Poitnlna plačana v gotovini. Leto XII., štev. 230 Ljubljana, torek 6. oktobra 1931 Cena 2 Din bpravuistvo. Ljubljana Knatljeva ulica 5 - Teietoo št 3122 3123. 3124. 3125 3126 bisera rn< oddelek: Ljubljana Selen« burgova ul. 1 — Tet 3492 m 2492 Podružnica Mar*&t: A-leksandrova cesta št 13 — Teletom št 2455 Podružnica Certje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana §t 11842 Praha čislo 7« »sto 5t 10?» 241 Naročnina znaša mesečne 25 — Dul za mozemstve 40— Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 31J6. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te- Lfon št 2440 (ponoč- 2582) Celie- Kocenova ul $ Telet št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po t-arfu Sestanki državnikov Francosko-angleško sodelovanje - Nove koncesije Nemčiji — Poljski koridor v nevarnosti? - Nemški poset v Ameriki še negotov London, 5. oktobra. AA. Vest o posetu angleškega zunanjega ministra Readin^a v francoski prestolnici je izzvala v Londonu in v Parizu veliko zanimanje. Politični krogi pozdravljajo ta poset kot znamenje, da so merodajm krogi spoznali potrebo po popolnem angleško-francoskem sodelovanju. Razgovori bodo zelo obsežni, kar potrjuje tudi dejstvo, da se bodo sestali^ z Re-adinoom francoski zunanji in finančni minister ter francoski ministrski predsednik. Razgovorom se pripisuje tem večja važnost, ker poseti francoski ministrski predsednik Lavai v kratkem Washington. Pariz 5. oktobra, n. Desničarski tisk je zelo ne*zadovolien z Lavalovim poletom v Ameriki. »Journal des Debats« izraža bojazen, da bodo Američani pridobili Lavaja za nove koncesije Nemčiji, zlasti glede reparacij. »Figaro« piše. da igra Hoover pod enim klobukom z nasprotniki Francije, ter razlaga kako je prišlo do Lavalo-Ww je razpraviial z državnim tajnikom Stimsonom o položaru v Fvroni Vprašanje poljskega koridorja ie zopet v ospredju, ker je Laval v Parizu izjavil^ Stimsonu, da bo pri posetu v Washingtonu načel tudi to vprašanje. Pariz. 5. oktobra n. Senator Caillaux je imel predavanje o svetovni gospodarski krizi. V svojem govoru je naglašal, da se mora Evropa tesneje nasloniti na Afriko. Evropa ima okrog 100 milijonov ljudi, ki jih ne more preživeti. Caillaux ni povedal, ali si zamišlja to sodelovanje s kolonizacijo ali samo s poglobitvijo trgovinskih odnošajev. Po svojem običaju je nastopil proti mirovnim pogodbam in zahteval čim prejšnjo revizijo vseh mirovnih pogodb. Sedaj se snujejo veliki evropski karteli, ki bodo povsem izpremenili dosedanji gospodarski sistem in tej izpremembi morajo slediti po njegovem mnenju tudi izpremembe na političnem polju. Berlin, 5. oktobra. Službeno poročajo, da ni ničesar znanega o kakem povabilu kan-celarja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v Washington. Berlin, 5. okobra s. O nameravanem potovanju dr. Briininga v Ameriko odklanjajo tukaj vsako izjavo, češ, da iz Wa-shingtona o tem, kakor tudi o obnovi vprašanja koridorja in zaključka konzul-tativne pogodbe še ni nobene uradne izjave Z velikim zanimanjem pa pričakujejo tukaj skorajšnjo sejo upravnega sveta banke za mednarodna plačila v Baslu. Verjetno je. da bo predsednik Državne banke dr. Luther sam potoval v Basel. ker bo to prva seja upravnega sveta po krizi angleške valute. Z zopetno otvoritvijo borz pred sestankom državnega odbora in upr. sveta mednarodne banke za plačila m računati New York, 5. oktobra AA. Predsednik Hoover je baje izjavil, da bo v skorajšnji bodočnosti nastopil z? petletno premirje v pomorskem oboroževanju. Preosnova Briiningove vlade Pred demisijo dr. Curtiusa - Briining bi si rad zagotovil sigurno parlamentarno večino Berlin, 5. oktobra, g. Parlamentarni po-Jožaj, v katerem se bo znašla Briiningova vlada prihodnji teden ob sestanku državnega zbora je popolnoma nejasen. Kakor trdi »Berliner Tageblatt«, namerava državni kancelar dr. Bruning še pred otvoritvijo zasedanja državnega zbora preosnovati vlado. da bi ga v državnem zboru ne pustilo na cedilu desno krilo sedanjih vladnih strank. V ospredju teh rekonstrukcijskih načrtov je zunanje ministrstvo. Po zatrdilu »Berliner Tageblatta« je sedaj že več kot gotovo, da bo zunanji minister dr. Curtius odstopil še v teku tedna. Bržkone bo dr. Curtius že jutri v avdijenoi pri državnem predsedniku podal ostavko. Kot njegov naslednik se v prvi vrsti imenuje sedanji poslanik v Londonu baron Neurath Z druge strani se zatrjuje, da bo dr. Bruning sam prevzel vodstvo zunanjega ministrstva Nadalje namerava baje državni kancelar zasesti tudi oboje nezasedenih ministrs+ev in sicer gospodarsko ministrstvo s tajnim svetnikom Schmitzom. članom upravnega odbora I. G. Farben, pravosodno ministrstvo pa s sedanjim državnim tajnikom v tem resoru Joelom Govori se tudti od odstopu prometnega ministra Gerarda Končno naj bi bil minister brez portfelja Treviranus imenovan za državnega naselbinskega komisarja Vsa ta _ osnovanja pa bodo izvedena le tedaj, če bi z njimi dr. Bruning v resnici ustvaril sigur no parlamentarno večino. Ostavka avstrijskega finančnega ministra Finančni minister dr. Redlich je podal ostavko, ker se je čutil kot nestrankar v svojem delu oviran — Njegov naslednik bo najbrž dr. Juch, ki je že bil finančni minister Dunaj, 5. oktobra d. Finančni minister prof. dr. Redlich je poslal zveznemu kance-larju dr Bureschu pismo, v katerem mu sporoča svojo ostavko. V pismu utemeljuje svoj sklep s tem, da smatra svojo nalogo z reorganizacijo Kreditanstalta, popolno preosnovo avstrijske proračunske politike, kakor tudi z zaključitvijo pogajanj s finančnim odborom Društva narodov za posojilo Avstriji kot končano. Nadalje pravi, da se je prav dobro zavedal težkoč, ki jih je imel kot nestrankarski minister v sistemu izrecno strankarskih vlad spričo strogo parlamentarno-demokratske ustave. Neposredno vplivanje na široko javnost je takemu ministru nemogoče in zaradi tega je bil njegov vpliv kot politične osebnosti v gotovi meri omejen, kar je bilo izvor gotovega nezadovoljstva. Spoznal je, da v strankarski vladi nestrankarski finančni minister ni mogoč, ker mu stranke ne puste, da bi delal tako, kakor smatra za pravilno in koristno. Zvezni kancelar se je zaman trudil, da bi pregovoril dr. Redlicha, naj svojo ostavko umakne. Dr. Redlich je vztrajal pri svojem sklepu in izjavil, da hoče imeti zopet svojo osebno svobodo. Začasno je prevzel vodstvo finančnega ministrstva zvezni kancelar dr. Buresch sam, kot naslednik dr. Redlicha pa se splošno smatra bivši finančni minister dr. Juch. Volitve v Pragi Praga, 5. sept. h. Včerajšnje volitve v mestni zastop za mesto Prago niso prinesle bistvenih izprememb. Kot najjacja stranka je izšla narodno-socialisticna, ki je dobila 107.317 napram 107.146 glasovom prejšnjo nedeljo. Liga Stribrnega je dobila 53.600 glasov, dočim jih je imela zadnjo nedeljo samo 48.400. Ta razlika izvira odtod, ker je zanjo glasovalo mnogo pristašev manjših skupin, ki so zaradn tega precej izgubile. Med njimi so bili najWj prizadeti komunisti, ki so padli za -»00 glasov. Tudi število neveljavnih glasovnic Te močno naraslo ki je znašalo včeraj nič manj kakor 4500. V ostalem je stanje skoraj ostalo neizpremenjeno. Fuzija avstrijskih bank Dunaj, 5. oktobra. Krščansko-socialni »Montagsblatt« poroča, da se bo na željo francoskih finančnih krogov izvedla fuzija avstrijskih velebank. Pri pogajanjih v ženevi so namreč prišli inozemski finančniki do prepričanja, da povzroča v Avstriji krizo v nemali meri tudi razcepljenost kapitala. Zato so se začela pogajanja med glavnimi bankami v svrho čim prejšnje fuzije, ki naj bi se izvedla že z novim letom. Zopetna otvoritev bor? na Norveškem Oslo, 5. okobra s. Efektna borza ki je bila teden dni zaprta, je bila danes zopet otvorjena. VOLILNI POKRET V POLNEM RAZMAHU Dravska banovina z navdušenjem proglaša kandidaturo ministrskega predsednika živkoviča za nosilca državne liste — Volilni shodi in sestanki po vsej državi Nova nemška socialistična stranka Berlin. 5. oktobra, d. Včeraj so iz socialistične stranke izkliučeni poslanci ofici-ielno osnovali novo socialistično delavsko stranko. Za predsednike stranke so bili izvoljeni poslanci Seydewitz. dr. Rosenfeld in Strobel. V vodstvu stranke sta poleg drugih tudi poslanca dr. Eckstein iz Vra-tislave ter Portune iz Frankfurta. V pozdravni brzoiavki. ki ie bila prečitana na ustanovnem zborovanju, naooveduie znani socialno-demokratski poslanec Ledebour vstop v stranko in tudi pridružitev svoiih prijateljev. Na zborovanju ie bilo sklenieno. da se izda manifest, v katerem bo obrazložen program nove stranke. V programu se izjavlja, da ie socialistična delavska stranka v naiostreišem nasorotiu z meščansko razredno državo in da smatra za ooeoi padca kapitalističnega razrednega gosood-stva združitev posameznih oroletarskih boievnikov v akciii. ki nai se vodi v marksističnem smislu. Preprečen atentat na železnico Stockholm, 5. oktobra. Na progi Oslo-Skien je opazil davi čuvaj proge tri mladeniče, ki so kopali okrog tračnic. Ko so ga uzrli, so naglo pobegnili. Pri natančnejšem pregledu proge je našel čuvaj pod tračnicami osem dinamitnih patron, ki bi bile eksplodirale pri prihodu prvega vlaka. Komaj je patrone odstranil, je privo-zil brzi vlak. ki b* bil zletel v zrak, če ne bi zločina pravočasno odkril. O storilcih ni nobenega sledu. Ljubljana, 5. oktobra, d. Danes popoldne od 2. do 5. ure se je vršil v dvoran; Delavske zbornice na Miklošičevi cesti volilni sestanek za dravsko banovino. Brez ozira na nekdanje politične stranke so bili navzoči najodličnejši in najvplivnejši zastopniki prebivalstva prav iz vseh srezov naše banovine, tudi iz oddaljenega Prekmurja in skoro enako oddaljene Bele Krajine. V lepem številu so se zbrali zlasti kmečki posestniki iz najrazličnejših krajev. Sestanek je otvoril in vodil ljubljanski župan dr. Dinko Puc, ki je prisrčno pozdravil iz vse banovine zbrane delegate ter navzoča ministra dr. Kra-merja in Ivana Puclja, katerima so zbo-rovalci priredili velike ovacije. Dr. Puc in oba ministra so nato poročali o političnem položaju in o volilnem pokretu v Sloveniji. Spontano in z velikim, soglasnim odobravanjem je bila proglašena kandidatura ministrskega predsednika Petra Živkoviča za nosilca državne liste. O tem enodušnem sklepu je bil predsednik vlade brzojavno obveščen. Drugi del sestanka je bil posvečen stvarnemu razgovoru o sreskih kandidatih in njihovih namestnikih. — Po razgovoru, katerega so se udeležili zastopniki vseh srezov, je po kratkih zaključnih govorih obeh ministrov dr. Puc zaključil pomembno zborovanje. Drugod po državi Beograd, 5. oktobra, r. V osmih dneh mora biti rešeno vprašanje prvih kandidatur za skupščinske volitve. Najkasneje 13. oktobra morajo biti vložene državne kandidatne liste pri kasacijskem sodišču v Beogradu. Zato se po vsej državi vrše številne konference in sestanki, na katerih razpravljajo o kandidaturah in o pripravah za volitve. Na včerajšnjo nedeljo pa so se vršili tudi že prvi javni shodi, ki pomenijo nekako otvoritev volilne borbe. Na shodih so nastopili tudi aktivni ministri, med njimi zunanji minister dr. Marinkovič, minister pravde dr. Kojič, minister pri predsedništvu vlade dr. Srškič ter minister brez portfelja Kosta Timotijevič. Govorniki so v svojih govorih orisali sedanji položaj v državi, dogodke pred in po 6. januarju, delo vlade in podrobno govorili tudi o volitvah, ki naj oži-votvorijo narodno skupščino, da bo ta-po prebivalstvo preko svojih predstavnikov sodelovalo pri nadaljnji konsolidaciji države. V šusnadiji Velik shod se ie vršil v Topoli, kier se ie zbralo nad 700 seliakov iz celega sreza. Govorila sta med drugimi minitra Timotijevič in dr. Marinkovič. Minister Timotiie-vič ie v svoiem govoru med drugim izva-ial: »Ko ie Ni. Vel. krali videl, da hočeio nekateri politiki iz same strankarske zagrizenosti državo razkosati in pokopati s tolikimi žrtvami oriborieno narodno in državno edinstvo ie vse politike poslal domov in sam prevzel odgovornost za rešitev države in naroda. Sedai. ko so se duhovi že pomirili, ie krali dal narodu in državi novo ustavo in razpisal volitve, da narod zooet izbere svoie zastopnike in iih nošlie v Narodno skupščino, kier nai skupno z vlado nadaljujejo delo. pričeto 6. ianuaria. Narod lahko sedai svobodno Izvoli narodne oo-slance. Kakršne ooslance si bo izbral, takšno Narodno skupščino bo imei. Potrebno ie. da orideio v nio liudie. ki kai znalo in ki so voljni delati. Nekateri kritiziraio. da bo ori volitvah iavno rlasovanie. Toda vsi vi veste, kai ie kdo. Le redki so taki. ki glasuieio za »gulaž«. a na nie se zakonu nač ni treba ozirati.« Minister ie zakliučil: »Kar se ie eradilo in orioravlialo tri sto let. to ie treba čuvati in braniti. Stare meie med nami so oadle. vsi smo eno. zato vsi na volišče.« Burno pozdravlien ie nato povzel besedo zunanji minister dr. Marinkovič. ki ie v svoiem. celo uro traiaiočem govoru med drugim deial: »Naše delo na boinem ooliu ie končano. Sedai ie treba državo, za katero smo se borili več sto let učvrstiti na znotraj; zzraditi ie treba dom. v katerem se bomo nočutili vsf dobro. Zato oa ie ootrebna sloga. Pozabiti ie treba vse. kar ie bilo. Viš-lib interesov naroda in države ne smemo nikdar izgubiti izpred oči. Ni Vel. krali se ie odločil dati državi ustavo in razpisati volitve v Narodno skupščino. Gotovim Hudem oa ni prav. da bodo volitve iavne. Tem liudem »e prav lahko odgovoriti: Volitve so svobodne! Ali igra ori tem tainost kako vloeo? Vi vsi veste, da kllub temu. da so bile ooorei volitve talne. nI bilo volilne svobode, amoak strankarska diktatura! Kliub vsei »tainosti« se ie natančno vedelo kako ie kdo glasovat. Sedai ie konec strankarske diktature. Zakon se mora povsod sooštovati. Zato ie zaiamčena popolna svoboda in vsakdo mora biti dovoli možat. da iavno izoove svoie oreoričanie in glasuie tako. kakor mu veleva srce! Sedai ni časa za stare strankarske borbe, marveč ie naoočila doba dela. Zato moramo biti vsi složni, brer razlike na svoio oreiš-nio strankarsko ooredelienost. Kadar bomo rešili vse oereče probleme in uredili državo tako. kakor ie treba, ootem se bomo zooet lahko igrali stranke.« V Sarajevu in Mostarju V Mostarju ie govoril na velikem volilnem shodu minister gosp. dr. Milan Srškič. V svojem obširnem govoru je dejal med drugim glede volitev: »Glede na prilike pri nas in na značaj našega naroda ie ravno glasovanje pri volitvah naravnost dobra ustanova, ki bo naš narod politično še bolj vzgojila. Pri javnem glasovanju so izključene vse zlorabe, ki so se pri tajnem glasovanju često vršile. Vsak volilec se bo z mnogo večjim kriterijem kakor poprej, odločil za to ali ono idejo, ki jo predstavlja ta ali oni kandidat. Naj nihče nikomur ne naseda, temveč naj 8. novembra vsak izvrši svojo dložnost do domovine, do sebe in do naroda.« Govor ministra Srškiča, ki je prišel v Mostar v spremstvu Hasanbegoviča, je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Zborovanja so se udeležili mostarski meščani brez razlike na to. kateri stranki so nekdaj pripadali. V enakem smislu je minister Srškič govoril tudi v Sarajevu, kjer je predsedoval sestanku volilcev bivši minister Vlada Andrič. Očrtal ie dosedanje delo vlade in zaključil: »Pri volitvah 8. novembra morajo prebivalci pokazati, ali odobravajo delo na učvrstitvi države, ali pa želijo, da se povrnejo razmere izpred 6. januarja.« V Kragujevcu Dva velika shoda sta se vršila v Kragujevcu, prvi za gružanski STez, drugi pa za kragujevski srez Oba shoda sta biLa prvotno zamišljena le kot konference zastopnikov občin, zbralo pa se je tako ogromno število ljudi da sta morali biti konferenci pretvorjeni v/ javna shoda. Glavni govornik je bil obakrat pravosodni minister dr. Kojič. ki je orisal razvoj dogodkov v Jugoslaviji od 6. januarja 1929 dalje in nato nadaljeval- »Zvest tradicijam svojega velikega očeta. nam je krali dal ustavo, kakor hitro je pomiril nage me^seboine boje. Dal nam ie j polne državljanske pravice in svoboščine, i Zato smo se mogli danes sestati, da se skupno pogovorimo o skupnih zadevah. Na nas ie rdai. da po svorh izvoljenih zaupnikih sodelujemo s kraljem pri delu za do- brobit prebivalstva in napredek države. Svobodna volja in pamet nai odločita, koga boste volili v Narodno skupščino Življenjske razmere našega ljudstva so izredno težke. Zato bo prva naloga izvoljenih poslancev in vlade, da se olajšajo bremena, ki nas tišče. Nočemo več starih prepirov; nočemo več take Narodne skupščine, v kateri so ljudje naperjalj orožie drug proti drugemu. Mi hočemo skupščino, ki bo prava slika narodne volje.« Na obeh shodih ie bil z velikim odobras vanjem sprejet predlog, da bodi nosilec državne kandidatne liste ministrski pred-sednih Živkovič. Obenem so bili nomini-rani tudi sreski kandidati n njihovi namestniki. Po drugih krajih Volilni shodi in sestanki so se vršili tudi po neštetih drugih krajih države. Lepi so bili zlasti shodi v Kruševcu, kjer ie govoril bivši minister Simonovič, v Veliki Kikindi, v Velesu in Vučitrnu. Povsod je lila burno pozdravljena kandidatura ministrskega predsednika Živkoviča za nosilca državne liste. Povsod pa so tudi že ti prvi sestanki pokazali, kako vebko je zanimanje prebivalstva za skupščinske volitve. Sodelovanje vojvodinskih Nemcev Novi Sad, 5. oktobra n. Danes dopoldne so prispeli semkaj minister dr. Ku-manudi, Boža Maksimovič, dr. Nikič. bivši minister dr. šečerov ter vodja vojvodinskih Madžarov dr. Szanto. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki mestne občine in raznih ustanov in organizacij. Na banski upravi se je nato vršila konferenca zastopnikov iz Bačke in Srama. Navzoč je bil tudi vodja vojvodinskih Nemcev dr Štefan Kraft. Na konferenci so navzoči ministri pojasnili politični položaj. V nato sledeči razpravi je Oilo soglasno sklenjeno naprositi ministrskega predsednika g. Petra živkoviča, da sprejme mesto nosilca državne liste. Za ta predlog sta glasovala tudi navzoča zastopnika Nemcev in Madžarov. Minister Sihenik v Karlovcu Karlovac, 5. oktobra n. Danes se je vršila tukaj volilna konferenca. Minister dr. Stanko šibenik je v svojem govoru orisal politični položaj in poudaril važnost volitev, ki naj oživotvorijo Narodno skupščino. Njegov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem in soglasno je bil predlagan ministrski predsednik Peter živkovič za nosilca državne liste. Predlog za uvedbo mednarodne valute Sklicanje splošne valutne konference — V Ameriki odklanjajo uvedbo mednarodne valute Basel, 5. oktobra, e. V krogih mednarodne banke za plačila se živahno razpravlja o načrtu uvedbe mednarodne valute. Kakor računajo, do načrt dobil že v dogledni bodočnosti čvrstejše oblike. Novčanični zavodi raznih držav bi prejeli nakaznice za udeležbo pri zlatem zakladu, ki bi bil naložen v Švici in bi ga morali dat; na razpolago Francija in Amerika. Novčanice vseh držav bi morale biti izdane v enaki valuti. Kakor se zatrjuje, bosta Francija in Amerika takoj po po-vratku Lavala iz Washingtona sklicali splošno valutno konferenco. Na seji upravnega sveta mednarodne banke za plačila se bo razen o načrtu Quesnaya za uvedbo 20°/o kritja novčanic z zlatom in o drugem načrtu splošne zlate valute razpravljalo še o celi vrsti sličnih predlogov. Basel, 5. oktobra A A. Po bilanci z dne 30. septembra razpolaga banka za mednarodna plačila v Baslu z vsoto 1 milijarde 617.673 švicarskih frankov, kar predstavlja v primeri s stanjem banke 31. avgusta za 332 milijonov švicarskih frankov manj. Washington, 5. oktobra, s. Predlog za uvedbo mednarodne valute, o katerem prihajajo vesti iz Basla, se v ameriških odločilnih krogih v splošnem odklanja, ker prevladuje mnenje, da bi morala taka valuta ostati omejena na Evropo. Dobrovoljci na grobu kralja Petra Beograd, 5. okt. p. Zastopniki francoskih bojevnikov s solunske fronte, češkoslovaška legijonarji in rumunski dobrovoljci, ki so včeraj z našimi dobrovoljci vred prisostvovali slavju dobrovoljcev in razvitju njihovega prapora, so odšli danes v Topolo, kjer so se poklonili na grobu kralja Petra in položili vence. Pri tej priliki je govoril v imenu Male antante dobrovoljcev podpolkovnik Lujo Lovrič. Iz Topole so se vrnili delegati dobrovolicev v Beograd. Zastopniki Male antante dobrovoljcev so ob 4. ponoldne odšli tudi na grob bivšega poveljnika dobro vol iske-ja zbora v Dobrudži. generala Stevana Ha-džiča, da počaste njegov spomin. Direktor francoskih državnih monopolov v Beogradu Beograd, 5. oktobra AA. Danes dopoldne je prispel v Beograd generalni direktor francoskih državnih monopolov g. Blandeau v soremstvu generalnega inšpektorja g. Dodierja G Blardeau ostane v Beogradu nekaj dni in bo gost naše uprave državnih monopolov. Določitev posadke trgovskih ladij Beograd, 5. oktobra AA. Prometno ministrstvo je sklicalo za 12. t. m. konferenco. na kateri se bo razpravljalo o vprašanju števila posadke na ladiab trgovske mornarice Konference se udeležijo razen zastopnikov zainteresiranih resorov tudi delegati mornarjev in lastnikov ladij. Proslava dobrovoljcev v Rumuniji Bukarešta, 5. oktobra. AA O priliki proslave loletnice ustanovitve prve dobrovoljske divizije v Dobrudži, se je včeraj vršila pri spomeniku v Medžediji spominska svečanost za padle borce in so položili vence Zveza vojnih dobrovoljcev. naše poslaništvo v Bukarešti in zastopniki naše kolonije. Parasto-su so prisostvovali naš poslanik v Bukarešti z osobjem poslaništva, zastopniki jugosloveni ske kolonije in predstavniki rumunskih vojaških in civilnih oblasti. Kongres pravnikov Skoplje, 5. okt. p. Danes je pravniški kongres nadaljeval svojo delo v sekcijah. Izvoljen je bil poseben odbor za sestavo resolucij na podlagi sprejetih sklepov. Popoldne so bili prirejeni razni izleti v okolico Skop! j a. Tudi jutri so na programu izleti, dočim potujejo v sredo udele-žemci na Kosovo polje. Vlom v zagrebški kino Zagreb. 5. oktobra, n. Davi so nameščenci »Europa Palače Kina« opazili, da bilo ponoči vlomljeno v pisarno podjetja. Vlomilci so »strokovnjaško« odnrli veliko železno blagajno ter odnesli okrog 70.000 Din. V blagajni je bil ves izkupiček sobote in nedelje, ko je bil poset največii. Vlomilci so morali dobro poznati razmere in prostore v kinu. Po načinu vloma sklepa policija, da so bdli na delu poklical vlomilcu Velike ugodnosti za nakup državnih vrednostnih papirjev potom Poštne hranilnice Državni in samoupravni nameščenci in upokojenci dobijo pri Poštni hranilnici posojilo po zelo ugodnih pogojih Beoerad. 5. oktobra. AA. Za nakup državnih obveznic ie uvedla Poštna liranil-irca nove ueodnost' za državne samoupravne (občinske, sreske in banovinske) nameščence oficine. duhovnike in uooko-ience. Kdor ;ztned navedenih želi kuoiti državne vrednostne namne nreko Poštne hranilnice aliko ooloži v rotovini desetino kutine vrednosti vrednostnih oaniriev. za ostanek oa se mu dovoli lombardno posojilo rrot: založb'" oo «Icdečih noeoi;h: f-odst. letnih obresti, k' i>h ie treba olačati trome-sc-čnn vnaorei. nDsoiilo na mora biti vrnie-n>» naidel' v roku enera leta. Prvi kunon znstavlieneea oaoiria vnovč; Poštna hranilnica zarad; olaišania dolea. Razen teea se olača taksa na zastavliene nap:r»e. ki ;e tolikšna kakor on menici. Višina nosoiila. k cra posameznik 'ahko dobi no teli nnzo-iih ne sme biti večia od 5000 Din. Dokler kupec ne Dovrne vscea dolea. nima nra- vice izdati naloe za orodaio obveznic. Kdor se že!; okoristiti s temi ugodnostmi nai oošlie nriiavo Poštni hranilnici v Beoeradu oreko šefa urada, v katerem ie nameščen odnosno preko svoieea noveli-nika. ki bo ootrdil. da ie oriiavnik državni nameščenec. Uookoienci moraio svoie Driiave dat: overoviti nn nošti. občni aH druei državni ob'asti. da so res unokoienci. Overovitev se lahko napravi na hrbtu srednreea dela nakaznice. Obenem s priiavo ie treba oo'(v/1 nrvo vplačilo v korst čekovnega računa št. 50.012 ood imenom »Poštna hranilnica. nakup državnih obvezn:c na obroke-. Pn. sedaniem ooložaiu na borzi ie treba Dosičti za nakun ene obveznice okoli 40 dinarjev v čemer ie všteto 10 odst. ktione vrednosti obveznice, obrestni kupon za tri mesece vnaorei in taksa na obveznico. Francoski list o naši kraljevski rodbini Simpatičen članek o našem kralji? in kraljici ter njunem prizadevanju za srečo jugoslovenskega naroda Pariz, 5 oktobra AA. Pod šifro treh zvezd prinaša pariški »Le Journal« daljši članek na prvi strani o jugoslovenski kraljevski rodbini in slike kralja Aleksandra kraljice Marije in prestolonaslednika Petra. članek popisuje življenje kralja Aleksandra in njegovo zadržanje med vojno, kakor tudi kraljevo rodbinsko življenje. Kralj Aleksander, pravi čiankar, ki ima danes 43 let. se ni nič izpremenil. Pri njem vladata še zmeraj čut dolžnosti in njegova prejšnja skromnost Njegovo življenje Je brez pompa in je posvečeno njegovemu narodu in rodbinski sreči ob strani inteligentne in dobrosrčne kraljice, ki mu je dala tri divne sinove. Nadalje popisuje čiankar življenje in delo kralja Aleksandra in njegove vsakdanje , « .. Aleksander, pravi pisec, ne vi- di v državi nekega fizičnega, nego živo bitje. Kraj njesove delovne mize se nahaja rotativna mapa Sra.ljevine Jugoslavije, na kateri se jasno rišejo pred njegovimi očmi vse banovine kraljevine, ki jo je kralj Aleksander prepotoval v vseh smereh m šteje 14 milijonov ljudi, ki so jim posvečene vse niegove misli Drugi del članka je posvečen kraljici Mariji, o kateri nravi pisec: Kraljica je prav tako prenrosta in dobra kakor kralj Aleksander. Trudi se, da razvije pri svojem narodu smisel za življenje na kmetih. Članek končuje z besedam:: Tako vidi Jugoslovenski narod v svojih vladarjih svoje vzore. Jugoslovenski narod ljubi kraljevsko rodbino, ker ve, da tudi ona njega ljubi Zato je kralju Aleksandru pred dvema letoma uspelo rešiti edinstvo države m »»•»^toviti bodočnost svoji domovini s tem, da je združil v svojih rokah vso civiino in vojaško oblast, ne da bi pri tem tvegal da bi zbudil nezadovoljstvo Z načinom, kako je kralj Aleksander pojmova' in izvršil svojo kraljevsko vlogo, je pokazal. da njeeov veliki narod ni nič drugega kakor veMka rodbina, ki mora biti složna in ki ji mora biti oče. Priprave za predsedniške volitve v Avstriji Pred odločitvijo, ali naj se predsedniške volitve izvedejo s splošnim glasovanjem prebivalstva ali pa v zvezni skupščini Dunaj. 5. oktobra, d. Jutri se bo odločilo, aii nai se volitve noveea zvezneea ored-sednika. za katere razviiata naivečii stranki že živahno orooaeando. vrše sološno z ciasovaniem vsesa orebivalstva. kakor določa nova ustava, ali oa kakor Drei z ela-sovaniem zvezne skuoščine ki io tvorita Narodni svet in zvezni svet. Jutri se namreč sestane krščansko-sociialtia stranka k oosvetovaniu o tem vprašaniu in ker so tudi socialni demokrati načelno že iziavili. da so oripravlieni Dod eotovimi ooeoii pri-stati na ore'šnii način volitev oo zvezni skuoščini. bo sedai Dadla odločitev. Ako bi se vršile volitve zopet do zvezni skuDŠčini. se bo morala sedai veliavna ustava zoDet izoremeniti z dvetretiinsko večino eiasov. Zvezna skuoščina obstoia iz 215 članov, in sicer 165 članov Narodneea sveta in 50 članov zvezneea sveta. Po strankah ie zvezna skupščina sestavliena naslednie: 73 socialnih demokratov (52 članov Narodnega sveta in 21 članov zvezneea sveta). 91 krščanskih sociialcev (66. 25). 11 članov Landbunda (8. 1). 2 člana Schobroveea bloka (dr. Schober in član Narodneea sveta VinzO in 9 članov Heimatbloka (8. •1) Na zvezni skupščini bi bi! izvolien kandidat ki bi dobil od 215 eiasov naimani 108 Krščanski sociialci so postavili za kandidata sedanieea zvezneea predsednika VVilhelma Miklasa. Zatriuie se. da ie bil med krščanskimi sociialci in Landbundom sklenien doeovor. do katerem bi Landbund odda! svoiih 11 eiasov za krščansko - soci-ialneea kandidata. Devet velenemcev namerava oddati orazne elasovnice. dočim bi oba člana Schobroveea bloka elasovala za Miklasa. Število veliavnih eiasov b> se na ta način zinanišalo na 206 ter bi znašala absolutna večina 104 klasove. Po tei oro-enozi bi dobil Miklas 71 eiasov krščanskih sociialcev. 11 eiasov Landbunda in 2 ela-sova Schobroveea bloka, skuono torei ravno 104. kolikor ie notrebno. da ie izvolien Dri volitvah za zvezneea Dredsednika. Povratek BethSena v vlado? Bethlen naj bi postal v sedanji madžarski vladi zunanji minister, Valko pa finančni minister — Uradni komunike označuje te vesti kot neosnovane Budimpešta, 5. oktobra, d Kakor poroča »Reggeli Ujsag«, pričakujejo v Budimpešti senzacijonalne politične dogodke. Grof Štefan Bethlen se je namreč včeraj vrnil v Budimpešto fer je takoj posetil ministrskega predsednika Karolyija, ki je prejšnjega ministrskega predsednika pozval, naj se zopet loti aktivne politike. List trdi, da bo Bethlen vstopil v Karolyi-jevo vlado kot zunanji minister, dosedanji zunanji minister Valko pa bi prevzel finančno ministrstvo. Mesto finančnega ministra po ostavki Bethlenove vlaie ni bilo zasedeno ter ie vodil njegove posle državni tajnik Vargha Zunanji minister Valko je bi! prej ponovno finančni minister ter je le proti svoji volji prevzel zunanje mi- nistrstvo. Valko se bo vrnil sedaj na svo« je staro mesto, dočim bo Bethlen zopet prevzel vodstvo zunanjega ministrstva. Vest o povratku grofa Bethlena v vlado je zbudila v političnih krogih veliko senzacijo. Budimpešta, 5 oktobra, n. Nekateri ju-. tranji listi so poročali, da bo v kratkem prišlo do važnih izprememb v madžarski vladi. Med drugim so zatrjevali, da bo bivši ministrski predsednik grof Bethlen vstopil v vlado kot zunanji minister, finančno ministrstvo pa bo prevzel zopet Valko Popoldne je bil izdan uradni komunike. ki označuje vse te vesti kot neosnovane. Ukrepi proti političnemu terorju v Nemčiji Nova zasilna odredba za pobijanje političnih nasilstev — Pooblastilo upravnih oblasti za odreditev nreventivnepa zapora sumljivih oseb Berlin 5 oktobra, d. Nova za6;lna od- redba državne vlade ki bo objavljena v sredo, bo vsebovala 'zredne u.krepe za po-b; j a n i e političnega tero-;a Od te zasilne odredbe se p-: Jaka je pravno pooblastilo vlad', da bo 7 v?o energijo nastopila proti na^odro-so: ^.''stičnim domovom in voiašnicam Še večje važnosti za splošnost je nameravano delno r3zve!jav!'enje • lofh državne ustave o o*ebns svob«V Gre za možnost no«?Mega preventivnega zapora Po državni ustavi ie osebna svoboda nsdotaklj;va ter ie mogoča aretacija po TTmik D°ladierja iz politike Pariz 5 oktobra n. Bivši ministrski predsednik Daladier je včeraj na nekem banketu izjavil da bo odložil mesto predsednika radikalno - socialistične stranke ker se namerava povsem posvetiti pro-paeandi za mir in razorožitev. Imel bo predavanja v vseh večiih evropskih mestih ter se hoče zaradi tega rešiti predsedniških obveznosti. Dopolnilne volitve v Franciji Pariz, 5. oktobra AA V Moisu je bil včeraj pri donolnilnih volitvah izvoljen za noflanra sr. Nast. neodvisni republikanec I)nh?i jp 41 PP ?la"=ov t>rot| 111" glasovom komunistične??? kandidata T7voli°r,j oosls-rec bo v pariamentri nadomestil radik*!-no socialističnega poslanca, ki je odstopil. javnih oblasteh samo na podlagi zakona Take zakonite določbe o aretaciji in od* reditvi zapora obstoiajo na primer v ka-zensko-pravnem redu Pogosto se je že dogodilo, da so bili od po'ic;je aretirani od sodnika izpuščeni na svobodo, ker se kaznivo dejanje še n' pripetilo, čeprav ie bilo znano, da st przadete osebe pripravljale kazniva in nasilna de;ania. Sedai se namerava dati upravnim oblastem pravica da lahko obdrže osebe, od katerih se pričakujejo nasilna dejan ia. v zaporu Člani interparl**f entame unije v Sinaji Bukarešta. 5. oktobra AA. Udeleženci mednarodne interparlamentarne konference so bili v Sinaji sprejeti od kralja Ka-rola v avdijenci. Enajst delavcev zasulo v premogovniku Vratislava, 5 oktobra d Zaradi tektonskega potresa se je včeraj ponoči v premogovniku »Concordia« podrl rov v "dolžini 200 m. s čimer je bil onemogočen izhod 11 rudarjem Sele po !5-urnerr> napornem dem s<- je posrečilo da =o iih rešili in so bili k sreči vsi nepoškodovani. Likvidacija avstrijskega puča Dunaj, 4. oktobra. Drugi .del operete, znane pod imenom državni prevrat neimvvehrovcev, se je prejšnji teden od.grai v dunajskem panamen-tu. Neposredno par dni po Ptrimcr,evem podvigu se je z v.adnih mest giucaia oa ločna grožnja o težki roki pravice, ki se bo baje zrušiia na glave ve le uda jarkih upornikov. Slednji pa sn no neuspei-em prevratu slekli svoje bojevite uniforme, odiožili k.obučkc s čopiči in petelinjimi peresi, po-ol-crili orožje ter sc iotiii 6vojega običajne ga posla: uprave in viade republike Avstrije. Na teh svojih mestih sp nato skrbno pripravili vse potrebno za neopazno likvidacijo posledic neprijetnega dogodka. Vsem tem okrajnim g;:varjeni, uradnikom politične službe n uradnikom zveznih vlad bi se biio nedvomno posrečiio zamašiti po starih vzorcih obračun operetne revolucije, da sc niso v državnem zboru oglasili eoci-ja isti ter stavili nekoliko prav sekantnili vprašanj Pot-lanec dr. Eisler in njegovi sodrugi i t socJjalistične parlamentarne frakcije t>o namreč intcrpelirah vlado, kaj je z ono tako resno obljubljeno težo zr.kona m zakaj ta teža toliko okleva, prodno pade na glave krivcev Mirna likvidacija pokuša Štarhembergovh junakov je bila ?c tako rapredovala, da se je vlada naravnost ču-di'a. kaj vendar soci alist: vačijo na dan tako <-:tare in davno pokopane zadeve Vlada bi bila lahko svobodno odgovorila kake korake je podvzeia proti onim državnim uradnikom. k: so se pridružili upornikom, sodelovali pri »revoluciji« ter celo prisegli zvestobo novemu režimu Ti možic «n šc vsi na svojih mestih, trdneje sede tam nego prej, saj so v očeh ostalih ir/avljanov nekakšni narodni junaki Radovednim «o-cijalistom bi bilo tud čisto lahko odgovo= riti, zskaj ni biio zaplenjeno orožje, najdeno v stanovanjih voditeljev upora, in zakaj ni bila razpuščena bratovščina pu-čistov. V teku debate ki jc mestoma zavzela prav razburljiv značaj, so posamezni poslanci mesto vlade takoi oabrusili socialistom, da so sovražniki države med njimi samimi. M in "6 ter Vaugoin, ki je odgovarjal na sitne interpelacije levičariev. se ni spuščal v bistvo, marveč je vso stvar obdelal le površno. Zamolčal 'e nekatere stvari, saj je njegov sinovec in *nars:kateri intimni prijatelj med krvci. neučinkovito zavrača1! sum, da bi hila vlada vedela, kaj se pripravlja, glede udeležencev upora pa se je skbeeva: samo na uradno preiskavo, ki je bila uvedena proti njim. Med tem pa je bila v javnost že prodrla vest, da so v Gradcu izpustili iz zapora zadnje aretirane voditelje heimehrovcev. Ta okoliščina pove več nego vse Vaugoino-ve besede. Od prvotnih groženj vlade ni ostalo ničesar. Upornikom niso naložili odgovornosti za veleizdajo, marveč jih bodo samo formalno zasledoval zaradi čisto neznatnih deliktov. Pač je še nekoliko heim-vvehrovcev ostalo v zaporu, toda med nji* mi ni niti enega voditelja. Ob povratku domov so bili izpuščeni voditelji slavnostno sprejeti in pozdravljeni v Brucku ob Muri, v Gradcu samem pa so jim somišljeniki priredili obhod po mestu in med svečanostjo so si možaki ponovno obljubili, da bodo ponovno poskušali prevrat m to zelo kmalu. Vsi ti dogodki dokazujejo, da ni bilo utemeljeno mišljenje, da bo Avstrija z železno metlo posegla v vrste Hcimwehra, kakor je svet mislii takoj po Pfrimerjevi opereti. Kakor se kaže, neuspeh tudi ni pokopal heimwe>hrovskega gibanja. Polom 6e smatra samo kot osebna blamaža juden-buršikega odvetnika Pfrimerja, ideja pa je ostala nedotaknjena. Avstrijska uprava jc v rokah članov in simpatizerjev Heiniv/eh-ra, zato je vse prizadevanje socialistov bob ob steno. Vlada potrebuje za izvedbo redukcije državnih uradnikov ravno osem glasov in te so ji zagotovili Heim\vehrovci. Morala je tedaj svoje simpatije pokriti z državno potrebo, kar ji gre močno v račun, ter olajšati upornikom odgovornost za njihov čin. Nekoliko groteskna kupčija, ali za njo je državni interes in heim\vehrovci napravijo to us'ugo vladi čem rajši, ker njihovo finančno stanie ni odvisno od uradnikov, marveč od težke industrije, v ostalem pa bodo njihovi prijatelji v državni upravi poskrbeli, da redukcija zadene le nasprotnike. Tako bo roka roko umila in Heim« wehr bo storil patriiotično delo. ko bo pomagal izvesti vlfidrp načrt štednie. Po slovitem romanu Claude Aneta. Življenski roman ruske študentke ARIJANE KUZNECOVE. Partner RUDOLF FORSTER. Najnovejši Paramountov zvočni tednik Predstave ob 4., 7 'i in 9 'i- Abonma II. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13 ure. SLSTSI! KATICA Telefon 2124 V sporu z bratom zadavljen na cesti Preiskava o tragičnem dogodku v Obrijah — Obdukcija je ugotovila, da je bil Valentin Zaje zadavljen — Aretacija njegovega brata Stanka Ljubljana^, oktobra. V Kebrovi gostilni v Obrijah, ki spadajo pod oblino Mosie, se je vršila v nedeljo zvečer trgatev grozdja. Bilo je prav veselo, a kakor po navadi so se nekateri tudi to pot preveč napili. Duhovi so se kmalu razvneli, nastalo jc prerekanje in končno je prepiru sledil tudi manjši pretep, pri katerem je bilo par krvavih butic, končala pa se je bitka vseeno brez hujših posledic Kmalu po bitki so se fantje razkropili domov Med zadnjimi, ki so zapuščali gostilno, so bili: brata Valentin in Stanko Zaje. nosestnikova sinova iz Obrij, ter niun sosed France Smerajc Vsi trije so bili precej nasekani, zlasti pa ot>a Zajca Med potjo sta se začela Valentin in Stanko prepirati. Stanko je silil v brata, naj gre domov, ca pa ni hotel. Slednjič sta se pošteno sprla. Smerajc jo uekaj časa poslušal njuno prerekanje. Ko sta pa brata začela razsajati iu kričati, se jo prepira naveličal in odšel sam domov. Mrtvec na cesti Davi okrog C. je nekdo potrkal na policijsko stražnico v Vodmatu in prosil za vstop. Bil je Stanko Zaje Na stražnici je začel pripovedovati, da je snoči popival z • rat-.-r.-! hi Frani "Toni Srneraieem in da so se vračali okrog 2. ure zjutraj proti domu Ker pa brat ni hotel domov, sta ga s Srneraieem nustila na miru in odšla vsak na svoj dom Ko se je zjutraj zbudil, je opazil, da brata še ni. To se mu je čudno zdelo in šel ga je iskat. Našel ga je kakih 30 m da-'ph" od rleinat-p hiše. ležečeira sredi ceste, mrtvega Opazil je na bratovi glavi majhno ranico Kaj se je zgodilo z bratom po njegovem odhodu, toga Stanko ni vedel povedati .. Policija išče ubijalca Stražnica v Vodmatu je poslala na kraj tragičnega dogodka takoj več mož, ki so zastražili prostor, skorai iskočasno ie bila obveščena o zadevi tudi policijska uprava v Ljubljani. V Obrije se je s policijske uprave odpeljala komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Lanajne in dežurni uradnik g. Konrad Podobnik. Prispela sta v Obrije okrog 8. Zdravnik je presrledal mrtveca in ugotovil, da neznatna ranica na glavi prav gotovo ni povzročili Zaičeve Bmrti. Bil je mnen.ja, da mora biti tu drug vzrok: morda je Valentina zadela kap za- radi preobilo zaužitega alkohola, morda je postal žrtev nasilne smrti. Zato je zdravnik d", t^anajne odredil obdukcijo trupla. Policijska uprava je nato šc v teku dopoldneva poslala v Obrije več kriminalnih agentov, ki s^ pričeli s poizvedovanji. Agenti so izvedeli tako važne stvari, da je poli-ija že dopoldne odločila na podlagi zbranega materijala za aretacijo Stanka Zajca, brata mrtvega Vaientuia. Stanka so nai prej dopoldne zaslišali na stražnici v Molas:o Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice sJutrar onim, ki so pri njih kupili srečke, žrebalo se bo vsak dan skozi en mesec. Opozarjamo naše ieralce že da jc državna razredna loteri ja za pri- hodnje kolo znižala število srečk za polovico in bodo izgledi za dobitke zato ^»atno večji. Zato na bo eeln »»rerka za vsak razred Din 200.—. polovična f>?n 100.—. četrtinka na Din 50.—. Zadružna faranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 33.753. 34 166 39.586. 39 531 47.447, 47.495. « 3 - Naši kraji in ljudje Slavje jugoslovenskih dobrovoljcev v uneh od 3. do 5 oktobra so jugoslovenski dobrovoljci imeli v Beogradu veliko slavje v počastitev 15-letnice osnovanja in ognjenega krsta njihove prve divizije. Višek je proslava dosegla v nedeljo, ko je Nj. Vel. kralj izročil Savezu jugoslovenskih dobrovoljcev prapor in je 15.000 dobrovoljcev defiliralo mimo dvora. Na sliki- v sredini slepi polkovnik Lujo Lovrič, predsednik Saveza dobrovoljcev kraljevina Jugoslavije, levo vodja delegacije češkoslovaških legionarjev dr. F r e i, desno vodja francoske delegacije »Poilus d' Orient« M. Daulhiac. Pred glavnim kolodvorom v Beogradu dne 3. oktobra: prispeli so dobrovoljci iz vse Jugoslavije in delegati legionarskih udruženj iz raznih zavezniških držav. Smrt vzornega odvetnika in narodnjaka Škofja Loka, 5. oktobra. Vso Škofjo Loko je pretresla tužna vest, da je omahnil v naročje smrti mož, poštenjak, odvetnik dr. Jerala Franc, ki 6i je za kulturni in gospodarski napredek svojega okoliša pridobil nepozabne zasluge. Po- kojnik je že dalj časa bolehal na težki notranji bolezni, a vendar ni nihče pričako* val, da bo usoda tako hitro ugonobila krepkega moža v 54. letu življenja. Dr. Jerala je bil lep zgled neumorno de- lavnega moža. kremenitega značaja. Vselej preudarno je delal za celoto že od dijaških let pa prav do nedavnih dni. Naprednim Škofjeločanom je bil voditelj, čist in brezkompromisen, a resnicoljuben, nikoli krivičen. Velika vrzel nastaja v vrstah njegovih sodelavcev. Bodočnost jo bo šele mogla prav presoditi. Bil je sin Sorskega polja. 29. januarja 1877 je zagledal luč sveta v trdni kmetski hiši Jeralovih v Mavčičah pri Smledniku. Osnovno šolo je obiskoval v Kranju. Po gimnazijskih študijah v Ljubljani se je vpisal na juridieno fakulteto na Dunaju. Kot odvetniški koncipijent je služboval precej let pri slovečem ljubljanskem advokatu dr. Pircu. V novembru 1914 ga je pot življenja privedla v Škofjo Loko, kjer je na sedanji Poljanski cesti otvoril odvetniško pisarno. Tu si je izbral tudi življenjsko družico go. Albino iz stare ugledne rodbine Deisin-gerjevih. Ne zanemarjajoč 6vojih poklicnih dolžnosti se je pokojnik na široko posvetil narodno«p r osv et nem u, oolitičnemu in gospodarskemu kretanju škofje Loke. Ob njegovem grobu menda ni društva in ustanove, ki ne bi štela dr. Jerale za svojega sodelavca in podpornika. Ob prevratu je vodil Pri razdraženih živcih, glavobolu, nespanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčiči domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja. ki imajo svoj vzrok v slabi pre« bavi, taikoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in v vseh špecerijskih trgovinah. ULTU1N1 PREGLED Jubilej Eda Groma Drevi bo mariborsko gledališko občinstvo počastilo zaslužnega igralca g. Eda Groma, ki obhaja 2oletnico svojega odrskega delovanja. Za jubilejno predstavo si ,e b.l vo l Clauda Aneta dramatizirani roman >MaYer ling«, senzacionalno igfo. v kateri bo igral cesarjeviča Rudolfa. že v tej izbiri jubilejne vloge se kaze Edo Grom v vsej svoji umetniški značilnosti, postranskega pomena je, da je komad, v katerem bo i^ral. modna senzacija. Ni važno da ie vloga, ki io bo postavil za jubilej na oder, nekdaj popularni avstrijski prestolonaslednik či^ar tajinstvena smrt še danes živo zanima periferijsko in malomestno občinstvo. Ni značilno to; za g. Groma in njegovo umetniško delovanje je karakteristično to, kako rad se giblje v tako zvanem visokem svetu »Grom in eleganca. Dva pojma, ki se združujeta v celoto.« pravi o njem njegov tovariš Rasberger v nekem svojem članku. Čeprav je g. Grom eden najbolj mnogostran-skih mariborskih igralcev, ki nastopa danes v Shakespearievem komadu, iutri pa poje v mondeni opereti, ki je včasi kmet. dnig*-Vrati r>a kralj — mu je eleganca vendarle najznačilnejša nota. Ce ie ne more pokazati vnanje. jo tem bolj podčrta v značaju: spominjamo se nekaterih njegovih kmečkih ficrur ki so prav efektno razodevale baha-vost, ošabnost, zavest, da so izbrani in vzvi- šeni nad okoljem. Dand^ji nosijo tudi irhaste hlače, če lahko kako drugače pokažejo, da so boljši in finejši od drugih. Take vloge so se g. Gromu vedno prilegale; v svojem repertoarju ima nekatere, ki bi po pristnosti zamisleka in po podrobni naštudiranosti imele uspeh tudi na velikem odru. Vendar je g. Grom najznačilnejši v salonskih vlogah. Edo Grom se je povzpel med naše vidne igralce zlasti po prevratu, ko se -je po igranju v raznih gledališčih, med njimi osobito v ljubljanskem, naselil v Mariboru. Ustanovitelj mariborskega slovenskega gledališča Hinko Nučič ga je bil angažiral že v prvi sezoni 1. 1919-20. Poslej je g. Grom eden najuporabnejših in najbolj marljivih članov mariborskega gledališča. Če bi hoteli našteti vse njegove vloge v teku desetih let, kar deluje na drugem slovenskem odru, bi komaj zadostoval prostor, kj nam je odmerjen. Ta delavnost je že sama po sebi vredna hvale, vendar je marljivost g. Gromu samo motor, ki žene njegove sposobnosti. Če se g. Gromu kakšna vloga res prilega, tedaj jo igra z vso svojo osebnostjo, z vsem ela-nom in poda v nji svoj maksimum. Takšna vloga ie potem tako močna, da je zlahka ne pozabiš. Tako ga še danes vidimo kot Hasan-ago in da takoj navedemo vlogo nasprotnega pola — kot glavnega junaka v Baluckega »Težkih ribah«. V prvi vlogi je bil junaško dostojanstven, močan v izrazih svoje bo- kot gerent škofjeloško občino v zadovolj-.vo vseh meščanov. Napredni Škofjeloča-ni so ga tudi sicer pošiljali ob vsakih volitvah v občinski zastop. kjer je uspešno in nepristransko zastopal koristi vsega mesta. Vedno je bil umerjen, kon-cilijanten in stvaren nasproti opoziciji. Podružnica SPD izgublja z njim svojega vseletnega pred- sednika, Sokol neomajnega brata m bivšega odbornika, gasimo društvo podpornika, Olepševalno društvo sodelavca, Okrajna hranilnica svojega pravnega konzulenta, a vsa Škofja Loka človeka kristalno čistega značaja, ki je imel vselej odprte roke za trpečega brata. Dr Jerala je bil tudi predsednik nekdanje Narodne čitalnice v Loki. Vnet za vse lepo in dobro si je postavil pokojnik 6 svojimi deli najlepši spomenik. Zgodovinar Škofje Loke ne bo mogel pre-ls j imena doktorja Jerale. Novo pogorišče na Krškem polju Na Pristavi so dvema gospodarjema zgorele gospodarske zgradbe Ogenj so zanetili najbrž otroci Krško, 5 oktobra. Zadnjim požarom, kii so itak že dovolj razburili okoličane, se je v petek pridružil nov na Pristavi. Bilo je okrog pol 4. popoldne, ko je bilo vse, kar le more pomagati na polju in v vinogradu, odsotno, razen otrok in starih ženic, ki varujejo domove. Vsepovsod je vladal mir, tedaj pa so se nenadno pojavili ognjeni jeziki v gospodarskem poslopju posestnika Franca Jeniča na Pristavi. Na pomoč so prihiteli sosedje, takoj za njimi pa je že bilo na mestu gasilno društvo iz Velikega Podlogi, ki je že tolikokrat uspešno nastopilo. Žal je takoj zmanjkalo vode, zato gašenje ni moglo iti gladko izpod rok. Pomagat so prihiteli tudi gasilci od Sv. Križa in iz Kostanjevice. Ker je obstojalo poslopje skoro iz samih lesenih delov, je ogenj silno napredoval in postal nevaren sosednim poslopjem. Gasilci so se trudili na vso moč in skupno sestavili cevi v dolgim 600 m, da bi požar lokalizirali. Kljub vsemu naporu ni ostalo samo pri gospodarskem poslopju. Posestniku Jeniču so zgoreli kozolec, kašče, svinjaki, hlev in čebelnjak, hišo mu je ogenj hudo poškodoval. Vsi napori gasilcev tudi niso mogli preprečiti ognja pri posestniku Jožetu Laj-koviču, kateremu je zgorel hlev. Posrečilo se je iz gorečih poslopij rešiti še živino, ki je bila zaprta v hlevih in svinjakih. Svinje so plameni že opekli. Čebele so pretežno našle smrt v plameniih. S poslopji vred ie zgorelo mnogo kmečkega inventarja, vse seno, slama, zaloge žita in drugo, tako da je škoda prav občutna. Gašenje je bilo silno naporno in zaslužijo gasilci omenjenih društev vse priznanje, da so s svoiim delom preprečili še večjo katastrofo. Pod tramovjem pa je tlelo še ves dan in pozno v noč, tako da so morali še dolgo stražiti pogorišče. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Da bi ogenj podtaknila zlobna roka, je mogoče, n,i pa izključeno, da je požar nastal zaradi otroškega igranja z vžigalicami. Lastnika, posebno še Jenič, trpita občutno škodo, ki je pa le delno krita z zavarovalnino. Zadnji požar, ki je bil še pravočasno prenrečen po požrtvovalnem poštnem selu g. Kranjčeviču Vinku iz Leskovca, je pokazal, da ljudje vse premalo pazijo na vžigalice, ki v rokah otrok lahko postanejo usodepolne za cela našel ia. Zato naj bodo ti požari v resen opomin in svarilo vsem, naj tako nevarne igrače, kakor so vžigalice, hranijo na prostorih, kjer otroci ne bodo mogli do njih. Strašen konec nesrečnega zakona Žena je s sekiro ubila moža in ga zakopala v gnojišču Beograd, 5. oktobra. Že pred dobrim tednom je izginil iz Ce-rovca blizu Smederevske Palanke 38-letnl posestnik Milenko Živojinovič. Milenko je bil tudi precej izurjen kovač in se je večkrat podal v sosednje vasi, da je raznim posestnikom popravljal poljedelska orodja. Par dni pred nestankom je bil klican v občinski urad, kjer ga je župan obvestil, da bo moral opraviti svoj kuluk na občinski cesti. Milenko je tedaj prosil, naj bi se to delo za par dni odložilo, ker mora na sejem v Topolo, da si nabavi nekaj že-leznine. Ko ga par dni ni bilo na spregled, so vsi mislili, da je res šel na sejem in da je pozneje prevzel kakšmo delo ter se tako zamudil. Ko pa ga ni bilo že teden dni, so začeli sosedje misliti na nesrečo ali pa na zločin. Milenkova žena Jelica, s katero je imel troje otrok, je na splošno začudenje ostala popolnoma ravnodušna. Ko so jo vpraševali, kaj misli, je mirno odgovarjala, da mož gotovo kje opravlja kako kovaško delo, kakor se je to že večkrat zgodilo. Orožništvo je začelo za Miilenkom poizvedovati im tudi v njegovi hiši so napravili preiskavo, da bi našli kako pismo alti kaj drugega, kar bi utegnilo pojasniti njegovo sumljivo odsotnost Včeraj pa so orožnike opozorili neki sosedje, da je na dvorišču Milenkove hiše veliko gnojišče nekam čudno prekopano. Orožniki so gnojišče ogledali ter izpraševali Miilenkovo ženo, kdaj je zadnjič prekopavala gnoj. Odvrnila jim je, da je mogoče to napravil mož pred svojim odhodom. Odgovori so se orožnikom zdeli sumljivi in začeli so gnojišče preiskovati. Kmalu so našli v njem Milenko vo truplo z razbito glavo in strašnimi, oči vidno od sekire, prizadetimi ranami po telesu. Jelica je takoj mirno priznala: »Ubila sem ga, ker je tako moralo biti! Že par let je bilo najino življenje neznosno im če ne bi bila ubila njega, bi ubil on mene.« —. Odločno je še zatrjevala, da ni imela pri zločinu nobenih sokrivcev. Z iizolom si je končal življenje Jesenice, 5 oktobra. V soboto zjutraj so našli v stanovanjski hiši železniške kurilnice na Jesenicah okrog 48 let starega samskega železniškega uradnika Josipa Pšenionika v zadnjih zdihlja-jih. Preden je došo' poklicani zdravnik, je Pšeničnik že umrl. Po sobi je dišalo po li-zolu in tudi prazna, po lizolu dišeča 6tekles niča je pričala, da se je poalužil tega 6trupa. Kaj je gnalo moža v obup, ni prav jasno. Domneva se, da ga je mučila neozdravljiva bolezen, zaradi katere 6e je vedno izogibal družbe. Zadnje čase je imel tudi neko pravdo, o kateri je domneval, da jo bo izgubil, in ki ga je stala lepe tisočake. Morda ga je to spravilo v obup. Po komisijskem ogledu je bilo nesrečnikovo truplo prepeljano v mrtvašnico na jeseniškem pokopališču, na katerem je bilo pokopano. Zopet nedeljski požar pri Celju Celje, 5. ktobra. Kakor že nekaj mesecev vsako nedeljo, je tudi to nedeljo zopet gorelo v bližnji celjski okolici. Ponoči okrog tri četrt na 21. je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju gostilničarja in posestnika Stropnika v Čretu. Veliko gospodarsko poslopje, polno poljskih in travniških pridelkov ter gospodarskega orodja, je bilo v nekaj trenutkih obdano od mogočnih plamenov, proti lesti, tleče ljubezni in užaljenega ponosa, pravo :poo6ebljenje Ogrizovičevega age »srca kamenoga«. V drugem, sicer dokaj povprečnem zabavnem komadu, pa je igral dobrega, krotkega »buržuja«, ki je ves mehak od lenobe in sitega zadovoljstva. Oba polarno nasprotna značaja je dal g. Grom s kvalitetami, ki si same izsiljujejo priznanje. Igral je tudi druge velike vloge, n. pr. Otela »n Hermana Celjskega; preizkusil se je v vseh dramatskih panogah od burke do visoke tragedije. Ne pišemo kritike njegovega delovanja, marveč jubilejne vrstice, ki naj povedo, da imamo v Gromu spretnega in marljivega igralca, ki je postal v teku desetih let eden izmed stebrov mariborskega gledališča. Jubilej nudi priliko, da občinstvo pokaže igralcu tudi nekoliko srca. Igralčeva usoda ni lahka; vrhov njegovih uspehov ne obseva vedno solnce in doli v nižavah je veliko skrite grenkobe. Pridejo leta, ko igralec bolj kot prej občuti potrebo občinstva, ki mu ne zaipira srca. In tako bo tudi g. Grom ob 25-ietnici svojega odrskega delovanja deležen hvaležnosti svoje publike. Mi pa mu ob tej priliki želimo: Še mnogo let in mnogo uspehov! Pet in dvajsetletnica beograjske igralke. Beograjska drama napoveduje za bližnje tedne proslavo pet in dvajsetletnice odrskega delovanja popularne igralke ge. Rose Lukoviceve, ki je absolvirala obsežen do-, mač in tuj repertoar. Proslava tega jubileja ' obeta biti prav slovesna. katerim so bili vsi napori domačinov, gostov in sosedov brezuspešni. Na pomoč so orispela v razmeroma kratkem času gasilna društva iz Gaberja, s Te-harja, Lopate in iz Celja, ki pa zaradi pomanjkanja vode v vodnjakih niso mogla dosti pomagati. Šele pozneje, ko so gasilci spojili cevi in jih napeljali k nad 1 km oddaljeni Voglajni, iz katere so s pomočio močnih motork črpali vodo, je bilo mogoče ogenj lokalizirati in rešiti sosednja poslopja nevarnosti. Škoda je velika. Zaradi suma požiga je bil takoj aretiran neki delavec, ki so ga morali kratko pred izbruhom ognja zaradi nadležnosti odstraniti iz gostilne in ki je tedaj gostilničarju zagrozil, da bo » nekaj naredil«. Aretiranec taji požig. Primorske novice Rimski uradni list priobčuje dekret, s katerim se na predlog vojnega ministrstva vojaške zgradbe in armadna službena ureditev na teritoriju postojnske občine proglašajo za naprave javne koristi. Pokrajinska cesta, ki vodi v Vipavo, se predeluje dalje in bo delo končano prihodnje poletje. To bo velika turistična cesta, ki bo vezala Vipavsko dolino s Trstom in katere pomen sega tudi v Idrijsko dolino. Poprava bo stala nad poldrugi milijon lir. Pokrajina vzdržuje 210 km cestnega omrežja, kar stane na leto milijon lir. Za ceste je potrošila pokrajina od leta 1924 dalje okoli 7 milijonov. Pokrajinske davščine rastejo od leta do leta in tako ima uprava dovolj denarja, da odšteje 200.000 CENE za Zephir-peči smo znatno znižali! »ZEPHlK« d. tL tovarna peči in emajla, SUROTICA Samoprodaja za Ljubljano: Breznik Ss Fritsch. Celje: D. Rakusch. Maribor: Pinter & Lenard. lir za zgradbo poslopja, v katerem bo shranjena celica Viljema Oberdanka. Dne 15. oktobra bo v Rimu velik nastop avangvardistov. Udeleži se ga tudi »299. a Legionc Avanguardista Morara-Sassi del Carsd.« Odrejeni so posebni tečaji, v katerih se vežbajo kraški fantje, da se bodo mogli kar najboljše postaviti pred Duce* jem v Rimu. Na zadnjem zborovanju predstavnikov kraških fašističnih organizacij se je sklenilo, da se mora z vso skrbjo nemudoma izvesti popolno izvežbanje avangvardistov, balil, malih in mladih Italijank pa novih direktivah, ki so baš došle iz Rima. S fotografsko kamero v Julijske Alpe Akademik Cvetko Švigelj iz Ljubljane, znan kot eden naših najboljših fotoamater-jev bo priredil drevi ob pol 21. pod okriljem Zveze kulturnih društev v veliki dvorani Kazine predavanje na podlagi ski optičnih slik po izbranih lastnih posnetkih iz Julijskih Alp. Z mladostnim idealizmom in ljubeznijo do prirode, ki ga je gnala v gore, nam bo očrtal svoje pohode Cveto švigelj: Bohinjsko jezeio v popoldanskem solncu. v kraljestvo Zlatoroga. Mnogo čarov nam je odkril film Skalašev, a zopet nove lepote bomo uživali ob predavanju in predvajanju posnetkov turista in fotoamaterja Cvetka Šviglja. Slike, nabrane na turah ob različnih letnih časih, nam bodo predočile najrazličnejša nastrojenja v naših planinah. Za uvod bo par motivov iz Ljubljane in škofjeloških hribov, sledila bo pestra serija iz Triglavskega pogorja, Bohinja, Kranjske gore in Pišence. Posebno lepi so tudi posTietki s smučišč. Cvetko Švigelj je letos v avgustu prejel v Monakovem pri velikem natečaju častno nagrado za 4 serije posnetkov iz Slovenije. Prihodnje leto pojde slikat zeleno Štajersko. Priporočamo vsem ljubiteljem prirode, da pojdejo drevi k njegovemu predavanju v Kazini. Ceneno izdan je Goetheja. Nemška založba Knauer je pred stoletnico Goethejeve smrti prehitela ostala nemška založništva z lepo, izredno ceneno izdajo njegovih izbranih del. Knauerjevo izdanje je vsaj za naše razmere založniški čudež, ki je vreden, da ga omenimo. Goethe je izšel v dveh debelih, v platno vezanih knjigah, ki štejeta skupaj 1880 strani. PapiT in tisk 6ta prav dobra, vsebino pa je izbral Gerhard Hauptman in napisal za to izdanje predgovor. Knauerjev Goethe vsebuje najvažnejše, kar je ta klasik za vse čase dal človeštvu: tri njegove romane, vsa večja dramatska dela, izbor pesmi, izbor esejev, potopisov, aforizmov. Oba lepo vezana zvezka staneta samo 100 Din. Dobavi ju takoj »Tiskovna zadruga« v Ljubljani, Še-lenburgova ulica 3., ki je prevzela večjo zalogo te edinstvene izdaje velikega klasika. — Knauer je izdal tudi veliko Goethejevo biografijo, delo F. Witkowskega, ki stane vezana samo 43 Din. Naroča se istotam. Morafni razvoj Anglije. Angleški lord-kancler je dne 17. septembra dovolil, da se sme v Angliji igrati »Šaloma« Oskarja Wil-dea. »Saiomo« z znanim svetopisemskim motivom je Oskar Wilde spisal v francoščini in se je igrala že na mnogih odrih, pri nas kot opera. V Angliji je bila vse do tega meseca prepovedana, čeprav je od piičeve smrt j minilo že četrt stoletja. Vse kaže, da celo puritanska Anglija začenja zdavnaj mrtvemu Wildeu odpuščati njegov greh. zaradi katerega je bil dve leti anonimen jetnik v Rea-dingu in je po izgonu iz domovine ves zlomljen in izčrpan umrl pod tujim imenom v Parizu. Lawrenceovi romani, kakor tudi spisi Jamesa Joycea so nravno občutljivost vse hujša preizkušnja nego je bil dekadentni Oskar Wilde s »Saiomo«. Odkar je Anglija srečno prebavila prej omenjena pisatelja, je zabrana »Salome« postala nevzdržna in tako se Wilde pet in dvajset let po smrti tudi s poslednjim dokumentom svoje čutne domišljije vrača v domovino. Ob tej priliki se lahko spomnimo, da je bila v F raciji šele nedavno razveljavljena dotlej pravomočna sodba pariškega sodišča iz šestdesetih let, ki je Flaubertovi >Gospej Bovaryjevi« vtisnila pečat nemoralnosti. Te obsodbe pa se Francozi dejansko niso nikdar držali, ker je roman izhajal v vedno novih izdajah in je bil povsod in vsakomur dostopen. Petnajstletne čitateljice moderne literature ga danes odlagajo z vzdihom: »Kako staromodni pojmi, kakšna moralna občutljivost naših babic! ...« Ali je taka evolucija nravnosti na tleh književnosti človeštvu v škodo ali korist. je kajpak drugo vprašanje. Lepa knjiga je zrcalo duše, zato sezi-te po romanu velikega bengalskega pesnika Tagoreja: Dom In svet ki ga je izdala Tiskovna zadruga v moj-sterskem prevodu V. Levstika. * v opozarjamo gospode na našo elitno izbero finih in modernih sukenj, površnikov, raglanov, trenchcoatov ter naš atelje, ki kroji vsa oblačila tudi po meri, storimo le svojo dolžnost, ker želimo, da bi kupovali le res dobro in poceni. FR. LUKIč, Stritarjeva ulica. Domače vesti * Odhod šeste »Jutrove« ekskurzije v Pariz, že v šestič je snoči odšla zopet »Ju-trova« ekspedicija v Pariz na kolonijalno razstavo. 21 oseb, in sicer 10 dam in 11 gospodov, se je udeležilo tega zadnjega našega letošnjega potovanja. Udeleženci so se zbrali pred odhodom vlaka v vrtnem salonu ljubljanske kolodvorske restavracije, kjer jih je pozdravil zastopnik direkcije ."»Jutra« in jim podal potrebna navodila ter želel najsrečnejše potovanje, štirje udeleženci iz Koroške so se priključili družbi ponoči v Beljaku. Ostali pa so odpotovali iz Ljubljane z gorenjskim brzovlakom ob 20.50. Pot p o: de čez Jesenice-Sclmar-zach- St. Vei t-In n s bru ck-Bn c h s-B a Ies-P ari s. kamor dospe družba drevi po 23. uri. Prepričani smo, da bodo tudi udeleženci tega šestega potovanja kakor oni vseh dosedanjih »Jutrovih« ekskurzij odnesli najboljše vtise. ♦ Vojaške vesti. Novo imenovani podporočniki, absolventi nižje šole vojne akademije v Beogradu, so po naredbi ministra vojske iu mornarice kot vodniki odrejeii na službovanje in sicer pehotni podporoč u; ki Ivan Drčar iu Rudolf Ren čel j pri kraljevi gardi, Franc Kleč pri 16. polku »Cara Nikole II« Adolf Pirhan in Aleksander štance.lj pri 19. polku »vojvode Putnika«, Josip štor pri 26. polku, Vladimir Poček pri 27 polku, Branko Mešek pri 36. polku »Jelačiča«, Zdra-vko žnidar, Berto Ilovar Stanislav Javornik in Miroslav Krulc — vsi pri 40. polku »Triglavskem«, Slavko Levar pri 43. polku, Josip Zupane pri 45. polku in Marjan Kotnik pri 54 polku »Karala II. kralja rumunskega; artiljerijski podporočniki Dušan Berce pri I. divizijonu 16 polka, Stanislav Perhavec pri II. divizi-5onu 16. polka, Josip Kuhar pri III. divizijonu 16. polka. Rudolf šagovec pri II. divizijonu. 31. polka, Ludovik čuo-% pri 4. bataljonu 1. polka trdnjavske artiljeriie in Emil Cof pri I. divizijonu konjiške artiljeri je; konjiški podporočnik Rudolf Levak pri 6. konjiškem polku »kneza Arsenija«; in-ženjerski podporočnik Josip Devetak pa pri železniškem polku. * Izpremembe v državni službi. V upravni službi so imenovani: Anton Kapus za politično-npramega tajnika uprave vardar-ske banovine, Pavel Jerneje za politično-upravnega tajnika okrožnega glavarstva v Krškem Fran Ivančič pa za pristava uprave savske banovine. štiridesetletnica mature. Prejeli smo: Tovariš:, ki so leta 1891. maturirali na ljubljanskem učiteljišču, se snidejo v sredo 14 t. m. ob 9. v restavraciji hotela »Slon«. Ob 10. bo maša zadušnica, nato obisk grobov pokojnih tovarišev, ob 13. pa skupno kosilo. — Na veselo svidenje! * Prijateljski sestanek naših strelcev je bil v nedeljo v Kostanjevici, kamor so prišli vodilni člani ljubljanske Strelske družine pod vodstvom za strelski pokret zelo zaslužnega artilerijskega polkovnika g. Ljube Novakoviča na povabilo kostanjevi-ške meščanske garde, ki obstoja že nad 700 let Domači in Ljubljanski strelci so se zbrali na vrtu hotela g. Bučarja, kjer "so prebili nekaj prijetnih ur, razpravljajoč o organizaciji strelcev Potem so se ljubljanski strelci podali še v Novo mesto na povabilo novomešk;h strelcev, katere vodi g. podpolkovnik Die. Med strelci sta bila tudi starosta Jugoslovenske gasilske zveze g. Josip Turk in dolenjski rojak g. Viktor Rohrmann, ki je častni poročnik kostanje-viške meščanske garde. ♦ Potovanja Angležev na porotrodu »Kraljica Marija«. Za prihodnje leto je Jugoslovenski Llovd sklenil aranžma z agencijo Henrv Lunn v Londonu za pet turističnih potovanj s parebrodom »Kraljica Marija« Potovala bo klijentela omenjene agencije z nekaterimi angleškimi klubi. Potovanje se prične 23. decembra letos :z Benetk preko Splita v Port Said in Hajfo. Izletniki ostanejo dalje časa r Egiptu in Palestini Na povratku bo ladja pristala v Dubrovniku. Drugo potovanje, od 20. marca do 1. aprila, je projektirano v Grčijo, Turčijo, Palestino in nazaj; tretje potovanje od 9. do 25. ap.i!a z istim parobrodom: četrto potovanje v Grčijo. Sirijo, Palestino in Egipt in bo trajalo od 8. do 23. maja, peto potovanje pa v Grčijo in Turčijo. Razen tega bo »Kraljica Marija« priredila še več izletov po Jadranskem, Jonskem in Egejskem morji;, ♦ Kongres jugoslovenskih bibliotekarjev. V Zagrebu bo 28. in 29. novembra letos prvi kongres jugoslovenskih bibliotekarjev Kino LinMfanski dvor Telefon 2730 Greta Garbo v filmu ljubezni POLJUB Ob 4., pol 8. in 9. uri. Cene 4 in 6 Din pri vseh predstavah Vremensko poroči!« Meteorološkega zavoda v LlubHan« številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer !n brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo. 5. oktobra. Ljubljana 7. 773,9, 8.6, 89. tiho, megla, —, —; Maribor 7, 773.8, 4.3, 93, tiho, 0. —; Zagreb 7, 773, 7.7. 86, SE1. 4, —, _; Beograd 7, 773.4, 5.8, 92, tiho, 8, —, —; Sarajevo 7, 774.5, 4.6. 90. tiho, 0, —, —; Kumbor 7, 767.2, 16.8, 48. NI. 4, —, Split 7, 769.9, 14.3. 46, NE8. —, —; Rab 7, 771.8, 14.2, 45. SE2, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 17.3, 7.4. Maribor 14.4, 3.8, Zagreb 20.4. 4.2, Beograd 18.5, 4.2, Sarajevo —. 2.7. Kumbor —. 14.2, Split —, 13.5, Rab —, 12.2. Solnce vzhaja ob 6.2, zadaja ob 17.36. Luna« vzhaja' ob 22.44, zahaja ob 14.57. ki ga prireja Društvo jugoslovenskih bibliotekarjev v svrho, da se na njem razpravlja o najaktualnejših vprašanjih našega bibliotekarstva. Na kongres pošljejo svoje zastopnike vsi važnejši kulturni centri države. Naša kulturna javnost, ki pozna važnost bibliotekarstva za razvoj narodne kulture, bo brez dvoma simpatično pozdravila ta korak Društva jugoslovenskih bibliotekarjev. ♦ Telefonska zveza Ptuja s češkoslovaško Ministrstvo ia promet je odobrilo, oa se z 10. t. m. upostavi telefonski promet med Ptujem in češkoslovaškimi kraji ob naslednji pristojbini: 3.95 zlatega franka za navadno govorilno enoto treh minut med Ptujem in Prago, Plznom in Karlovimi Vari in 3.90 zlatega franka med Ptujem Brnom in Bratislavo. ♦ Nov tolmač za nemški jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo davčnega inšpektorja v pokoju Ferda Kocuvana za tolmača nemškega jezika pri okrožnem sodišču v Mariboru. ♦ Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala g. Franjo Medic, tovarnar in soproga iz Ljubljane 200 Din, za dva kamna, katera v tečeta že 10 let. čestitamo in želimo jima še mnogo srečnih desetletij. — Za A. Hu-dovernikov sklad so darovali: Podružnici v Ptuju 400 Din. J Zupančič, Ljubljana 60 Din, dr. Fr Košenina, notar, Gornji grad 100 Din, Drag. Hribar, Ljubljana 100 Din. Srčna hvala! ♦ Statistični izkaz o prometu tujcev v zdravilišču Rogaški Slatini v sezoni 1931. Iz domače države jih je bilo: iz Ljubljane 368, iz ostale Slovenije 459, iz Zagreba 1381, iz ostale Hrvatske 1005, iz Beograda 749. iz ostale Srbije 112, iz Bosne in Hercegovine 373, iz Vojvodine 589, iz Dalmacije 197 in iz črne gore 15, skupno 5248; iz inozemstva pa: iz češkoslovaške 56, iz Avstrije 357, iz Nemčije 8, iz Madžarske 825. iz Italije 106, iz Amerike 45, iz Anglije 3, iz Francije 10, iz Grčiie 120, iz Švice 1. iz Rumunije 19, iz Bolgarije 5, iz Poljske 8, iz Holandske 2 in iz ostalih krajev 8; skupno 1573. Vseh skupaj torej 6821. — Po poklicih je bilo: ministra 2, generalov 16, banov in podbanov 5, škofov 5, konzulov 6, višjih vladnih funkcij on ar jev 27, višjih političnih uradnikov 14, oficirjev 109 sodnikov 73, odvetnikov in notarjev 160 zdravnikov 133, lekarnarjev 28. inžen.jerjev 113, profesorjev 117. učiteljev 172. duhovnikov 85. ravnateljev 235, uradnikov 566. bančnih uradnikov 106. novinarjev 40. in-dustrijcev 93, trgovcev 801. obrtnikov 187, posestnikov 142. in ostalih 3586 — Bivali so gosti v zdravilišču: do 2 dni 1385 gostov, do 8 dni 909. do 14 dni 1078. do 21 dni 1877. do 30 dni 1159, do 6 tednov 258, čez 6 tednov 155 (16 in pol dneva povprečno vsak gost.) — Stanje prenočnin ob konen sezone 1931: v zdraviliških hotelih 67 308. v privatnih hotelih. vidah in drugih prenočevališčih 43.781: vseh nrenočnin v sezoni 1931 jo bilo 111.089 ♦ Umetniška galerija primorske banovine. Meseca decembra letos bo ob priliki proslave narodnega uedinjenja v Splitu na svečan način otvorjena. umetniška galerija primorske banovine. V galeriji bodo predstavljeni vsi dalmatinski umetniki od Bukovca in Medoviča do najmlajših. Galerija je osnovana po inicijativi bana dr. Tarta-glie. ♦ Smrt Slovenca v Sarajevu. V Sarajevu .ie v petek umrl naš rojak Hinko Jezovšek, uradnik sarajevske mest. hranil, odbornik Sloven kluba ter pot prijeten družabnik znan v sarajevskem družabnem življenju. Pogreb se je ob veliki udeležbi vršil v nedeljo r>opold.ne šz državne bolnice. ♦ Za pridne roke. Kolikokrat so žene v zadregi, kadar je treba izbirati svojim dragim primerno darilo za god, za Miklavža, ali za božič. Dragih stvari v teh težkih časih ni mogoče dajati. Vsaka rada daruje tisto, kar sama napravi. Založba »žene in doma« je svojim naročnicam razposlala tako primerno knjigo »Za pridne roke«. V tej knjigi, ki ima 100 strani, je 127 slik raznih vzorcev kvačkanih del. Vsaka žena lahko po teb vzorcih napravi možu, otrokom in sebi ter drugim marsikaj lepega, kar bo razveselilo njo in darovalce. To je že druga knjiga te založbe. Naročnice lista »Žena '"n dom« dobe za 32 Din 5 praktičnih knjig. Prva knjiga je bila »Postanek otroka in njegov razvoj«. Ker je razprodana, se bo še enkrat tiskala. Druga knjiga »Za pridne roke« je bila priložena okto- ; berski številki. Ostale tri knjige »Kako naj kuham« (s petsto recepti), »Vzorna gospodinja« in »Gospodinjski koledar s praktičnimi nasveti« dobe naročnice pri prihodnjih številkah »žene in doma-? Vsaka gospodinja in vsako dekle bi morala imeti na svoji polici gospodinjsko čtivo, ki ga dobi za malenkostni znesek 32.— Din. Tiste, ki hočete postati naročnice lista »žena in dom« in petih knjig, pišite upravi v Ljubljani, Dalmatinova c. 10/1., ki Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled. ♦ V Sarajevu zaplenjenih 200 kg kruha. Komisija tržnega nadzorstva je v soboto izvršila kontrolo nad pecivom in zaplenila nekaterim pekom nad 200 kg kruha, ker je pri vsakem kilogramu manjkalo po 7 do 10 dkg Proti prizatedim je uvedeno kazensko postopanje. ♦ Justifikacija v Vranju. V Vranju je bil obešen seljak Ilija Milosav.ljevič iz vasi Mrtvice, ki je lani z razstrelivom umoril tamkajšnjega učitelja Sergija Vasilje-vida. ♦ Smrtna nesreča na železniškem tiru. Na kolodvoru v Podsusedu se je v nedeljo ponoči pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Precej vinjeni šofer cementne tovarne »Croatia« Stjepan Pečarič je pri prehodu tira prišel pod osebni vlak, ki je ravno prispel na postajo. Dobil je hude poškodbe, katerim ie par ur poznei' v bolnici podlegel. ♦ Današnji čas zahteva od vsakega člo veka napore ln takim zahtevam morate zadostiti tudi vi, če nočete pod.leči v boju za obstanek. Najboljši pomočnik je pristna, nepokvarjena zrnata kava Dnevno nekoliko skodelic vam da moč za premaganje vseh naporov Zmešana z mlekom pa je kava tudi dobro hranilno sredstvo. Kvalitetno kavo prireja La nudi, kakor splošno znano, Julij Meinl. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. »ITO« zobna pasta najboljša. ♦ Važna novost. Kakor je znano, preti vsakemu človeku nevarnost, da se mu začno zobje majati in da sčasoma izpadejo. Vzrok temu zelo razširjenemu pojavu je treba skoro brez izjeme iskati v zobnem kamnu. Navadno se odstranjuje zobni ka-kamen aa mehanični način, vendar se s tem ne more preprečiti tvoritev novih plasti. Po dolgoletnih znanstvenih raziskavah in poizkusih se je dr. Braunlichu posrečilo, v sulforicinoleatu najti uspešno sredstvo proti tvoritvi zobnega kamna. To res edinstveno sredstvo vsebuje sedaj davno preizkušeni in priljubljeni Sargov Kalodont. Z njegovo pomočjo se zobni kamen polagoma odstrani in prepreči nova tvoritev na povsem neškodljiv način. Tako izpolnjuje Sargov Kalodont sedaj tudi zadnjo zahtevo modernega negovanja zob: odstranjuje škodljivi zobni kamen. razvij*a in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3 Iz Ltubljane u— Sreska organizacija vojnih dobrovolj- cev v Ljubljani priredi v soboto 10. t. m. v veliki dvorani hotela Union spominsko svečanost 15-letnice osnovanja prve dobrovolj-ske divizije v Rusiji. Program svečanosti obsega: Predavanje prof. g. dr. Ernesta Turka o dobrovoljskem pokretu in govor predsednika glavnega Saveza dobrovoljcev v Beogradu g Lujo Lovriča. Sodeluje pevski zbor in godba Dravske divizije v Ljubljani. u— Ustanovni občni zbor ljubljanske sekcije »Udruženja univerzitetski obrazo-vanih žena« bo jutri ob 20. v društveni sobi ženskega pokreta, šelenburgova ulica 7-n. Danes zvečer se bo ob pol 18 vršil istotam informativen sestanek. Vabimo vse akademsko izobražene žene. — Pripravljalni odbor. u— Zveza gospodinj javlja svojim članicam, da bo danes popoldne od 15. do 17 v društvenih prostorih na Rimski cesti 9, prvi posvetovalni sestanek. Gospodinje do-bč pojasnila v vseh vprašanjih, tikajočih se gospodinjstva. u— IV. delavski prosvetni večer Svobo- Ide in Zarje, ki se bo vršil jutri ob 20 v dvorani Delavske zbornice bo imel na sporedu- Jaki: »Beograd-Zagreb-Ljubljana« 'n Petrie: »Mornarjeva usoda«. Igrala bo godba Zarje pod vodstvom kapelni.ka g. Fr Dolin ar j a G. Drago Žagar in g. Jože Pavi i č zapojeta: Benjamin Ipavec: »Vabilo«, Emil Adamič: »Planinec« Franc Gerbič: »Pogodba«, gdč. Milena Verbičeva pa Pavčič: »žanjice«, Chopin: »žal«, Ipavec: Ciganka Marija«, Zelenski: »Deklič je sanjal«. Pri klavirju sta gg. Marjan Lipovšek in Josip Grbec O mednarodni spovtni olimnijadi bo predaval g. C. štukelj in bo na modernem epidiaskopu pokazal nad 100 fotografskih posnetkov u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi in v petek ob 20. v?žne pevske vaje za ves mešani zbor. — Odbor. u— Elitni plesni tečaj v Kazini se otvori v petek 9. t. m. ob 20. pod vodstvom mojstra Jenka Vršil se bo redno vsako sredo in petek. Vabila se razpošiljajo. Reklamacije dnevno od 10. do 13. in od 15. do 20. v Kazini pri g. Jenku. u— Dar za stradajoče. G. dr. Dolšak Fr., načeinik banske uprave je poslal v pisarno Rdečega križa za stradajoče zaradi suše Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. MAČEK. Lfublfana, Aleksandrova cesta št. IZ. Jutri senzacionalna mateh ODLOČILNA BORBA: Kop — Travaglini SEZ? se izdeluje iz jeklenega traka, ki se ostri in dovršuje v enem nepretrganem proce su. Enakoličnost rezilnih instrumentov je zajamčena. 11754 Sanatorij Scarpatett" Wetzelsdorf pri Gradcu Telefon 50—67 za živčne bolezni, za notranje bolezni in rekonvalescente, odpravo alkoholnih in živčnih strupov, terapije, malarije, psihoanaliza, diatermija in lečenje revmatizma kure za odebelenje. dietetične in za shujša-nje. Dnevna cena od 10 S dalje ob izborni prehrani in stanovanju. Prospekti na raz polago. H620 9J 'N A. o> e. Ce ste ujeli madež na obleko, je novo zanesljivo sredstvo 1 ČISTIN Dobiva se v drogeriji KANC. Ljubljana — Maribor. OD -i rt N < 100 Din. Iskrena hvala plemenitemu darovalcu u— Napadalci. Ko se je 38-letni hlapec Jakob Valentin iz Zgornje Šiške 71 v nedeljo zvečer vračal proti domu, ga je nekdo napadel in udaril s palico tako močno po glavi, da je moral poškodovanec iskati zdravniške pomoči. — Alojzija štem-bala, 40-letnega krojaškega mojstra iz švabičeve ulice 15, je neki Ivan Bezlaj med prepirom poškodoval na desni roki. štembal je v bolnišnici. u— Tatvine. Nova žrtev kolesarskih tatov je postal trgovski pomočni': France Berko,, ki mu je izpred neke trgovine na Kongresnem trgu nekdo odpeljal novo kolo znamke »Ayglon«, m?dDO 2200 Din. — Nesrečen je upokojeni državni železničar Rudolf Kalan. Moža so že davno deložirali in je bil prisiljen shraniti svoje pohištvo na podstrešju meščanske šole nr. Prulah Nekdo se je splazil na podstrešje in odnesel 1200 Din vredno temnomodro obleko in črn ponošon suknjič. — Dijak France Marinč je prijavil, da mu ie nekdo iz ra-kovniškega zavoda odnesel 800 Din vredno moško obleko, na Vodnikovem trgu pa je nekdo kmetici Mariji Tavžljevi ukradel 5z žepa denarnico s približno 800 Din. — Okraden je bil tudi avtoizvošček Leopold Kurent, ki mu je tat v petek zvečer iz avtomobila pred kavarno »Leon« v Kolodvor ski ulici ukradel 2 rižasti flanelasti odeji v-edni 600 Din. V Vodanatu je bila izvršena večja tatvina: nekdo je več bosanskim delavcem odnesel za okroglih 4000 Din obleke in gotovine. Policija ve, kdo je storilec in mu je že na sledu. u— Nezgode. Ivana Thiiringerjeva, dnl-narica, stara 61 let in doma iz Gorice, je padla po stopnjieah in si zlomila levico. Delavec Angel Lavrenčič, rojen 1903 in stanujoč na Vodovodni cesti, je na stavbi-šču na Vodovodni cesti padel in si poškodoval levo rame. Jakob Rode, zidar iz Doba pri Domžalah, je včeraj v Bonačevi tovarni na Količevem padel in si zlomil levico Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnico. u— Tvrdka klavirjev in glasbil Alfonz Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7. u— Primarij dr. Minar na ordinira do 25. t. m. Iz Celfa e— Celjski okoliški občinski svet je imel v soboto zvečer na Bregu sejo. Po banski okrožnici o olajšanju izvedbe kulu-ka je bilo sklenjeno, da se pošlje kr. banski upravi prošnja, naj bi se kakor v Tr» bovljah zaradi gospodarske krize oprostili vsi občani, ki plačajo izpod 500 Din direktnega davka, plačila banovinskega ku-luka, ostalim zavezancem pa naj bi se odložilo plačilo ali cestno delo do 16. novembra zaradi glavnega poljskega dela in po» manjkanja gotovjne. Odklonjena je bila prošnja g. Maksa 2umerja na Jožefovem hribu, da bi občina prispevala k izvršitvi betonske škarpe ob njegovem posestvu 4000 D:n, dočim bi sam prispeval 9000 Din Od misijonarske hiše do Skalne kleti bo uvršeno ob poti kamnito korito. Pri Žim-njakovem marofu v Zavodni bo izvedena kanalizacija v glavni kanal, ali pa direktno v Voglaino Te dni se bo vršil na licu mesta komisijonelni ogled. Cesta na Stari grad se bo v spodnjem delu popravka in deloma preložila, očiščeni pa bodo tudi vsi odvodni jarki. Občinski kuluk se zaradi zelo dobrega stanja vseh občinskih cest ufDon Tnqii ffarnizije«. a— Tihotapstvo. V Št. Ilju so prijeli finančni organ' tri tihotance. ki so vtihota« pili čez državno mejo 1000 m svile Pogra-mčna četa v Št. Ilju ie prijela Hhotanca, ki je imel pr s-b- kg saharina Na obmejni nostaij Š* II iu so finančni organi nriieli Rudolfa Šuma ki ie imel pri sebi v°':lco zalogo kresilnih kamnov ;n užigai!-nikov a— Zaradi nedovoljenega prekoračenja ^ržavne meje so bili v nedeljo aretirani Bolgari, ki jih je policija izročila 6c- d';šču. t— Učiteljstvo deške šole Trbovlje-Vode ie_ nabralo v počaščenje spomina pokojnih, očeta ge Bučarjeve in matere g. Torija '75 Din za Ciril Metodovo družbo. t— Dar CM družbi. V počastitev snomi-na očeta ee Bučarjeve in matere g. Torija ° zbralo učiteiistvo t.ukai5nie d^šVe šole na Vodah 175 dinarjev ki jih je izročilo tukajšnji Ciril-Metodovi podružnici Srčna hvala! »Dolgo ni noben glas zmotil smrtne tišine v džungli. Slišati je bilo samo nebogljeno jokanje otroka--- Nato so prišle opice!44 Nezaslišano močna! — Čudovito lepa! — Dramatično napeta! naša nova zgodba s slikami EDGAK KIČA BURROUGHS: če ste brali »Tarzana« v knjigi, ga boste zdaj gotovo hoteli videti v slikah. — Vsak dogodek bo stal pred vanu kakor ziv. če ne poznate »Tarzana«, ne poznate povesti, ki je pretresla ves svet! »Tarzan? je preveden na 32 jezikov! - Več ko 10 milijonov izvodov je slo med ljudi ^ - Popularnost »Tarzana« bo ostala večna! V svoj! novi obliki, kot dnevne slikanice, so zgodbe o »Tarzanu« še bolj žive in barvite, še bolj napete, še globlje dojemljive kakor prej. »Tarzan« bo izhajal na običajnem mestu - na zadnji strani med malimi oglasi. Pozor na „TARZANA"! Pričetek jade. V nedeljo so bile otvorjene lahkoat-letske tekme druge balkanske olimpijacle Otvoritvi *je prisostvovalo nad 60.000 ljudi. Po zaprisegi atletov je predsednik grške vlade Venizelos imel otvoritveni govor. Prve tekme so bile v hudem nalivu. Tekem se bodo udeležil lahkoatleti iz Grčije, Bolgarske. Jugoslavije. Turčije in Rumunije. _ , Disk : Korotan 3 : 2 O - Tekma, odigrana v Domžalah, ni nudila posebnega športa, ker se je precej izrodila. Tokma rezerv je končata s 5 : 5 neodločeno Kop — Travaglini. Kakor doznavamo. se bo revanžna tekma med jugoslovenskim prvakom Kopom in Travaglinijem vrš.la v sredo zvečer - ASK Primorje (centralni odbor). Da nes ob 20 seja v hotelu Miklič. Zaradi važnosti polnoštevilna udeležba! ŽSK Hermes Danes ob 20. seja upravnega odbora v prostorih gostilne »Zvezda« v Šiški. Vsi odborniki se morajo te seje zaradi izredne važnosti udeležiti. TSK* Slovan. Drsvi seja nogometnega odbora. Sigurno naj se udeleži tudi g. Šker-lavaj. NSK Sparta. Danes 6. t. m. ob 20. seja v kavarni »Vospermk«. Odborniki naj 6e točno in sigurno udeleže. GOSPODARSTVO Iz Kranja r_ Sokolski pevski zbor, moški in žen- 6k! ima danes točno ob 8. svojo vajo v Namdneir^domu. ^ ^^ udo Gol tez. . Iz Ptuja i Oliišave pri plačilu kuluka Kdor se S K "veda eno- 5trtokoli telovadci se opozarjajo na telo- vaL razpored, ki je nabit na društveni deikL Raznored o predpisu pridobnine za L 193? je razgrnjen na ogled pri davčni uprav, od 5. do 12. t. m. Iz Krškega kr_ Vožnje P-Uo mosta ^ dejno je odjeknila vest Oa mogta et času teže S priznanjem mo- Z vozili do 4000 kg teze. v pomemb- ramo beležiti to £ vso oko- na ne samo za Krsko t.em om lico. ki bo sedaj dobila s k odpad,a trebno avtobusno zvezo. S em v 3 točka vzvoKov t^ £ sJpdi]e drugeKrško pravo lice .etovišča Sporf gledališče LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob ?-0 Torek 6.: Krali na Betainovi D Sreda 7.: Dogodek v mestu bogi. E Četrtek. 8 Zaprto. Petek 9. Takšna ie prava Red A LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20 Četrtek 8: Lucerna. premijera. Izven S5A?1&* »n men Prpmiiera Izven Nedelia 1 Vijolica z Montmartra opereta Ljudska predstava po znižanih cen,-Izven mariborsko gledališke rr av «• oh 90 uri: »Maverline« Premije-TOrPk-ra Proslava delnice umetniškega delovanja Eda Groma. Izven. Otvoritev operne sezone bo v četrtek 8 t m v prenovljenem opernem ^dahscu s. i. . n. .1,-.venskem odru cesk;i Vprtzor.i se pr™ na slo« fc5ki „,„, fZliT:** C^l ^m^ operno , i n Utn kot naiodličneisa pred- Svrlc »Lucerna« ie stalno na repertoar u vseh čeških opernih odrov in na reperio^Hu doživela naivne e izmed Novakov,n u hipnost vprizoritev m tudi splošno P^iubl,eno>t Opozarjamo na otvoritveno predstavo, ki se bo vršila izven abonmaia. . Prva operetna prenUjera letosme sezone bo v soboto 10 t. m. Vprizon se Abra hamova opereta .Viktorija in njen tanzar«. kHe nalili znana izmed namoveiših oper* nih del. Pojo io po vsem sveu npravkar v Zagrebu nred vedno razprodanimi hišami Operni orkester Narodne*« gledališča v Ljubliani bo tudi v letošnji sezoni izvedel vrsto simfoničnih koncertov Mi sijem so ^f veliki simfon čni koncerti in dva V™**™ koncerta z lažjim programom Za te K™0,^ te ie ooerni orkester pomnožen s cl/ini urK^ stralnesa društva Glasbene Matice m goien ci državnega konservatorija v Ljubliani ia-ko bo lahko te koncerte izvedel zdruzem orkester z nad 70 člani Prvi koncert bo v ponedeljek 1? t. m. in ga bo dirigiral skladati L M škerjanc Sodeloval bo pianist Noč Program obsega dve del* iz svetovne literature (Brahms Čajkovski) in dve delt iz domače literature (Lajovie. Škerjanc,i Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni Ohe izvirni slovenski drami, ki ju ie vprizorilo naše gledališče v začetku sezone, sta dosegli prav lep uspeh Klasična Cankarjeva beseda ie prišla v »Kralju na Betajnovt' do popolne veljave Delo, ki ga ie na novr naštudiral režiser 2 Debevec in v katere-nastopa io v oosameznih vlogah glavni pre stavnik? naše drame, se ponovi drevi za p _ Grnmov -»Dogodek v mestu Gogi« katerem ubira pisatelj povsem nova pota ponovi v režiji prof Šesta in premijerski sedbi jutri za red E. Velike medklubske kolesarske dirke prneai v nedeljo 11 t. m. ob 14.30 na svojem dirkališču ASK Primorje v Ljubljani ob priliki proslava desetletnice svojega obstoja. častni krog Otvoritvena dirka: 5 krogov. (Prosta vsem dirkačem, ki na dirkališčih še niso dosegli nobene nagrade. j I. in II. darilo, III. kolajna Dirka juni-orjev: 5 krogov (Prosta vsem dirkačem ki na dirkališču še niso dosegli nobene prve nagrade.) I in II darilo, III kolajna Dirka ciljev 12 krogov (Vsak 3. krog cilj. Klasificira se po točkah I in II. da rilo, III. in IV kolajna Dirka seniorjev od 35 do 45 leta- 3 kregi 1 darilo II in HI. kolajna. Glavna dirka 10 krogov I. in II daril- III. in IV kolajna Dirka seniorjev od 45 leta naprej 3 krogi 1 darilo. II m III kolajna Dirka za prvenstvo Ljubljane: 10 krogov i Prav; < startati imajo samr dirkači ljuoljanskeg: okrožja.) I ii II darilo. III. in IV Kolajna. Dirka v par± < po vzorcu šestdnevni!-dirk) za prehodni poka! mesta Ljubljane 20 krogov. (Dirkači se menjajo poljubne na določenem mestu.) I in II. oar dvojnr darilo. III. par dvojne kolajne. Poka) preide v last kluba katerega paT si ga pr; bori dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih Dirko pomotaib motorjev: 10 krogov Stafetna dirka za prenodni poka g bana dravske banovine 20 krogov Štafeta po 4 dirkači. Vsak vozi 5 krogov klub ki nima 4 dirkačev postavi iahke ludi 2, ki pa vozita.dvakrat po 5 krogov Pokal preide v last kluba, katerega četverica si ga pribori dvakrat zaporedoma al: trikrat v presledkih Tolažilna dirka 5 krogov Startajo le dirkači, ki na predkto-čih dirkah niso dobili uikakega darila. I darilo II. in III. kolajne. Tekmovati imajo 'pravici vsi dirkači •.'članjsni v Koturaškem savezu kraljevin. Jugoslavije Vozi se po dirkalnem pravilniku Kotu.aškega saveza kraljevine Jugoslavije Dolgost proge znaša 400 met rov (en krog) Vsak dirkač - voz: na lastno odgovornost Osebne in pismene prijave sprejema načelnik kolesarske sekcije ASK Primorja g Franc Brumatti inevno v kavarni Zvezdi od 18 do 20. Zaključek prijav 8 oktobra t. i. Naknadne prijave te proti dvojni prijavnini. Kolesa s prostim telrom niso aovoljena Vsak dir cač se mora pol ure pred zadetkom dirke javiti vodstvu iste Dirkačem v nedo stojnih in nesportnin dresih je tekmovanjf zabranjeno Protesti se morajo vložiti nai asneje 10 rninut po vsaki dirki pri vod stvu iste z vložnino 30 Din V primeru 3a se protest uvažuje. se vložnina vrne Vodstvo si pridržuje pravico spored izpre meniti Prijavnina za vse točke 20 Din za nosamezne 10 Din. Šport v Kamniku Teniški turnir v Kamniku se bliža h koncu Igrat je še nekaj iger za zadnja mesta Damska prvakinja je gdč. Rozi Čiž mekova moški prvak pa 2 Raiko Kos \ mixed doublu ie dvoj:ca Cižmekova Ko* odnes!a zmago nad Hajkovo-Stuzzi Dru go mesto je zavzel g. Valter Stuzzi. tret.i< g. A Rechbach. Izmed dam je druga gdč Micka Hajkova Ta teden se bo priredi'-čajanka in ob tej priliki se bodo razdelilf darila, ki jih je poklonil za prva mesta g Valter Stuzzi Teniški šport se v 6ploš nem prav dobre razvija. Kolesarska dirka. V nedeljo sf ie vršiV na progi Kamnik--černuče- Medvode Kran'- Š?nčur—^Kamnit f68 km) fclubsk dirka koles, društva Kamnik. Startalo i-' 6 tekmovalcev Na cilj so prispeli- Jeseno ve-c v času 2:33 6. Brglez 2:42,2. Medme" '•43.2. Ulman 2:52-6 Tek na 72 km. V nedeljo 27 septembra je tekel na procji. so io to nedeljo vo žili kolesarji samo še nekaj več. član SK Kamnik g. Slavko Gregorc in dosegel čas 6 ur 58 minut. Tekača so spremljal' tova riši-kolesarji V "Kraniu so vztrajnega te kača spreieli krsnjski sportn;ki in mu nu dili rfrrervčilo Gregorc se bo razvil v do brega maratonca Šport v škofji Loki. V nedeljo 6e je vršila revanžna nogo-ictna tekma med SK Sokol iz Medvod in tu-ijšnjim SK Sokol. Domačinom se je po ečilo revanžirati se za poraz v Medvo ,h. Zmagali so z 7 : 2 (4 : 1) Vendar p« Tultat docela ne odgovarja poffru igre TStie so mladi simpatično moštvo, k iajo si'en e'an Domače moštvo je uga Mo le v prvem polčasu. Lahkoatletske tekme balkanske ollmpi- Poglobitev gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Nemčijo Kakor smo že v ponedeljkovem »Jutru r kratko0 poročali, je v^deljo zveče^^prispe v Liubliano predsednik nedavno ustanovi e eLS družbe fDejuc (Deutsch^u^osla visehe Handelsgese scbaft k, bR H^Essen) s-pr^ ravnaieljla družbe dr Cloerena , F^cena in člana Obrtne zbornice iz Duisbu.-aa o SchMchthorna. Imenovani gospodje, jo prišli v Jugoslavijo, da kot Predstavniki omenjene družbe navežejo ^dar ke m noslovne stike z našimi gospodarskimi kro-gt 2e včeraj so imeli številne konference z raznimi interesenti. Nadzupana dr Kosen daHa ie dopoldne v imenu> ^blianske oto-ne posetil podžupan Prof.^Jarc k, mu ,e izročil pozdrave od zadrzanega župana dr. Puca V nie*>ovem spremstvu so odlični go Ste oo«eUM "urad Ljubljanskega velesejmu kier Hh te sprejel ravnateli dr. Dular, nato k]er nn je imenu pa Zbornico za TOI. kier yn je p odsotnega generalnega tamika g. Mohor.ča Sravil tainik dr. Pless. nakar so s, ogledali tudi prenovlieni mestni magistrat. Na novabilo podžupana prof Jyca sta se nad-župan Rosendahl in g ^hlichthoni z avto-mobilom odpeliala na Bled "ledtem ko e ravnateli dr. Cloeren nadaljeval konferen.-e 7 Nadžupafdr Fo=endahl ie našim gospodarskim krofom že dober znanec Bil ie pn na« letos spomlad i ob priliki nočeta nem-"kib industriicev in ie ted^ na nosebm kon-ferenci v naš, Zbornici za TOT kot predstavnik do^b gostov v dališem govoru orisal Potrebo go=nodnyske2a zbližanja med naso iržnvo in Nemčiio. Po informacijah, ki iih ,e nadzupari dr. Rosendahl lmbernivo dal na razpoke.nagemu uredniku, ie namen nove družbe da nrvsnešnie blagovno izmen^vo med obema 1 ržvama in da sploh poglobi in razširi meo-ebo;n° trgovske odnose. Družba ie nasta-;7 prvot-ega oriradevania. d« se n« anovi rl re"sko-westfil=ko industrijsko okrozie n^ško iii^ovn-ka trgovska z-bornira Ker nn ustanovitev tako /bomic" ne b; tako So dovedls do zaželienega cifja, je b-1 pr^v-eien na 'isto klovni norlla-ri kar je dovedlo do ustanovitve imenovane družbe. F rt tei ustanovdvi ^sodelovale vplivne oseh osti r^sko^thlsk^a industriickega okrona.',med mimj tudi nas •'eneralni konzul g. Makovi6 m castn? ;„1 :ro«p Paulus. Poslovanje družbe se je naerio razvilo, ke- ie bilo potrebno prežeti h,di nosle informativnega rnačaia. ki bi s,-f-er spadali v območje nemško-jugoslovenske 'bo:-r:ice. .... . . . I DeV.vanje družbe ie zatmsiieno tako,^ da b; I uvoz iz Jugoslavije in izvoz i? Nemcre po 1 vrednosti izravnavala. Na ia nacm bi več al-mani odpadlo težavno vprašan ie financirala medsebojne trgovine. Z uvozom iz Jugoslavije bi «e v Nemčiji ustvarila jugosloveo-gka dobroimetja. ki bi mu odgovarjale nem sVp terj\tve. izvirajoč? iz izvoza v Jugoslavijo Ta -lobroimetin b se obračunavala r navalim: teriatv?mi pri istem bančnem zavodu Tik način ros'ovan;a ie zlasti mo--oč ker «e obe državi gospodarsko prw-V izpopolnjujeta. NemSia je s 75"', indusCrii-*ka država. Jugoslavija pa s 75"« agrarna O^anizacHo ki bi omo-nČila 'ako dodatno 'ziiienjavo blaga med r>bnn!a državama nae ,eveda treba iz temelja ustvariti. Družba je na najboljšem potu. da to izvede. V Nemčiji si je ustvarila že zveze z organizacijo konsumnih društev, ki bi prevzele znaten uvoz naših agrarni proizvodov (n pr češplje in drugo sadie) Družba si nutno v prvi vrsti prizadeva, da v Neme;.;; najde kupca za vsakovrstno iugosloveneuo bla^o. ker si na tej podlagi obeta najprej iispeh v pogledu intenziviranja blagovnega prometa, tako da bi Nemčija .več uvozila >z Jugoslavije, naša država pa več iz Nemcue i ' ______ Pred razpravo o važnih mednarodnih valutah vprašanjih Za l9. t m. je sklicana seja upravnega ^veta Banke za mednarodna plačila v Basln. kj ji pripisivejo veliko važnost. Kakor smo že' poročali, se bo na tej seji med drugim razpravlialo o vprašanjih, ki so v zvezi z 'ikinienjem 'latega standarda v Angliji m v nordijskih državah Banka za mednarodna plačila sme namreč po pravilih vršiti posle samo v zlatih valutah in so v nienem upravnem svetu prav tako zastopane le države z 'lato-valuto. ' O razpravah k? se bodo vršile na tei sep, pcf>c snovno na rasfle. Po informaciiah »Be-liner Tagblatta« pa rrTp načrt generalnega d;r°ktor!a Ou^sneVa dalie in sicer v «m<*ri splošnega znižanja zlate rpinpijp za gotov nd«Mek. torei ra ripino razvrednotenje vseh valut, tako da bi se parsVzirala nridob'tev vseh valut na vrednosti zaradi večie kupne moči v zvezi c snlo-nim padcem cen To bi z drugimi be sedam i pomenilo, da bi tudi druge držav? v gotovem odstotnem razmeri« opustile sedanjo zlato pariteto in da bi potem vse te države r Anglijo in nordijskimi državami vred nro=le nonovno k zlati pariteti pri novi n;ž|i r-daciji Vse te vesti pa ie seveda treba cpre?oti z rPTArvo. čeprav je utemeljitev predlaganih ukrepov v sedanjem položaju, v katerem se nahaja evropsko denarstvo, raz- umljiva -- — Onemopočenje našega izvoza le«a v Francijo Kakor znano, je francoska vlada s posebnim odlokom kontingentirala uvoz lesa. To kontingentiranje pomeni za našo lesno industrijo težak udarec, ker je po kalkulacij francoskega ministrstva naš kontingent do konca t. 1. izčrpan, kar pomeni formalno prepoved uvoza našega lesa v Francijo do konca le0« iri >00" 355—375- >2« 335—355; »5« 300-310; »6c 250—260: >7« 190—200: >8« 130—140. Otrobi: Saški 92.50—95. Fižol: baški, beli 170 do 175. + Budimpeštanska terminska borza (5. t. m.). Tendenca slaba; promet srednii. Pše-rica: za dec. 9.09—9.11. za marc 10.23 do 10.25: rž: za marc 10.45—10.50; koruza; za maj 12.50—12.55. iz življenja in sveta Francosko nemška gospodarska komisija Senzacionalna odkritja o delovanju možganov Kako delujejo živci in mišice — Pomembni poskusi du- najskega biologa Stara teorija je velela, da urejajo možgani z živčnim' draž.jaji vsako Jelo ki ga izvrši kakšna mišica in sicer &e živčni dražljaj usmen vedn-> samo skozi en živec na tisto mišico ki naj b' na povelje mozga nov izvršila kakšen gib Če nai človek vzdigne n. pr roko bo živčni dražljaj učinkoval samo na dotične mišice, ki 60 poklicane, da. ta dvig izvedejo vse 06tale mišice v telesu pa se ne zganejo. To ukoreninjeno teor;io so. če že ne prevrnili, pa vsaj temeljito dopo'nili poskusi, ki jih je v zadnjih časih vršil dunajski biolog dr Pa'i' We-ss Ta je. prvotno v druge svrhe. prepadi' Doleg ene izmed če-tvorice nog močerada ustrezajočo nogo drugega močerada in je v svoie začudenje »vrviril. da se ob« no«: »'bijeta do najmanjše podrobnost tak< k»fcor da sta zrcalna slika dru^a drug; Poskus ie nato razširil na ta način, da je nogo presadil močeradu na hrbet. V to nogo 60 se vzrasli živci na hrbtu in učenjak re v svoje še večje začudenje ugotovil, da st ta noga na hrbtu giblje vedno in natančne tako kakor 6e je gibala ustrezajoča noga na svojem pravem mestu In vendar niso bili živci na hrbtu ki so vzrasl v novo nogo. nikoli določeni za izvrševanje nožnih gibov! Dr. Weiss razlaga ta pojav tako. da 6e povelja možganov ne prenašajo samo skozi določen živec temveč iih prenaša io vsi živci, a izvršujejo iih vse miš:ce, ki jim je povelje namenjeno To odkritje ima sevedn važne posledice za kirurgično prakso in odpira oneraciiam miš;c in živcev neslutens nota Va znani berHnski kirurgičn k!in:ki prof B:era se vrš'jo zadevno 7anim»v? poskus 7 onica mi. ki bodo svetu pnstreg' ^^ ?. marsikak-šnim presenečenjem Ruska Afrika Prvi konjeniški polk v tujski legiji — Usoda ruskih emigrantov na črnem kontinentu Pariški novinar Manue, ki je služil pet let v tujski legiji, pripoveduje v svoji knjigi »Tetes brulees (»Prevzetneži«) o ruskih kozakih. Usoda jih je vrgla v afriško oazo Sousse, kjer so tako hrepeneli po konjih, da so se smilili častnikom. Vodstvo legije je naposled iz kozakov ustvarilo prvi konjeniški polk v legiji, ki se je sijajno obne-sel v Sahari. Oaza Sousse leži ob sredozemski morski obali in je tudi bivališče kardinala za severno Afriko. Kardinal je bil nekoč povabljen na koncert, ki so ga hvaležni kozaki priredili častnikom, čim so dobili konje Ruske otožne pesmi so bile kardinalu tako všeč, da je naprosil »gospode kozake« za petje pri njegovi svečani maši. Presenečeni pevci so ugovarjali, da ne poznajo katoliške službe božje, da pa tudi nimajo pravoslavnih cerkvenih not. »Ce n'est rien!« je odgovoril kardinal: »tudi vaše posvetne pesmi so ganljive!« Kozaki so morali peti v natrpano polni cerkvi in so se nehote muzali ob zvokih koračnice: »Pod to lepo goro, goro zeleno — hej — z veselo pesmijo kozaki v boj gredo!« V belgijskem Kongu je tudi dokaj ruskih zdravnikov in tehnikov Bivajo v zamorskih slamnatih kočah. Poleti je življenje še znosno, a po zimi, ko teče dež noč in dan skozi streho ter razgraja tropska mrzlica, se redno oglaša domotožje. V tem razpoloženju je pisal neki inženjer prijatelju naslednje vrstice, ki so jih objavili pariški listi: »Bele mravlje na begu pred potopom so mi požrle vso hišo s pohištvom vred. Razen tega so pohrustali krokodili »muso«, mojo črno ljubico, šla se je kopat na reko in so rešili samo njeno glavo. Hudo se mi smili. Čeprav črna, je bila tako prijazna in lepa, da sem jo imel iz srca rad...« Poneverbe vzrok kitajske poplavne katastrofe Nankinška vlada je prejela ovadbo, da sta hankovški župan Liuventav in vodja rečnega gradbenega urada Pengčieši po-neverila ogromne vsote, ki bi zadostovale, da bi preprečile strahovito poplavno katastrofo letošnjega poletja. župan je poneveril v treh letih okrog 700 milijonov dinarjev od davkov, ki so bili namenjeni za regulacijo rek, ki se potem ni mogla izvršiti. Podobno kakor on, so ravnali drugi državni in mestni uradniki v Hankovu in provinci Hupe. Uradna komisija, ki je ta način gospodarjenja z javnimi sredstvi preiskala, skuša njegov porazni vtis v svojem poročilu ublažiti z ugotovitvijo, da bi se letošnje poplave ne dale ubraniti niti v primeru. če bi se poneverbe ne dogajale, ker vodovje bi šlo tudi preko novih nasipov. Ne more pa zanikati, da bi katastrofa ne zavzela takšnega obsega. Znižanje plač v Angliji Albanska atentatorja Aziz Cami (levo), obsojen na tri leta ječe, in Ndok Gjeloshi (desno), obsojen na sedem let ječe Sir William Jowert, angleški generalni državni pravdnik, ki je imel do zdaj letnih 7000 funtov, bo dobival zdaj samo še 2000 funtov plače na leto. Radikalna redukcija plač v bogati Angliji! Beg pred fašizmom Neki francoski parnik, ki oskrbuje zvezo med Marseilleom in Philippevilleom v Algeriji, je našel na visokem morju majhen čoln in v njem šest popolnoma izčr-panih mladih ljudi. Pripovedovali so, da so ubežali s Sardinije pred divjanjem fašističnega režima in so hoteli doseči Tu-nezijo. Vihar jih je tretji dan vrgel iz prave smeri m ker niso imeli kompasa, so štiri dni blodili po morju 'n stradali, ker feso jim živila pošla. Francoski parnik jih * je spravil v Algerijo, kjer so se zanje zavzeli rojaki, dokler ne dobe dela ter se naturalizirajo kot Francozi. Pred procesom proti štajerskim pučistom Edina slika aretiranih heimwehrovskih voditeljev, ki jih kaže med jutranjim sprehodom v linški jetnišnici. Od leve proti desni: Starhemberg, Coreth, Pachmayr, general Englisch-Pepperitz, Schiitzenhofer, Sturm, Homer in Kellermayer. Nekaj voditeljev je bilo sicer že izpuščenih, toda s pogojem, da so vsak čas na razpolago sodni oblasti Odkod ime »veronal« Ameriški zdravnik dr. Belme je te dm pojasnil neznani izvor besede »veronal«. Dolgo časa se je raziskovalec Mehring ba-vil s sestavo primernega uspavalnega sredstva. Nekoč, ko je bil na potovanju v Italiji, mu je poslal kemik Emil Fischer brzojavko: »Uspavilo, ki ga iščete, sem končno naSel. Prosim, dobite mi zanj kakšno zveneče ime, ki bi si ga bilo lahko zapomniti.« Ker je bil Mehring baš v Veroni, je predlagal ime veronal In po vsej priliki je mislil pri tem tudi na oba najslavnejša Verončana in junaka Shakespeareove tragedije Romeja in Julijo, v čigar življenju je uspavilo igralo tako usodno vlogo. Spreobrnjeni apostol Ben Lindsev Znam bivši ameriški sodnik Lindsey, ki je bil eden največjih propagatorjev svobodne ljubezni, tovariškega in poskusnega zakona, se v svoji zadnji knjigi »Nevarno življenje «odločno izjavlja proti vsem tem stvarem, češ da so pokazale preveč nevarnosti za ženske in otroke, ki jim ne nudijo dovolj pravne zaščite. Pač pa je še vedno za to, da se morajo odpraviti srednjeveške vezi ,ki se drže še vedno zakona in njegovega prava Flaubertov Salambo v prevodu A. Debeljaka je mojstrovina pripovedništva, ki razgrinja vso barvitost stare poganske Kartagine. Zato ga berite! Ločitvena afera bivšega kitajskega cesarja Kakor poročajo iz Pekinga, je uvedel zadnji kitajski cesar ali, kakor se zdaj imenuje, Henry Pi Ju vse potrebno, da se loči od svoje žene, mandarinove hčere, s katero se je poročil 1922. Nekega dne je govorila s svojo sestro in ko se je približal, je pljunila na tla, pa meni, da je hotela s tem pokazati svoje mnenje o njem, čeprav ona trdi, da ga ni v tistem trenutku niti videla. Poslal je k nji dva služabnika, da ji povesta, da je najbolj nekultivirana ženska v 200-letni zgodovini dinastije Ming in da se bo dal od nje ločiti. Ženska volilna pravica na španskem Francoski državni pod tajnik Gignouz Nemški državni tajnik Trendelenburg bosta najbrže imenovana za voditelja francosko nemškega odbora za gospodarsko sodelovanje Španski parlament je sprejel s 160 glasovi »roti 120 zakon, ki uvaja žensko volilno pravico. Španke bodo imele aktivno in pasivno volilno pravico s 23. letom kakor moški. Za zakon so glasovali desničarji in socialisti, proti njemu pa radikalci, radikalni socialisti in republikanska akcija, to pa zato, ker se boje, da bi ženske, ki stoje še pod vplivom duhovnikov, ojačile klerikalne in reakcionarne stranke Trenchcoate dežne plašče, Bajazzo obleke za moto-cikliste v veliki izberi in najcenejše on Drago Schwab, Ljubljana Klinika za pasje zobe Votfi jo diplomiran veterinar in zobozdravnik — Zanimive podrobnosti s »pasje klinike« Na Dunaju imajo zobno kliniko za pse, katere vodja dr. Bodingbauer ni samo diplomiran veterinar, temveč tudi zobozdravnik, in sicer specialno za pasje ~obe. Takšnih je prav malo, zato je umljivo. da ima njegova klinika vedno dovolj »pacientov«. Zanimivo je. kaj pripoveduje dr. Bodingbauer iz svoje prakse Z živalmi, ki jih pošiljajo njemu, ravna na poseben način in prvo, kar napravi, je to, da si skuša pridobiti njihovo »naklonjenost«. To je neobhodno potrebno, ker jih med obravnavanjem aa njegovi kliniki nikoii ne privežejo in bi bilo drugače nemogoče pripraviti jih n. pr. do tega, da bi odprle svoja — recimo — usta. žival se mora prostovoljno podvreči zdravnikovim postopkom in to zahteva mnogo potrpežljivosti in prave ljubezni do živali, če pa končno doseže ta pogoj, potem je plačilo veliko. Pes, ki je premagal prvi strah ne pozna v svoji hvaležnosti često nobene meje. Zgodi se. da skoči že po tretji »seji« brez vsakega poziva aa ordinacijsko mizo to čaka skoraj radovedno, kaj bo sedaj. Samo enkrat je neki bernardinec doktorja ugriznil. Velike operacije, kakor izdiranje zob. ki stoje pri psu neverjetno trdno, in bi morale povzročati velikanske bolečine, se iz-vrše vedno s pomočjo lokalne anestezije. Med najtežje procedure spada postavitev mostov, a so primeri da jih psi nosijo že tri leta in pregriznejo z njimi tudi kosti kakor v mladih letih. Neka Američanka je zahtevala za svojega psa celo kavčukovo zobovje in to se je popolnoma posrečilo. Bodingbauer je mnenja. da bi morali psom negovati zobovje vsak dan. ker je zmota, da j* pasje zobovje bolj neobčutljivo od človeškega Dobri zobje pa so tudi za psa glavni pogoj, da se dobro počuti. To zahtevo razumejo najbolj umetniki in njihovi psi so stalni pacienti Bodingbau-erjeve klinike, n. pr kitajski pinč ge. Schumannove, pes Lili Darvasove, pasja družina znamenitega pevca Slezaka, ki je poseben prijatelj živali itd Zanimivo je, kaj je opazil Bodingbauer glede zadržanja svojih pacientov. Reagirajo večinoma tako kakor njihovi gospodarji. Psi nervoznih ljudi so skoraj vedno nervozni, psi mirnih ljudi pa se dajo težko spraviti iz ravnotežja. Smrt čajnega kralja Radio Sir Thomas Lipton, angleški čajni kralj in znani športnik, umrl v Londonu, star 81 let je Drobne zanimivosti Bridek doživljaj ameriškega učenjaka Medtem ko se je pittsburški zdravnik in raziskovalec raka dr. Becker mudil r Berlinu, so mu vlomilci v Ameriki odne sli iz stanovanja kaseto z veliko vsoto de narja in ves znanstveni material, ki ga je bil zbiral dolgo let. Učenjak je razpisal za povratek tega materiala, ki je za tatove brez cene, visoko nagrado in jo je pripravljen plačati tatovom samim. Židovski ženski samostan Znana madžarska igralka in plesalka Irena Palasty namerava osnovati samostan, v katerem bi našlo zatočišče 300 židovskih žena, ki jih je življenje razočaralo. Palasty pravi, da ni v redu, da poznajo vse vere ženske samostane, le židovska ne. V samostan moški ne bodo imeli dostopa in tudi rabinec bo smel prihajati le, da bo vodil molitve. Nove tovarne avtomobilov in traktorjev v Rusiji V Moskvi so dogradili ogromno tovarno, ki bo na leto izgotovila lahko 25.000 tovornih avtov, večinoma v vojaške svrhe, dočim bo avtomobilska tovama za civilne potrebe v kratkem dovršena v Niž-nem Novgorodu. Ta bo v zvezi s Fordom. V Harkovu pa so dokončali tovarno, ki bo izdelala letno lanko 50.000 traktorjev. To je že tretja tovarna traktorjev v sovjetski Rusiji. Pristopajte k Nenavaden proces V Valoisu na Francoskem se je neka kokoš zaletela v drveči avto razbila eno šipo na vozilu in plačala to avanturo s svojim življenjem. Njen lastnik, neki kovač. je avto ustavil in zahteval, naj mu njegov lastnik plača 60 frankov odškodnine za ubito kokoš Ta je bil pripravljen ugoditi njegovi zahtevi, ker ga je nova šipa stala 64 frankov, se je čutil upravičenega, zahtevati od kovača 4 franke. kolikor je znašala razlika med obema vrednostima Tedai pa se je dobri mož »•azkačil in je taksiral putko na 200 frankov češ da ima pravico zahtevati od-skodni no tudi za — jaica. ki bi vb izlegla. da ie ostala živa Seveda ie šla zadeva pred sodnike in seda i že pred drugo instanco ki svoje razsodbe še ni izrekla Občinstvo pa se smeie nad nenavadnim procesom in z zanimanjem čaka, kako se bo izrekel. Izvleček iz programov Torek, 6. oktobra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošča, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Plošče. — 18.30: Etika in sociologija evangelijev. — 19: Nemščina. — 19.30: Prenos opere z Dunaja. — 22.30 Napoved časa in poročila. Sreda, 7. oktobra LJUBLJANA 12.1: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Literarno predavanje. — 19.30: Reja plemenitih kožuharjev. — 20: Zabavno čtivo. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročil".. BEOGRAD 12.05: Koncert radio-orkestra. — 17: Narodne pesmi. — 17.30: Radio-orke-ster. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Zagreba. _ 22.30: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Plesna glasba. — 20.30: Večerni koncert. — 21.30: Ruska glasba. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. PRAGA 20: Reprezentančni koncert Češke filharmonije. BRNO 20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Večerni koncert — 20.15: Orkestralen koncert — 21.15: Komorna glasba. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 17: Virtuozna in koncertna glasba. — 19.45: Odlomki iz operet — 20.45: Korzarji življenja. — 21.15: Čitanje. — 22: Godba za ples. — BERLIN 20: Godba pri nemih filmih. — 21.10: Operni večer. — 22.30: Slovanski plesi. — KONIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 18.55: Cerkvena glasba. — 20.15: Pevski večer. — 20.40: Orkestralen koncert. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — M0HLACKER 16.30: Pevski večer. — 17.05: Lahka glasba. — 19.45: Reportaža iz rudnika. — 20.30: Violinski koncert. — 21.15: Vojne pesmi. — BUDIMPEŠTA 17.25: Klavirski in violinski koncert — 20: Narodne pesmi. — 21.45: Vojaška godba. — 22.30: Koncert lahke glasbe. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.10: Plošče. — 21: Operni večer. Iz uredniškega koša Gradina. v neko prodajalno pride ku-povaleč. Medtem ko se pogovarja s trgovcem, zagleda njegovo mačko in vzklikne: »Pri moji veri, imate takšno mačko kakor jaz, samo da je malo manjša in druge barve!« Brestovec. v tukajšnjem listu je izšel pred kratkim naslednji oglas: »Spreten Gorenjec, ki zna delati sir iz 14 krav, se išče. Ponudbe pod »Sirarna«.« Vsak dan ena RtVto"^ Na pariški kolonialni razstavi »Lahko njemu! Grize si nohte, na ea mama ne vidil* O. Hanstein: Mi je kriva? Koman »Je časih vseh muh poln. Na zdravje, gospod justični svetnik, h-brišlmo to, ostrige že prihajajo. Tak v Švico poidete.« »Ali veste, da je to v nekem pogiedu zasluga mojega mrtvega prijatelja \Vellhorna?« Nu? Pa ne da bi bila oporoka pri vas?« »Danes ste pa res dovtipni! Ne, oporoke na žalost nimam, a ve-ste, ko sem mahoma zagleda! svojega starega prijatelja' mrtveca, sem si mislil: če se tebi takole zgodi, ne boš mogel niti reči, da s: kaj ime! od življenja. Zatorej — zgani se, dokler utegneš!« »Pravilno! Cuj-te, zakaj se prav za prav niste oženili?« »Tudi to.sem že poizkusil! Saj sem vam rekel, da sem že trideset let vdovec. Ne, dragi, enkrat je dovolj! Preveč navdušen samec sem postal.« > In uspe.še-n kavalir, še danes ta dan.« Justični svetnik se ie ničemurno namuznil. »Staramo se.« >'Otrok niste imeli?« »Fanta. Pa je zgodaj umrl.« Komisar ie iel govoriti o lepotah Švice. >,Veste, tudi jaz ne mislim več dolgo delati. Morda bova se kdaj soseda. Ce bi zvedeli za kaj pripravnega, dajte, pišite mi.« »To bi bilo krasno.« Nu, in zdaj oprostite, če se po zadnjem grižljaju ze poslovim. Jaz še nisem ,procul negotiis', kakor vi, in moram na delo.« Justični svetnik se je zgrozil. »Takoj po kosilu?« Schluter se je zasmejal. »Da, zdaj" pojdem za eno urico leč,, tudi to je delo.« Odpeljal se ie na svoje stanovanje, kjer ga je okoli štirih poiskal višji stražinojster Schreiber. »Komisar Lienhart vam sporoča, da ima tisti, ki ste ga imeli za Gonzolo, pravilne listine s sliko, na ime italijanskega grofa Rampolla. Gonzolovih palčnih odtiskov v albumu m, in tako je težko kaj ukreniti.« »Ali veste, kje stanuje tako imenovani Rampolla?« »V hotelu JFiirstenhoi'.« »Počastil ga bom s svojim obiskom. Kaj pa druga reč?« »V poizvedovalnici sem moral dokaj dolgo čakati. A dobil sem. po kar ste me poslali.« Schluter je vzel listek poizvedovalnice in bral: »--_ Zelo zadolžen--pogosto v veliki stiski za denar ----_ vsekako slab plačnik. Bil je--« Schluter je spravil listek v žep. Očividno ie bil zadovoljen z njegovo vsebino. »Hvala, dragi Schreiber. Prosim, dobite mi za nočni vlak karto za spalni voz v Barmen.« »Ali se vam že spet kam mudi?« Schluter se je zasmejal. »Kaj menite. .Schreiber?« »Vse v redu, gospod komisar. Vidim, da ste na sledi.« »Morda bo jutri že končna dirka, vsaj v eni reči.« Še! je z višjim stražmojstrom na ulico in vzel avtomobil, ki se je kmalu nato ustavil pred hotelom ,Furstenhof. »Ali je grof Rampolla doma?« Vratar je pogledal. >Soba 3.14, koga naj naznanim?« sob! na divanu in kadi! ciga- »Prosim. tu je moja karta.« Grof Rampolla je ležal v svoji retoi Zlovoljno ie vzel vizitko. »Luijrr Tomasini.« In spodaj: »V spominu na vesele ure v davnih dneh.« seveda po italijanska. Doktor Schluter si je bi! karto že doma pripravil. Grof Rampolla ni bil prijatelj obiskov, a vendar je pokima! in kmalu nato je stopil komisar v njegova so>bo. Skrbita je zaprl obkr-žena dvojna vrata, nato se j; z nasmeškom približal grofu. »Ali me ne spoznate?« Grof sa je nekam ogorčeno pogleda!. Na žalost, ne.« -Policijski komisar Schluiter. Ko sva vendar preživela tak;> prijetne u^e, dragi markiz Gonzola.« V prvem trenutku se je zdeio. kakor da boče grof Rampolla po tigrovo planiti na komisarja: nato ie pa vendarle potegnil roko, ki ie menda že držala za samokres, iz žepa in mirno odvrni!: »Zal rni je, a ne razumem vas. Najbrže gre za kako nesrečno podobnost. Že včerai me ;e izprašava! neki vaš tovariš, ali — izvolite, tu so moj! papirji —« »Prav nič me ne zanima, kakšne papirje nosite to pot s seboj. Saj uiti nisem priše! uradno k vam. ampak zasebno. Poni- "ii bi vam kupčijo, pri kateri lahko zaslužite lepe denarce.« »Ne razumem vas.« »Takoj me boste razumeli. Sediva.« Pokazal mu ie na zofo in mu ponudil cigareto. Grof je nehote sedel in vzel. »Prosim, še ognja--tako — hvala — in zdaj me, prosim. mirno poslušajte in ne segajte mi Gonzola, v besedo. Da bi bili markiz POZOR MOTOCIKLISTI! V svrho upeljave smo pripravljeni prodati nekaj po vseh drugih državah najbolje upeljanih ter na mnogih internacijonalnih dirkah premiranih ^^^ angleških motocikfov Raleigh po lastni ceni. Zahtevajte ponudbe in oglejte si jih pri generalnem zastopstvu: ^ Harlev Davidson Motor Import, družbi z o. z., v LJubljani, Miklošičeva cesta št. 17. lOUlinP Ur MWO TELEFON 2728 ^ SOKOL Zbor župnih načelnikov saveza se bo sestal v Beogradu 17. t. m., in sicer ob 10. člani zbora, čiunice pa ob 9. Sokolski glasnik prinaša na uvodnem mestu poziv saveza za pomožno akcijo v prid pasivnim krajem, izjavo saveza glede udeležbe v Pragi 1932 in zanimiv članek br. Sušnika z Jesenic o sanaciji sokolskih domov. Na prvi strani je slika darila, ki ga je prejel br. dr. Scheiner od jugoslovenskega Sokolstva. Br. žakuia razpravlja o številčnem stanju Sokolstva v Jugoslaviji, sledi poročilo o tekman ženskih oddelkov v odbojki v Zagrebu, poročila saveznega načelstva in tehničnega odbora ter notice o delovanju žup in društev, številko krasi več slik med drugimi spomenik kralja Pe-. ti a v Ljubljani. Sokolski dom v Kumano-vem, nastop velenjskega Sokola, Bos. Bro- da itd ... Letos osnovana sokolska župa \arazdin, ki obsega Medmurje in šteje sedaj že okrog 55 edinic, bo praznovala v nedeljo župni zlet v Varaždinu. Od saveznega tehničnega vodstva bo prisostvoval br. Miroslav Voji-novič. prvi namestnik načelnika. Varaždin-ska župa je prevzela letos spomladi med-irurski del mariborske župe, skupno 28 edinic ter je lepo napredovala. Savezno načelstvo je sklenilo, da se bodo vršili za sprejem v prihodnjo savezno pred-njaško šolo sprejemni izpiti. Kandidati bodo morali pokazati tudi primerno teoretično znanje in poznavanje sokolske ideologije. Telovadni izpit bo obsegal drugo prosto vajo za Prago, skok v višino vsaj 120 cm, v daljno vsaj 380 cm v metu krogle 7 m, metu diska 18 m. teku na 100 m 14 sek. in na 1000 m 5 minut. Iz slovanskega Sokolstva. Tekme poljskega Sokolstva se je udeležilo lepo število 217 tekmovalcev in 59 tekmovalk. Obsegale so orodno in prosto telovadbo, plavanje, streljanje v tarčo in kolesarjenje. Tekmovalci sami so bili razdeljeni v troje oddelkov: višjega, srednjega in nižjega. Priobčujemo najlepše rezultate: tek na 100 m člani 11.6 sek., m 200 m 24.8 sek., na 1500 m 4 min 17.2 sek. ter na 3000 tn 9 min. 26 sek. Pri skoku \ daljino je bilo doseženo 650 cm, v višino 170 cm, met diska 37.78 m, kopja 61.83 m. Prvak zveze je postal v celotni tekmi br. Da-niel in sestra Gawalkiewiczovna, prvi iz Krakova, druga iz Varšave. — Češkoslovaški Sokol v Hamburgu v Nemčiji je praznoval svojo 401etnico obstoja. Proslave se je udeležilo polno društev zamejne sokolske župe iz Berlina. Draždanov. Lipskega. dalje pa tudi iz Plznja, ki je pokrovitelj tamkajšnjega društva. Društvo ima v Hamburgu lepo telovadnico in urejeno letno telovadišče. — Župa Rakovniška je proslavila vstop v Tvrševo lelo z velikim sokolskim taborom v Svati, kraiu, kier sta so svoječasno v mladosti spoznala oba tvorca Sokolstva, Tyrš in Fijgner. Društva so napravila do Svate vee-urne pohode. Spregovoril je župni starosta br. Kiicpera, nakar je zasviral godbeni zbor rakovniškega Sokola himne. Po dveurnčm počitku se je zopet cela župa razšla v razne smeri proti domu. čestitka predsednika Masarj-k? Vr, dr. Scheinerjii ob njegovi 70-Ietnici se glasi: Brat Scheiner. tud: Ti si že vstopil v staro narodno gardo. Nas je vendar nekaj in srno prava garda. Pogostoma si mi rekel, kako je Sokcl in sokolovanje lepo in uspešno preustrojiio ves naš narod; zato imaš poleg svojih predhodnikov in sodelavcev tudi Ti svoje zasluge. Jaz na Sokola in na njegove nove in zopet nove naloge nikakor ne pozabljam in zasledujem vso telesno vzgojo stalno in z živim zanimanjem z nado. da bo naš narod vzdržal telesno in duhovno preizkušnjo ki mu jih bo naložila usoda, želim Ti, brate, sokolskega zdravja. Na zdar! T. G. Masaryk. Iz statistike Zveze ^oljskega Sokolstva. Po stanju 31. decembra 1929 je bilo sedem velikih žup ali delnic s sedežem v Varšavi. Lvovu Krakovu Poznanju. Bidgošču, Ka-tovicah in Parizu Delnice štejejo 7 do 17 okrožij ter so večje od naših žup. Skupno je bilo 960 društev, ki so štela 65.364 članov in 12.920 članic Telovadečih članov je 38.622 ali 28.4 članic 5844. to je 45.3 odstotka. Moškega naraščaja je bilo z de-rr» 8.088 ženskega pa 2.752. Lastno streho ima 155 edinic, večinoma v varšavski, lvovski in krakovski delnici. Letnih telova- dišč, last društev je 127. Največja župa je lvovska z 18.103 člani, toda po številu naraščaja jo prekaša varšavska, ki ima 1992 Sokoiičev. Prva lutkarska šola ČOS v Pragi priče-tek septembra je bila izvrstno obiskana. Dospelo je iz 45 žup skupno 196 lutkarskih strokovnjakov in tudi predsednik Mednarodne lutkarske zveze, br. dr. Vesely je bil ves čas prisoten S šolo je bila združena tudi zelo zanimiva lutkarska razstava v li-benskem sokolskem domu, kjer se je vršilo tudi zborovanje. Ker se nahaja lutkar-stvo tudi v našem Sokolstvu in je prav za prav šele v prvi stopnji razvoja, bi bilo vsekakor potrebno, da se uredi tudi pri nas to vprašanje in odredi enotno vodstvo pri saveznem prosvetnem odboru. Zlasti društva v dravski banovini imajo že lepo število lutkovnih gledališč, pa bi bilo priporočljivo, da se pozovefbgše domače lutkarje na skupno/posvetovanje in razgovor, ker bo to važen pripomoček do poglobitve dela in za razširjanje te lepe panoge sokolskega prosvetnega dela za mladino. Iz službenih obiav Pri okrajnih sodiščih se bodo vršile te-le dražbe nepremičnin: V Škof ji Loki 23. t. m. ob 9., zemlj. knj. Suha vi. št. 232, cenjeno 929.865 Din, najmanj 400.000 Din. — V Kamniku 30. nov. ob pol 10., zemlj. knj. Tunjice, cenjeno 38.575 Din, najmanj 25.719 Din. — V Celju 10. nov. ob 10., zemlj. knj. k. o. Goričica, vi. št. 267 1. stavbišča s hišo in gospodarskim poslopjem, cenjeno 25.750 Din, zemljišča 53.310 Din, zemlj. knj. k. o. Goričica, vi. št. 281, gozd cenjen 5.464 Din, najmanj skupno 46.762 Din. — V Celju 13. nov. ob 9., zemlj. knj. Sv. Pongrac, vi. št. 164, hiša z gospodarskimi poslopji cenjeno 64.000 Din, zemljišča 112.944 Din, b) Sv. Pongrac vi. št. 163, travniki in njiva, cenjeno 10.439 Din, c) zemlj. knj. Zabukovca, vi. št. 87, cenjeno 13.159 Din, skupaj Din 209.023, najmanj 139.348 Din. — V Mariboru 23. t. m. ob pol 11., zemlj. knj. k. o. Prepola, vi. št. 371, cenjeno 4472 Din, naj- Cenjenim odjemalcem naznanjam, da izdelujem pristne krairske klobase iz prvovrstnega domačega mesa in jih razpošiljam od 5 kg naprej po povzetju. se priporočam Franc Fister, Ljubljana, Zaloška cesta 10. 11773 manj 2 982 Din. — V Novem mestu 26. t. m. ob 9. zemlj. knj. Jurka vas, vi. št. 273, cenjeno 5620 Din, najmanj 3746 Din. — V Ptuju 27. t. m. ob 9., zemlj. knj. d. o. Sobetinci, vi. št. 31 in 82, cenjeno 11.978 Din, najmanj 8370 Din. Več vagonov lepega belega ŠTAJERSKEGA KROMPIRJA nudim za takoj in za ves oktober franko vsaka postaja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12565 Novi varčevalec avto-bencina. NValter Chritchlo\v 1639 D - Street \Vhea-ton, Illinois USA, je dobil patent na varčevalno pripravo goriva za avtomobile, ki prihranjuje bencin in olje in dosega hitrejši pogon in večjo hitrost. Najcenejše kurivo lahko uporabite, ogljik se avtomatično odstranjuje. Fordi delajo 11 do 27 km z enim litrom goriva, druge znamke en četrt do pol več kot poprej. Dol. 10.000 za najboljše uspehe. Krajevne in glavne zastopnike iščemo, ki lahko zaslužijo mesečno 250 do 1000 dolarjev. — Poskusni vzorec zastonj. Pisati v angleškem jeziku! 12554 11744 Foto - amaterji! Vaše filme in plošče Vam strokovno razvije in kopira Fotomaterijal Janko POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 20, nasproti kavarne »Europe« BLED, Vidovdanska štev. 28. Dokazano je, da je poraba OLLA - gume mnogo večja nego ona od vseh ostalih domačih znamk skupaj, ki se objavljajo. 249,1 Vsem, ki so se kakorkoli tolažilno spominjali v težki bolezni jinega jako ljuoljenega moža, oziroma očeta, gospoda Franca Šepec odvetniškega uradnika in posestnika v Brežicah izrekava s tem najino odkrito in globoko občuteno zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujeva gg. primariju dr. Cholewi in dr. Hudelistu za njuno zdravniško skrb, cenjeni obiteiji Vrenko za prijateljsko pomoč v bolezni, gg. pevcem pod vodstvom dr. Severja za z občutkom odpete žalostinke, darovalcem vencev, društvu »Sokol« za pozornost, častiti duhovščini, sorodnikom, prijateljem in znancem pa za častno spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. 12 52 žalujoča žena in sinček. Pletenine, mode in šport najnovejše vrste izdeluje mehan. ind. plet. <3»(cn S a vrtite škofja Loka Zahtevajte vzorce na ogled. PUH - PERJE R MIKLAUC LJUBLJANA Že 2 leti negujem lase z »INESOM« in sem prav zadovoljen,« nam piše g. S. P., Radovljica. 1 lonček > Inesa-stane Din 38.—. Zastopstvo >INES«, Ljubljana, Merosodna ulica 1/12. 11606 Zaloga: nekaj 10.000 m~ Avodire: Pri odjemu najmanj 500 m2 naenkrat visoko pri-ma blago, lepo plistirano, lepa barva, Din 33 per m2. Dobro idoče blago, plistirano, blago od debla Din 20 per m2. Plistirano, deloma gladko, Din 12 per m2. Plamenasti jesen, rjav, blago od debla, Din 15—25 per m2. Olivni jesen, blago od debla, Din 20—30 per m2. Cvetličasti jesen, rjav ali bel, blago od debla, Din 40—100 per m2. Debla so od 100 do 200 m2. Vse cene je razumeti franko zacarinjeno jugoslovenska meja. — Plačilo po dogovoru. — Vzorci resnim kupcem na željo na razpolago. — Ponudbe pod šifro: »Giinstig 2494« na Piras A. G., Praha II, Bredovska 1. 12553 Garnitura iz janjčjega krzna Zahvala plašče zelo imitacija bobra za ženske okusni izdelavi Din 98.— (Ovratnik in manšete). Odprema damam naravnost na drobno. Garancija, zamena, denar nazaj. Pošiljatve preko 150 Din proste poštnine. Novim odjemalcem priložimo novi katalog s 164 stranmi seveda brezplačno. Trg. in izvozna tvrdka 7aqeeb. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda IVANA BAJŽLJA zastopnika zagrebške del. pivovarne kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje in vence se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Merčunu, Sokolu. Čitalnici in gasilnemu društvu v šiški, župniku g. dr. Novaku in končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 5. septembra 1931. 12567 Obdma Ljubljana Mestni oosrebn! cavoJ 12517 Kameninaste CEVI ? vseli dimenzijah in oblikah ima stalno v zalogi »MATERIAL" trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36 2 TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERI J AL 91 malim o g lasem s ženitve, dopisovanje, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Ufro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pru stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubliani 11.842 — Telefor itevilka 2492. 3492 •Vosicre matih oglasov dobite tako/ po izidu usta o podružnicah ,Jutra" v •Morffccriit v v iVooett• mea±u*, 9 ISfbooljah in na &emen*C€shw ki spre/ema/c *udi naročila na male ogtase in inserate. 232s5C2Likrf Vajenca proti takojšnji plači sprejme Gustav Puc, kleparstvo in vodovodna instalacija. Ljubljana, Tržaška cesta. 43158-1 Šiviljo prvovrstno moč, sprejme takoj Modni salon A. Lombar, Celovška c. St. 53. 44227-1 Brivskega pomočnika dobro moč, takoj sprejme Franc Vraničar, brivski mojster, Skofja Loka. 43943-1 Sobarico ki j« že služila v boljših hišah in ima dobra priporočila, sprejmem. Ponudbe na Benko, Zemun, Kr Petra 33. 43942-1 Trg. učenca(kc) sprejme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubjani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v oglasnem oddelku i Jutra«. 44122-1 5 pleskarskih pomočnikov samo prvovrstne sprejme takoj Ivan Brunčič, pleskarstvo, Ljublja.na, Kolodvorska ulica štev. 23. 44353-1 Natakarico sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44357-1 V 3 mesecih vsakdo govori nemško ali francosko. Moderna metoda ?.abjak — Hrenova ul. 17/1 »levo 3 vrata. 44336-4 Sode za namakanje sadja, mošt in vino, kislo zelje in re po, kakor druge pridelke, iz trdega lesa, ca 200 1 vsebine, kupite v vsaki množini in najugodneje pri tvrdki Julij Zupan. Ljubljana. Sv. Petra cesta 35. Puhasto perje čisto. 6>hano. Kg po 48 Din. iruga vrsta kg po 38 Din. čisto oelo gošjr kg po 130 Din in čist ;>uh kg po 2,50 Din raz j ožilja po pošt. povzetju L BR0Z0V1Č, ZAGREB Dlca 82. 22-6 Čoln (Flachboot) 6 sedežen, z 2 pari ve sel, prodam za 600 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 44258-6 Športni voziček skoraj nov, naprodaj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44330-6 Štedilnik železen, smoltiran, s pečico (Bratrohr), črno gladko zimsko suknjo in otroški voziček prodam v Kranju, Gorenja Sava štev. 34. 44324-6 Prodajalko t nekaj kavcije, iščem za samostojno vodstvo majhne trgovine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro >«000 Din«. 44360-1 Kovaškega pomočnika sprejmem v Hrenovi ul. 19 44346-1 Služkinjo staro 14—18 let, k.i ima veselje d.o otrok, močno in zdravo sprejmem. Predstaviti ne je na Kodfljevem, Klunova ulica 4, pritličje. 44:363-1 2 kuharski učenki sprejmem po znižani ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44384-1 Brivskega pomočnika prvovrstnega delavca v stalno službo sprejme Li-sac, Trbovlje. 44410-1 Soboslikarskega pomočnika dob''o izurjenega sprejme takoj Viktor Tomazin v Novem mestu. 44411-1 Natakarico zmoŽTio kavc.iio iščem za vinotoč in delikateso. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44-404-1 Učenca ki ima veselja do trgovine. poštenih staršev, s primerno šol. izobrazbo sprejme Karel Rojnik, trgovina z mešnnim blagom. Slo-venjeradec. 44304-1 Potnika za Jesenice in bližnjo okolico takoj sprejmem za obisk privatnih strank. Služba stalna in dober zaslužek. Cenjene ponudbe pod »3000« na podružnico »Jutra« na Jesenicah. 44320-5 zzsmz&i Vsa strojepfs. dela sprejemam na dom. Naslov T oglasnem oddelku Jutra 43763-3 Se priporočam sa iv.delavo vsakovrstnih ročnih del, senčnikov in večernih šalov na stroj. — God.in.1 M., Šiška, Kav-ikova ulica štev. 5/1. 44329-3 Zastopnike »a brezkonkurenčen ored-me" išče Franc Marinič. Celje, Kocenova ulica 10. 44425-3 Akademik instruira nižješolce v vseh predmetih. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »12«. 43764-4 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljnbliana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 43647-4 Camernikova Šoferska šola Ljubljana Dunajska e. M (Jugo Aato) telefon 2236 Prva >blast koncnsijonlrin* Prospekt 1B saatonj — pl Kto ponj! 851 Osmošolec Instruira nižješolce (ke) v vseh predmetih proti stanovanju ali honorarju. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Uspfch 4«. 44175-4 Klavirski pouk po zmerni ceni na Sv. Petra n.isipu 41. 44345-4 Otroško posteljico dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogla-snem oddelka »Jutra«. 44393-6 Pisalno mizo in kopalno banjo prodam. Naslov v - oglas, oddelku »Jutra«. 44418-6 Nove sode lepo in močno izdelane, velikost: 12, 16. 20" hI prodam po ugodni ceni. M. Korenjak. gostilničar, Podvinci pri Ptuju. 44431-6 Vinske sode proda Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 21. 44429-6 Avto Rugbi št-irisedežen, v dobrem stanju radi selitve ugodno naprodaj za 15.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44428-10 Natakarica poštena, lepega nastopa, s kavcijo 4000 Din, želi premeniti službo v mestu aii na deželi. — Gre tudi kot plačilna. Ponudbe pod »Dobra« na ogl. odd. »Jutra«. 43978-2 Gospa ki je vodila več let dobro gostilno, gre v boljšo restavracijo kot plačilna ali kuharica, poseduje tudi osebno pravico. Najraje v Mariboru. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 43965-2 Agilen mladenič zmožen 10—20.000 Din kavcije, išče mesto potnika, inka.sar.ta, skladiščnika al! kaj sličnega. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiv 355«. 44337-2 Mesarski pomočnik in izdelovatelj vsakovrstnih mesnih izdelkov, išče službo za takoj ali pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44361-2 Brivski pomočnik star 26 let; dober delavec, bubi štucer, maniker in pediker želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na naslov: Cvikl Viktor, brivski pomočnik. Iraško. 44368-2 Moško kolo dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44340-11 Poldirkalno kolo dobro ohranjeno ugodno proda za 700 Din Tomšič Rudolf, Mestni do-m — II. nadstropje. 44375-11 lumutž -•'.lai.Ti i* '| - Star kotel ša uporaben kot vodni re zervar, z vsebino 5—8 m3 takoj kupimo. Ponudbe na »S'mperit« tovarna gumija Kranj. - 44279-7 Božičnih drevesc 1000 komadov smrekovih in jelkovih razne velikosti kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Božično drevo«. 44390-7 Lepo posestvo 40 oralov njiv, polja ln travnikov in 40 oralov gozda vse v enem kompleksu pri postaji Ko-zarac prodam. Vprašati pri Miču Brkovlču. Bo sanskl Prijedor. 42031-20 Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 so s 1. septembrom na razpolago. Poizve se istotam. 43374-19 Stavbne nasvete aaje tehnični biro »Tehna Ljubljana, Mostni trg 25/1 214-20 Visokopritlično hišo s 3 stanovanji, zelo ugod no prodam zraven tovarne Pri hiši je velik vrt. Pojasnila daje Anton Vodo-pivec, Zaboršt, Domžale. 44331-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44121-20 Hišo ali vilo dvo- ali večstanovanjsko v Ljubljani kupim pfoti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno«. 44380-20 Ugodna prilika! Več parcel po 500 ms v Spodnji šiški, blizu nove cerkve prodam po Din 48 m2. Naslov v oglas, oddel ku »Jutra«. 44398-20 Opremo za trg. lokal pult (pudel). steklene nastavke za izložbeno okno, pisalno mizo. register za spise in nekaj stolov, vse v dobrem stanju kupimo. Naslov v oglasnem odd°l ku »Jutra«. 44397-7 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Industrij, podjetje z detajlno trgovino prodam, ali sprejme družabnika (co) s kapitalom Din 100.000. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober dobiček«. 44311-16 Iščem posojilo 10—15.000 Din za dobo 3 mesecev, proti dobri garanciji in visokim obre-stim. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jamstvo«. 44370-16 Šofer trezen in pošten, vojaščine prost, išče službo h kakršnemkoli avtomobilu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trezen«. 44356-2 Absolventinja dvorazredne trg. šole, želi nameščenje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Vestna 12«. 44349-2 Šivilja za obleke in perilo, gre šivat na dom. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44338-2 Dekle s štirimi razredi meščanske šole, vajeno vseh domačih del, išče službo k otrokom ali za pomoč v kuhinji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna 6«. 44343-2 Mesto služkinje najraje v kakem mestu išče 211etno, pridno in pošteno dekle, ki zna tudi kuhati in šivati. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44355-2 Brivski pomočnik mlad Zagrebčan, vajen moške in ženske postrežbe, išče službo v Ljubljani. — Dragutin Čavlovič, brivski pomočnik. Črnuče štev. 33 pri Ljubljani. 44312-2 Dve šivilji iščeta stalno konfekcijsko delo na dom. Ponudbe pod »Dobro izvežbani« na ogl. oddelek »Jutra«. 44350-2 Službo hišnika išče mlad oženjen par brez otrok. Josip Kranjc, Maribor, Vinarska ulica št. 10. 44430-S Prodajalka mešane stroke, želi službo v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelak »Jutra«. 44383-2 Podjetje (tovarna hranil) dobro vpeljano v dravski in primorski banovini, vsled bolezni ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »100.000«. 44372-16 Amerikanci lastniki hranilnih vlog! — Nudi se Vam zelo ugodna prilika, da varno vložite svoj denar v dobro idočo industrijo — s takojšnjim pristopom kot družabnik in solastnik. Mesto prazno vsled smrti družabnika. — Industriji je zasiguran obstoj, ker se producira blago, ki je neobhodtio potrebno za življenje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštenje in delo«. 44421-16 pifi Ženitev Dvignite pismo. 44315-24 Anima Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 44316-24 Visok ošolec ki bi imel veselje spremljati enkrat na teden k plesnim vajam mlado, in teligentno in simpatično gospodično iz ugledne rodbine, se naproša, da pusti svoj naslov v oglas, oddelku »Jutra« pod značko »Visokošolec«. 44366-24 Drž. uradnik inteligenten, išče damo veselega srca in lepe posta ve, staro do 28 let. Le resne ponudbe, če mogoč-e s sliko, na oglasni oddelek »Jutra« po-d »Smehljaj mi daj«. 44376-24 Mlad trgovec želi resno prijateljstvo z damo, staro do 24 let, ki bi mu v samotnih uricah krajšala čas. Dopise s sli ko, katera se vrne, na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Jesenski večeri«. 44381-24 Grafologični institut v vili Svetlin, Ljublja.na, Linhartova ulica štev. 28. Honorar 50, odnosno 100 Din. Probeanalize 30 Din. 44385-24 Trajno ondulacijo od 80 Din izvršuje salon Hešik, Sp. Šiška, Medvedova 38. 44419-24 iif t' t rt m d MUa Klavirje in pianine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Musika«, Sv. Petra c. 40. Najceneje izposojuje, popravlja in uglašuje. 43522-26 Nov planino in klavir pocen-i proda Zima, WoI-iova, ulica 10/1. 44387-36 ZuHOi Psa čuvaja zelo dobrega ln čuje-čega poceni prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Nemški ovčar«. 44154-27 Plemenske koze 1 staro, 2 mladi, dobre pasme, skupaj ali vsako zase prodam. (Ml-klavčič. novica 32). Poizve se tudi v trgovini Zebal, Dolenjska cesta. 44030-27 Kletno sobo iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro 150«. 44416-23/a 2 lepi prazni sobi v vili takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44378-23 Sobo s separiranim vhodom — brez postrežbe iščem s 15. oktobrom za 2 gospodični. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddelek Jutra pod šifro »V. A. J.« 44438-23/a Psa Spaniela 6 mesecev starega, lepega, že malo dresiranega proda Barachini Franc, Hrastnik 44409-27 Izgubijtn^ Izgubljena zlata zapestnica z rdečimi in črnimi kamni. Izgubljena v petek zvečer od Glavnega kolodvora med 9. in 12. uro zvečer. Poi.jn najditelj naj jo od da v vinski veletrgovini Štepic, Šiška, proti dobri nagradL 43937-28 Zlat obroček od damske ure, je bil izgubljen v nedeljo popoldan in prosim najditelja, da ga proti visoki nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 44362-28 Moška čepica je bila izgublj'-na na Šmarni gori. Na ditelj naj jo pusti v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici 44342-28 Poziv Dotična oseba, ki se je z jutranjim vlakom vozila od Trbovelj do Zid. mosta ss poziva, da denarnico takoj pošlje z zneskom na r.aslov, ki je v torbici. — Osebno pozna gospod, ki je sedel vis a vis nje. 44434-28 Poziv! Gospod, ki je pobral torbico, izgubljeno od Pretnarja do Slapšaka v Zg. šiški. naj jo vrne tekom 3 dni na stražnici, ali pri peku Pretnarju v Zgornji šlšiii, da se izogne ovadbi 44440-28 Listnico z večjo vsoto denarja in raznimi spisi sem zgubil od Stritarjeve ulice do pošte. Pošten najditelj naj jo proti nagradi izroči v delikatesni trgovini Verbič A., Stritarjeva ulica. 44367-28 Pisalni stroj proda »Tehna«, Ljubljana. Mestni trg štev. 25/1. 43656-29 Pletilni stroj rabljen, kupi dobra pletilja proti delnemu takojšnjemu odplačilu, preostanek pa v mesečnih obrokih. ali odplaeilu z delom Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Pletilni stroj«. 44319-29 Motorje za vrtilni tok 380 Volt, od 2—4 UP, kupimo več komadov. Cenjene ponudbe z navedbo cene in tur na ojrlas. oddelek ».Tutra« pod Takojšnje plačilo«. 44327-29 Diesel-motor 15—30 HP, na pol montiran, v redu i.n dobro ohranjen, kupi industrij, podjetje. Ponudbe na Jugo-moss« Rudolf a. d., Beograd, poštni pret. 409 pod »532«. 44321-29 Pisalni stroj ikoraj nov mali »Under-wood« naprodaj. Vprašati v vinarni v Vegovi ulici 2 44396-29 Najboljše violine strune, citre, tamburice, gi-tare ter sploh vsa glasbila in potrebščine v velikanski izbiri ALFONZ BREZNIK zapriseženi strokovnjak Ljubljana Aleksandrova cesta št. 7. 11658 Novost! No To* u NajaoreSa »faZmika pate tn a železna zelo praktična (loiljiva postelja • tapecirani m madracom -— CraStičoa za »»»ka biitt« otelc, za putujuče o to* be ia nočne službe. Sta« ne Dia 399—« Razpoši«. ■ jun poitom ia iciezni-con po povzetja. Leseni slaiinska pateaM na zelo praktična sloi-4 ljrra postela • tapecira-* aha madracom. — Stan« Dia 2M_ Poljska patentna postela) sloiljiva praktična z* touriste, vojake ia z« ferijalne kolonije. Staoa Dia 3S«—> Llegestub! praktičaa ti icžanie ia sedenje. Stane Dia lJt-, Po tem imam čisto («• hano perje kg po Di* 48— čisto belo gosje kg po Dia 136— ia čisti pob ki po Dia 250—. L. BROZOVlč, ZAGREB Biča 82. IIL Sveženj manjših ključkov jo bil izgubljen v nedelj« 4. t. m. okrog 12. ure od Rimske ceste po škrabče-vi ulici, mimo obrtne šole do Cojzove ceste. Najditelja prosim, da jih proti nagradi odda v oglas, oddelku »Jutra«. 44395-28 O "P j® Naprodaj je v Beogradu na Terazijah odlična kavarna-restavracija Isto tako dam v najem dobro vpeljano kavarno in restavracijo z V60 opremo. Nahaja se v neposredni bližini Beograda, obdana z velikim lepim parkom, ki ga Beograjčani poleti radi obiskujejo. Samo resni interesenti naj se piomeno javijo Na Ju-gosloveasko Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt. pret. 409 pod »E 530«. 12523 Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! Okrajna hranilnica in posojilni a v Škofji Loki, r. z. z n. z., javlja tužno vest, da je njen pravni zastopnik, gospod dr* Franc Jerala odvetnik v Škofji Loki, dne 4. oktobra 1931 po daljši bolezni preminil. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v torek, dne 6. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. V Škofji Loki, dne 5. oktobra 1931. 12564 NAČELSTVO. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani