenega prapora in pomen proslave ob 25-letnici vseljudske vstaje proti fašizmu.
V imenu Slovenske prosvetne j zveze, katere član je tudi prosvet-I no društvo Slavec, je spregovoril
roške itd.. V 210 dneh — toliko je namreč trajala pretekla sezona — je imelo 141 predstav, na katerih je bilo prisotnih skupno 38.755 obiskovalcev.
Slovenskemu gledališču v Trstu je priznana odločilna kulturna u-metniška funkcija v sklopu slovenske narodne manjšine v Italiji in gledališko delo terja tako predanost, ki ji ni moč ukazovati s paragrafi.
V sezoni, ki je pred nami je programiranih nad 160 predstav. Veliki del teh predstav bo odigranih v Kulturnem domu v Trstu, z manjšimi predstavami pa bo Slovensko gledališče gostovalo v dvoranah na tržaškem podeželju in v Gorici. Poglavje zase zasluži programirano gostovanje v Benečiji, kjer je v pretekli sezoni slovenska beseda prvič zavzenela v Špetru in št. Lenartu. V letošnji sezoni bo Slovensko gledališče nastopilo v Benečiji najmanj trikrat.
Letošnji program bo Slovensko gledališče izpopolnjevalo z Večeri umetniške besede, s katerimi namerava obiskati vsa slovenska prosvetna društva od Doline do Benečije ter slovenske šole. Prvi taki Večeri bodo posvečeni Cankarju, Gregorčiču ter Slovenskim baladam in romancam.
(Nadaljevanje na f. strani)
Mirko Kapelj. Ned drugim je dejal:
«Današnji praznik bo ostal zapisan v zgodovini Ricmanj. Ko izrekam te besede, izražam tudi željo in voščilo, da bi prosvetno društvo Slavec združevalo pod svojo zastavo vse dobro hoteče prebivalce Ricmanj ter še naprej čvrsto stalo na braniku narodnih pravic, ter da bi bilo ognjišče in žarišče slovenske prosvetne dejavnosti.»
V nadaljevanju svojega nagovora je M. Kapelj dejal:
«Dokler bo na naših odrih toliko zdravih sil, dokler bomo nedeljo za nedeljo aktivno spremljali tako veličastne prireditve, kakršna je današnja in (kakršnih je bilo zlasti letos izredno dosti, dokler se bodo takih in podobnih manifestacij udeleževale mnočice naših zavednih rojakov, lahko trdimo, da se ni bati za obstoj in nadaljnji razvoj Slovencev na tej zemlji, pa; četudi je še tako izpostavljena najrazličnejšim vrtincem.
Če se za hip ozremo v sezono, ki se danes zaključuje, lahko ugotovimo, da smo živa priča pravemu narodnemu preporodu, ki je vreden naslednik tistega preporoda, ki se je mogočno razvnel po zmagi nad fašizmom; lahko rečemo, da Slovenci naše dežele zares dostojno proslavljajo dvojni jubilej : 100-letnico taborov in ustanavljanja prvih slovenskih čitalnic in 25-lelnico vseljudske vstaje proti fašizmu.»
Ob zaključku je govornik podčrtal potrebo po nadaljnji krepitvi boja za narodne pravice, !ki jih predvideva demokratična italijanska ustava, a jih nočejo priznati tisti, ki so na oblasti.
Na nedeljski prireditvi je Slovenska prosvetna zveza izrekla priznanje tudi Vladu Švari, ki vodi pevski zbor Slavec. Poklonila mu je zlato dirigentsko piščalko.
Tudi DELO izrekla pohvalo in priznanje članom prosvetnega društva Slavec in vsem vaščanom iz Ricmanj, ki so požrtvovalno delali za uspeh praznika, kakor tudi vsem pevcem, godbenikom in seveda najmlajšim izvajalcem folklornih ple-i sov.
«Goriški
september»
V	preteklem mesecu je bilo v Gorici več pomembnih prireditev, na katerih so sodelovali tudi predstavniki iz Jugoslavije, Avstrije, češke.
V	okvir «Goriškega septembra» spada tudi mednarodna folklorna prireditev, na kateri so poleg domačih folklornih ansamblov nastopale skupine iz Slovenije in Koroške.
Izreden uspeh je imelo že 7. mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki postaja iz leta v leto kvalitetnejše. Tudi na tej kulturni prireditvi, ki jo prireja gorišiki pevski zbor «Seghizzi», so nastopali zbori iz Jugoslavije, Avstrije in češkoslovaške. Najbolj uspešen je bil zbor univerzitetnih študentov iz Brna, ki je dosegel prvo mesto kar v štirih kategorijah.
Goriški september se je zaključil z mednarodnim srečanjem, na katerem so razpravljali 0 vrednotah in vlogi tradicionalne ljudske kulture.
Vse te prireditve dokazujejo vlogo, ki jo ima Gorica kot most med narodi.
h?
Z nedeljskega slavja prosvetnega društva Slavec v Ricmanj ih OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO jooooooooooooooooooooooooooo
\//oga in naloge
Slovenskega gledališča
^ 10.10.1968
4 • DELO -
_____Iz goriške pokrajine___
Občinski svet v Doberdobu zahteva dvojezične napise
S tržaškega ozemlja
Športno igrišče v Trebčah
Občinska uprava mora podpreti pobude Trebencev !
V torek 17. septembra je bila v Doberdobu seja občinskega sveta, prva po poletnih počitnicah. Dnevni red je vseboval 18 točlk. Prostor nam ne dopušča, da bi obravnavali vsako točko. Zato bomo nekaj povzeli samo o nekaterih vprašanjih, 'ki so po našem bistvenega pomena.
Ned drugim je župan Andrej Jarc sporočil občinskemu svetu, da je bila že drugič zavrnjena od pokrajinskega nadzornega odbora v Gorici prošnja za odobritev občinskega prapora in grba z dvojezičnim napisom in to zaradi imena občine v slovenščini, češ da je za občino veljavno samo italijansko ime «Do-berdò del Lago». O tej zadevi bodo vložili ponovno prošnjo, ker občinski svet v Doberdobu zahteva dvojezični grb tako kot je v preteklosti zahteval dvojezičen napis pred vhodom v vas. Do danes pa ta problem ni bil še rešen, ker se oblasti sklicujejo na obstoječe fašistične zakone.
Ostro obsojamo Sklep pokrajinskega nadzornega odbora, kateremu načeluje socialist odv. Maco-ratti. Kje je v tem primeru toliko opevamo novo ozračje^ do Slovencev, o katerem so prvaki goriške PSU toliko pisali med volivno kampanjo. Govorijo eno, delajo pa po stari metodi centrističnjh vlad. Kaj so do sedaj napravili socialisti za odpravo fašističnih zakonov, ki so naperjeni proti Slovencem?
Vsa naša solidarnost gre dober-dobski občinski upravi, ki je do sedaj edina na Goriškem, ki je zahtevala dvojezičen občinski prapor in dvojezične napise.
Drugi važen sklep občinskega sveta je bila odobritev prispevka za prevoz otrok v otroški vrtec v Doberdob, za osnovnošolske učence in di j alke srednje šole ter za šolske potrebščine. Za to šolsko leto je občina nakazala 1,1 milijona lir, zaprosila pa bo prispevek dežele. Svetovalca manjšine nista glasovala za ta predlog, češ da občina ne razpolaga z zadostnimi sredstvi. Obnašanje svetovalke manjšine pa je v protislovju s tem, kar je neštetokrat trdila v občinskem svetu, (o tem je tudi večkrat pisal Kat. glas), češ da se občinski odbor noče posluževati ugodnosti deželnih zakonov. Po dolgih letih «strokovnih nasvetov» je končno sama spoznala, da se je doberdobska občinska ! uprava poslužila vseh zakonov. '
Spomenik padlim borcem v Doberdobu
Začasni odbor za postavitev spomenika padlim partizanom v Doberdobu se je v zadnjih mesecih že večkrat sestal. Premagane so že vse ovire birokratskega in tudi političnega značaja. Omeniti moramo, da oblasti v preteklosti niso dovolile, da bi spomenik padlim partizanom zgradili na občinskem zemljišču. Zahtevali so, da bi se v seznam padlih partizanov vključilo tudi nekaj «patriotov», ki niso bili domačini in so v dobi fašizma prepovedovali domačinom, da bi govorili v materinem jeziku. Dober-dobci pa so vztrajali pri zahtevi, da se spomenik postavi v čast tistim, ki so padli za svobodo lastnega naroda in za zrušenje nacifa-šizma.
Sedaj pa so se Doberdobci znašli pred novimi težavami finančnega značaja. 'Spomenik ki bo izdelan iz kraškega kamna in bo postavljen na trgu v Doberdobu bo stal nad 3 milijone lir. V ta namen je doberdobska občinska u-prava že nakazala 500.000 lir. Začasni odbor za postavitev spomenika padlim je prepričan, da bo ostale stroške možno kriti s prispevki naprednih strank in or-
ganizacij predvsem pa s pomočjo doberdobslkih občanov. V ta namen bo v prihodnjih dneh začel z nabiralno akcijo.
Doberdob je v narodno osvobodilni borbi odigral važno vlogo ne samo zaradi visokega krvnega davka, ki ga je plačalo prebivalstvo le občine, ampak tudi zaradi mednarodnega momenta antifašistične borbe. Najpréj v antifašističnem boju, ki se je tu začel že v prvih letih fašistične vlade in nato v oboroženem uporu se je slovensko in italijansko ljudstvo strnilo o-krog skupnega cilja za odpravo tiranije in zmago miru, svobode in enakopravnosti.
Pobude za ustanovitev skupne vinske kleti v Krminu
Te dni se je na Krasu in v Brdih zaključila trgatev. Na Krasu je pri delek grozdja boljši od lanškega, saj ga niso prizadele vremenske nezgode. Sicer pa je na tem področju razmeroma malo vinogradov. Domačini bodo vino v glavnem prodali v osmicah.
V goriških Brdih pa je bil letošnji pridelek srednji. Prav tako, kakovost vina bo nekoliko slabša od prejšnjih let zaradi obilice dežja v zadnjih mesecih. Problem zase pa je tu prodaja vina, čeprav so briški vinogradniki lanski pridelek v veliki večini že prodali. Le nekaj malih kmetov ima še doma lansko vino.
Premožnejši kmetje razpolagajo z dobrimi kletmi in lahko vino u-stekleničijo na podlagi zakona o zaščiti in kontroli vinske značke z imenom «Collio». Ti tudi proda-jejo svoj pridelek po ugodni ceni hotelom in restavracijam v gori-ški pokrajini in izven nje. Ugodnosti tega odloka z dne 24.5. t.l. imajo le večje «ribe» kot so razni grofje in le nakaj briških kmetov. Prav tako imajo odločujočo in glavno besedo ti grofje pri «Kon- 1 zorciju za zaščito tipičnih vin», saj razpolagajo z večino glasov, ki se podeljujejo na podlagi pridelanih stotov vina in ne na posameznika. Statut omenjenega konzorcija je kot nalašč prikrojen interesom velikih agrarcev.
Mali kmetje pa, ki nimajo zadostnih sredstev, da bi si uredili klet, pa morajo prodati že sedaj svoj pridelek kot mošt po nizkih cenah. Ti so prepuščeni na milost in nemilost raznih trgovcev in prekupčevalcev, ki zaslužijo mastne denarce na račun potu in znoja briških kmetov. Te nevšečnosti lahko odpravili z izgradnjo zadružne kleti, tako, da bi ne bili predvsem mali kmetje prisiljeni prodati svoj pridelek že v jeseni.
Prav te dni je prišla v javnost zanimiva vest, da je skupnina vinogradnikov iz Krmina in Števerjana sprožila akcijo za izgradnjo skupne vinske kleti. To pobudo podpira tudi deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ESA), ki proučuje načrt za izgradnjo vinške kleti v Brdih, u-poštevajoč, da so ti kraji uvrščeni v pasivna področja. Na ta način bi rešili problem predelave in prodaje vina, kar bi koristilo predvsem malim in srednjem vinogradnikom, ki ne razpolagajo z modernimi stroji in kletmi. Seveda, bo vinska klet služila svojemu namenu, če bodo pri upravi in kontroli imeli besedo tudi mali kmetje in ne samo veleposestniki. To pa se lahko doseže le če bodo imeli vsi vinogradniki enake pravico ne glede na količino pridelka. Denar iz deželnih in državnih skladov mora služiti koristi vseh, ne pa samo nekaterih posameznikov.
O športnem igrišču v Trebčah se je že pred leti mnogo govorilo in pisalo. Občinski svetovalec tovariš Lucijan Padovan je predložil občinski upravi več interpelacij v zvezi s tem vprašanjem ter zahteval, naj občinska uprava ugodi želji in zahtevam Trebencev, to je naj jim vsaj pomaga pri gradnji igrišča.
Športno igrišče v Trebčah so Tre-benci sami zgradili. Seveda je bilo igrišče le zasilno urejeno. S časom so vremenske prilike opravile svolje in igrišče Skoraj docela pokvarile. Kot bi to ne bilo dovolj, so na njem mnogi avtomobilisti, zlasti iz mesta, preizkušali svoja vozila, odnosno se učili voziti.
Pred leti so trebenski športniki s prostovoljnim delom igrišče ponovno zasilno uredili. Pričakovali so, da jim bo mestna občinska u-prava priskočila na pomoč. Kot že rečeno, občinski svetovalec Padovan se je za to zelo zanimal. In res je bilo med postavkami petletnega
S tretje strani
Delo Študija Slovenskega gledališča, ustanovljenega v pretekli sezoni, se bo nadaljevalo tudi letos. Vodstvo bo letos prevzel Mir- [ ko Mahnič iz Ljubljane, ki bo j posvečal posebno pažnjo gojenju j slovenskega jezika. Mahniču bo i pomagal absolvent na ljubljanski Akademiji za režijo Tržačan Mario Uršič.
Program Slovenskega gledališča v Trstu bodo dopolnila kvalitetna gostovanja. V tržaškem Kulturnem domu bodo gostovala naslednja gledališča: Drama Slovenskega narodnega gledališča in Mestno gledališče iz Ljubljane, Drama Hrvatskega narodnega gledališča z Reke, Opera iz Zagreba in Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda.
V	okvirnem načrtu delovanja tržaškega Slovenskega gledališča so predvidena naslednja dela: Čehov: Tri sestre, Simon: Zares čuden par, Tavčar: Red mora biti, Plautus: Anfitruo, Mahnič: Martin Krpan, Durenmatt : Pre-krščevalci, Goldoni - Rupel: Primorske zdrahe, Gorinšek: Rdeča kapica, Smole: Krst pri Savici.
V	letošnji sezoni bodo vodili tržaško Slovensko gledališče naslednji režiserji : Jože Babič, Mirko Mahnič, Jožko Lukeš, žarko I
načrta mestne uprave tudi postavka, ki se nanaša na ureditev športnega igrišča v Trebčah. Toda dlje od postavke ni šlo.
Toda požrtvovalni Trebenci niso klonili. Še vedno vztrajo v svoji pravični zahtevi. Občinska uprava se ne sme izmikati. Mora ugoditi zahtevam!
Pred kratkim so se voditelji tre-benskih športnikov dogovorili s podjetjem, ki izravnava zemljišče pri Boljuncu. Od tam vozijo sedaj zemljo na trebensko igrišče.
Ta pobuda je hvalevredna in kot tako naj upošteva tudi občinska uprava!
Pokrajinski kongres ANPP1A
Združenje bivših antifašističnih političnih preganjancev — ANPPIA — v Trstu bo imelo v soboto, 12. oktobra svoj 5. pokrajinski kongres. Na dnevnem redu je poro-
Petan in Bojan Stupica. Igralci ostanejo isti kot lani in sicer : Miranda Caharija, Dušan Jazbec, Silvij Kobal, Lidija Kozlovič, Jožko Lukeš, Edvard Martinuzzi, Lojze Milič, Leli Nakrstova, Rado Nakrst, Stane Raztresen, Zlata Rodoškova, Mira Sardočeva, Stane Starešinič in Danilo Turk. Tem se je pridružil nov a že znan igralec Livij Bogateč.
V Abonmaju bodo naslednje predstave: Čehov: Tri sestre, Simon : Zares čuden par, Tavčar : Red mora biti, Durenmatt: Pre-krščevalci, Plautus :	Anfitruo,
Mahnič : Martin Krpan in Smole : Krst pri Savici.
Cene za abonente (sedem predstav) so naslednje:
Parter A: premiere 13.000 lir, ponovitve 6.000 ; parter B : premiere 7.000 lir, ponovitve 5.000; balkon: premiere 5.000 lir, ponovitve 3.000.
Dijaški abonma za vse vrste sedežev 2.000 lir.
Cene za posamezne predstave pa bodo naslednje:
Parter A : premiere 3.000 lir, ponovitve 1.500 lir; parter B: premiere 2.000 lir, ponovitve 1.000 lir ; balkon : premiere 1.000, ponovitve 500 lir.
Abonmaji so na razpolago občinstvu v Kulturnem domu v Trstu, Ulica Petronio 4. vsak dan od 9. do 14. ure.	1
Kraška ohcet v Repnu
i
čilo o izršenem delu, diskusija in pa izvolitev novega pokrajinskega vodstva. Kongres, kd bo v prostorih Združenja v Ulici Zonta 4, se bo začel ob 17. uri.
Vprašanje učilnic v šoli “Žiga Zois“
V	nekaterih slovenskih šolah ni dovolj učilnic, odnosno te ne ustre- ■ zajo.
Posebno kritičen je položaj v trgovski šoli «Žiga Zois» pri Sv. Ivanu. Razredi so številčno močni, učilnice pa izredno majhne. V tej šoli bi bili morali že ob samem začetku deliti razrede, toda tega niso storili, ker še ni zadevnega dovoljenja. Posledice so že otipljive. Pouk se vrši izmenoma po Skupinah. En dan ena, drugi dan druga skupina. Ker je bil že prvi teden pouka en prosti dan, je ena skupina učencev imela pouk praktično samo dva dni. Kam bomo prišli, če ne bo vprašanje vzporednih razredov hitro rešeno?
V	zvezi s tem perečim vprašanjem je pokrajinski svetovalec Mirko Kapelj predložil predsedniku pokrajinske uprave nujno vprašanje. Predsednika je povabil, naj se zavzame za rešitev vprašanja.
Podobni vprašanji sta predložila tudi tov. Jelka Gerbec in Dušan ■ Lovriha.
Sporočilo bivšim partizanskim borcem
Tajništvo pokrajinskega odbora Združenja partizanov ANPI poziva partizane, ki so vprašalne pole iz-| polnili, a se niso še zglasili na sedežu ANPI — Ulica Zonta 4 — naj to nemudoma store, ker je bil popis bivših partizanov z vprašalnimi polami notranje vprašanje organizacije ter je služil le za ugotovitev dejanskega stanja, oziroma za morebitno iskanje dokumentov. Prošnjo za priznanje partizanske kvalifikacije pa je treba predložiti komisiji pri ministrstvu za obrambo v Rimu, jo podpisati ter priložiti zadevne dokumente. Zato naj se vsi tisti, ki tega še niso opravili, zglase nemudoma na sedežu ANPI.
*000000000000000000000000000
Provokacije NATO v Sredozemlju
Moskovska «Pravda» je odločno obsodila provokacije pakta NATO na področju Sredozemlja. Kot je znano, so zunanji ministri držav tega pakta, na sestanku, ki so ga imeli v New Yorku govorili o tem, da bi ustanovili novo zavezniško letalsko enoto, ki naj bi operirala v Sredozemlju. Ta letalska enota naj bi operirala v tesni povezanost: s 6. ameriškim ladjevjem.
«Pravda» poudarja, da nenehne provokacije NATO proti arabskim državam, Cipru in Malti kažejo, da se snujejo novi spopadi v tem delu sveta. Težko odgovornost za vse to je treba pripisati tudi angleški vladi, ki je pred kratkim potrdila, da namerava okrepiti svoje vojaške sile na področju Sredozemlja ter spremeniti Malto v oporišče NATO.
Sestanka v New Yorku se je udeležili tudi zahodnonemški zunanji minister. Ta je prispel v Ameriko potem, ko je washingtonska vlada sklenila, da bo povečala vojaške izdatke in da bo nadaljnjih 12.000 ameriških vojakov prišlo v Zahodno Nemčijo. Zahodnonemška vlada vztraja tudi pri zahtevi, naj bi tudi njena vojska dobila atomsko orožje.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12