LISTEK. Nora siarka. (Poljsko spisal And, Niemojewski. Divji, strašen obraz. Vedno namršene obrvi, temcn poglcd. Barva čela je medena, zagorelo jc, pokrito z nesnago, polno brazd. Postava napol naga, odeta \ umazanobarvno krilo. Na prsih je raztrgana srajca, neprccblečena že šest let. Kdorkoli ta ženski strah sreča, se boječ umakne s poti. To je znana nora starka! Zakaj stara? — Ha, tu časi hitro beže! §est let večkrat človeka spremcni v starca. Vsak dan okolu poldne gre starka v tisto stran, kjcr je Radoha. Čudno nemirna jc tedaj. Diha hitro, nikogar okolu sebc ne vidi, žalostno gleda v daljo in začcnja tečl, Leti mimo stare Zigmuntovc jame, izgine v Mrtvem gozdu in hiti potctn ob Pšeinši k nekdanjemu rudokopu »Božjega blagoslova«, ki je podoben danes kakemu globokemti kraterskemu žrelu, ki ga je zalila voda. Ko se bliža temu kraterju, začenja gluho ječati, strašni njen obraz izraža velik strah, usta se krčcvito pregibajo. Pade na kolena, pokrije obraz z rokami, kot bi se hote^a tako oprostiti kakc prikazni, n;en krik se razlega daleč, nazrdnje se ijjte skloni k zemlji, vedno tišje plače, vedno slabejše; zaspi. Še^e po solnčnem zahodu vstane, gre dalje, obkroži polja, bivališča, vedna popotnica, nora starka. Pred šestimi leti nekega lepega popoldne je šla ona tod kot mlada, krasna soproga. Njen obraz !e bil lep, oči jasne, nabrane v smeh. Teden po noroki 'e šl*. tod nesoč možu obed. Mož je de^al v jami. Tega kraterja pa takrat še ni bi'o. On je takrat nastal prcd nfenimi očmi. Tu je vrelo življenje. Iz mogočnega dimnika se je valil dim, kolesa nad jamo niso stala. Na rampi so rojile množice. Sto in sto ma1ih vozičkov je drčalo semintja. Vse to je izginilo kakor sen. Na dnu jame je nekaj stotin rudarjev v hodnikih, pri navzdol vodečih pofih, tvorilo drug svet, svet podzemeljski. Jama -Božjega b^agolsova«, ena manjših v nižini je dajala velikansk dobiček, radi lahkote, s kakršno se jc tu dobivalo oglje. Toda na južnozahodnu stmni, i"?er ie bil najdragocenejši sklad, je stala meja rudarskega prepovedanega sadu. Kolikorkrat so se tam lotili, tolikokrat se je pokazal najhujši sovražnik rudnika plin, imenovan poka^ni, ker če se enkrat z veliko silo razlije po hodnikih rudnika, povzroči prepih zraka in vzdigne prah. Več let je bil mir, plin se ni pokazal, pozabilo se je na mejo, ki bi se jo ne smelo prestopiti. Nekega dne pa je zmanjkalo lesa v jami. Sklenilo se ;e del stare jamc oropati, to se pravi, vzeti od tam les, podpirajoči skale. Prib'ižali so se tudi onemu usodnemu nasipu Toda komaj so premeknili prve podpore, se je razlegel strašen trcsk, skala jc počila, začela se valiti, a skozi odprtine se je razlil plin s tako silo, da je bil po nekaj minutah izhod iz jame že zaprt. PHn je zalil glavni hodnik in prišel po navzgor vodečih potih tudi na nadstropia. Nato se je začela si1no valiti zemlfa, ki je bila na kakih dvesto metrov razrita, udiranje zemlje je doseglo površje, odprlo se je vcliko žrelo, iz ncvidnih virov je vdarila vanj voda in ga napo!ni'a prav do roba. Jama »Božjega blagoslova« z nekaj stotinami delavcev zaprtih v njenih globinah je nehala biti. Kdor je to vidcl, je lahko znorcl. Dan ;e bil zelo lep, solnce je priš'o na poldne, okolu so šumela drevesa Radohe, ko se je naenkrat ob nogah mladc žene odprla zemlja, pokazal se črn, strašen. prepad, v g^obino so ropotale rampe, vozički množice delavcev, a čez kratek čas je vse to izginilo kot kaka strašna prikazen, zalito od vseh strani z v prepad vdarjajočo vodo. Na dnu tega pekla pa je ostala srcča mlade žene, njen mož, njena cela bodočnost, njen razum. Od takrat blodi v nočeh po okolici, prehitro postarana, raztrgana, temna, div;ja. Toda vsaki dan okolu poldne se vzbudi /preteklost v njenem sporainu, nemirna hiti iskozi Mrtvi gozd, ob Pšemši, teče k oni «trani jame, kjer nicn mož čaka obeda. Vsak dan prepada pred njenjmi nogami zemlfa, odpira se strašno žrelo, padajo rampe, množice, na kar udarja voda. Strašen kriK se raz!ega okolu. Z bolestnim krikotn pada nora starka na zemljo, valja se, joka, joka vedno tišjc, tišjc dokler naposled nc za* spi . . . Kolikorkrat jo vidim na tem mestu, tolikokrat se hoče tudi meni zmešati misel v glavi. ccceeo Ameriko - gisano moii! Iz »Glasa Naroda« posnemamo naslcdnje podrobnosti o »dobrotah«, ki jiK izseljenci uživajo od nove matere Amerike, pod katere okrilje mnogi tako brezumno hite. Če le mogoče, jih koj ob prihodu na »otok solza« — Ellis Island — neusmiIjeno poženo nazaj, odkoder so prišli, ne meneč se za škodo in nesrečo, ki jo revežem s tem povzroče. Tako so pred Božičem kratkomalo zavrnili deset Hrvatov in štiri Bošnjake, ki so se na parniku »Argentina« pripeljali v New York, češ, da ne bodo dobili dcla. Vsi ti izseljenci so bili zdravi, močni ljudje in vsak je imel pri scbi nad 25 dolarjev in natančen naslov, kam potuje. Zastopnik avstr. parob. družbe se jc takoj brzojavno obrnil na neko tvrdko v Miamisburgu O., če bi hotela sprejeti te izseljence na delo, in tvcdka je tudi takoj brzojavno odgovorila, da dotičniki lahko pri njej nemudoma stopiifo v delo. Toda zaman; izseljeniška komisija je ostala pri svojem odlok^ rckoč, da je v Ameriki delav« cev ie mnogo preveč. —- Neka Ana Mu« eller se je s svojimi otroci pripeljala na parniku »President Grant«; namenjena je bila k svojemu bratu Johnn Reiss v New Yorku. Ko so jo vprašali po mftžu, jc po"vedala, da pride v kratkem za njo, ker ima odslužiti še par mesecev vojaške službe. Komisija jo je z otroci poslala nazaj in bo tnorala cela družina v očetovem spremstvu še enkrat napraviti dolgo in drago vožnjo v Ameriko. — 17letncga P.ubena Gerbcr iso zavrnili, češ, da je preslabotnih kosti, v resnici je pa fant popolnoma normalne rasti. — Radi kratkovidnosti so deportirali 17letno Ethel Fried, ki je doslej vedno dobro videla in vidi tudi še sedaj. — Kako se godi izseljencem, ki so bili tako srečni, da so jih spustili v deželo, nam povedo tele vesti: V Michiganu še vedno divja rudarska stavka; sam vladni komisar Densmore je izjavil. da je pravica na strani delavstva in da lastniki rovov niso modro postopali, ko so odklonili pogajanja z delavci. Voditelji rudarjev se posvetujejo, čc bi ne kazalo proglasiti generalne rudarske stavke po celih Združenih državah. — V Black Diamond premogovnikih so varnostne naprave tako pomanjkljive, da se je nedavno v nekem rovu utrgal strop, o čemer je bilo več rudarjev mrtvih in težko poškodovanih. Zato je 840 rudarjev stopilo v štrajk. — V Indianopolisu štrajkajo mostni delavci. — Uprava Erie-železnice je odpustila 6000 delavcev, ker so mnoge tovarae ob železnici ustavile delo in zato na železnici ni tovornega prometa. Iz istega vzroka so tudi mnoge druge želcznice odpustilc na fisoce delavcev. Brez dela je nešteto tovarniških in železniških delav- cev — sedaj v najhujši zimi. Pennsylvanska železnica je tudi ostalim delavcem v delavnicah znižala delavni čas od 50 na 40 tedenskih ur. Tudi rudniki so odpustili brez števila delavcev. — Ogrski notranji minister jc že pred Božičem razposlal okrožnico na vse občine, v kateri svari prebivalstvo pred izseljevanjem v Ameriko. Naši ljudje pa naj bodo posvarjeni po ravnokar navedenih dejstvih, da si vsak preje stokrat premisli, prcdno se napravi po srečo v Amcriko. Kako nemila jc ondi človeku celo mrtva narava, nam z nova pričajo silni viharji, ki so rainule dni divjali ob newyorški obali; hitrica je znašala 96 milj na uro. Škoda jc velikanska; mnogi hoteli ob obrežju so se podrli, ostali so vsi poškodovani. Po kleteh stoji voda. Ribiške koče je vihar odnesel. Ljudje so v smrtnem strahu bežali po ulicah in glasno prosili Boga, da bi prizanesel mestu. Železniške, brzojavne in telefonske zveze so mnogokod pretrgane; del New Jersey Central železnice je pod vodo. Prizadeta je vsa vzhodna obal, škoda znaša ranogo milijonov .— V mehikanski državi Sinaloa je zavladala taka beda, da stariši more svoje lastne otroke in jih jedo. Ljudje v strašni lakoti kar blazne; nekatere materc žrtvujcjo same sebe, da otroci ne pomrjo gladu. Inžener Otto Hallmer, ki je te strašne razmere videl na lastne oči, |e komaj usel iz nesrečne dežele. S svojim spremstvom se je moral boriti z banditi na življenje in smrt. Nato so 23 dni potovali skozi puščave in se hranili z raesom mul, kač in prcrijskih psov. cc-ccce