Poštnina plačana v gotovink Štev. 47. Pošlo V Ljubljani, dne 20. novembra 1930. Posamezna fitev. Din i*- Leto XIII. K ■ I ; ' ■ i. I L • A Jpravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica S Uredništvo ..Domovine", Knaflova Hlica 5/H., telefon 3122 da 3126 Naročnina n t«zem«t?o: fetrtletno 1 Dla, polletno IS Din, celoletno II Dli; ti lu» nnitr« razen Jmerlkei Četrtletno 12 Dlg, polletno 24 Dli, celoletno 48 M*. 1 netiti Mu I dolar. — Ričh poStae hranilnice, podrnžnlec r Lj.tt1j.Bl, it 19.711. Ruskega vinskega dumpinga ni Zadnje leto se mnogo govori in piše o gospodarskem dumpingu sovjetske Rusije. Dumping (izgovori deinping) je angleška beseda za posebno vrsto konkurence, ki gleda le na to, da na vsak način spravi svoje blago v denar, čeprav nima pri kupčiji nobenega dobička, temveč očitno škodo. Namen takega prodajanja blaga je edino ta, da prodajalec popolnoma uniči, neljubega konkurenta in potem vleče tem večje dobičke. Seveda mora imeti trgovec, ki prične izvajati dumping, dovolj sredstev na razpolago, da njemu samemu ne zmanjka sape, preden uniči nasprotnika. Rusija si je zastavila nalogo, da uniči po premišljenem načrtu ves ostali svet z dumpin-gom. Pričela je v velikih množinah izvažati v tuje države poleg drugega zlasti žito. Izvoz ruskega žita, ki se prodaja po izredno nizkih cenah, je povzročil v kmetijskih deželah silno nazadovanje žitnih cen in s tem tudi gospodarsko krizo. Kakor pri vsaki drugi nesreči, hočejo tudi tu ruski dumping izrabiti neki brezvestneži v svojo korist. Tako se nam pritožujejo zadnje dni naši hudo preizkušeni vinogradniki, da hodijo po naših vinogradnih krajih neki prekupčevalci, ki širijo med preplašenimi vinogradniki vznemirljivo vest, da bodo letos vinske cene naglo in silno padle, ker bo baje Rusija že v prihodnjih tednih vrgla na trg silne množine vina najboljše kakovosti po vsaki ceni. Tako hočejo ti nepošteni mešetarji pripraviti naše vinogradnike do prenagljene prodaje, sebi pa zagotoviti mastne dobičke. Naša dolžnost je, da povemo brez ovinkov, da kakega ruskega vinskega dumpinga ni, ker ga ne more biti. Rusija namreč ne pridela tolikih množin vina, da bi ga imela še za izvoz, saj še svoje lastne potrebe ne more povsem kriti. Razen tega pa letošnja svetovna vinska letina nikakor ni obilna, da omenimo samo Fi mcijo, ki je pridelala za 10 milijonov hektolitrov vina manj kakor lani. Tudi v drugih vinorodnih državah je pridelek pičel. Zato se našim vinogradnikom ni bati, da bi svojih 4 milijonov hektolitrov vina letos ne prodali po primernih cenah. Zato svetujemo našim vinogradnikom, naj se ne dado begati, temveč naj vsakega prekupčevalca, ki bi jih skušal pripraviti k prenagljeni prodaji težko pridelanega vina s prazno bajko o ruskem vinskem dumpingu, brez odloga naznanijo oblast-vom. Še k vprašanju združenja občin Osluševci, novembra. Časopisje je o tem vprašanju ponovno pisalo. Nekateri so za združenje, drugi pa proti njemu. Vsak skuša dokazati svoje naziranje. Naj še pi-. sec-teh vrst kot poznavalec podeželskih prilik izrazi svoje mnenje. Z upravnega stališča je brezdvomno potrebno, da dobe občine strokovno naobražene tajnike, ker pri zahtevah, ki se dandanes stavijo na županstva, ta mnogokrat niso dorasla svoji nalogi, rešitve uradnih dopisov se zavlačujejo in večkrat je treba nebroj pozivov, da se zadeva reši. Zgodi se pa tudi, da je rešitev dopisa sploh napačna. Da na tem trpi upravni aparat, ni treba posebej dokazovati. Ako hočemo take in enake pomanjkljivosti odpraviti, moramo imeti ali zmožnega župana ali pa strokovno podkovanega tajnika. Za slednjega pa podeželska občina, kaTčršna je danes, ne zmore kritja izdatkov. Največ menda zaradi tega se zagovarja združenje več občin v eno upravno enoto. Kakšen načrt obstoja za tukajšnji okoliš, mi točno ni znano. Po eni govorici bi se naj meja združene občine krila prilično s farno mejo, torej združitev dveh ali treh občin, po drugi pa bi naj bil za številne občane sedež občine oddaljen pet kilometrov. Za prvi načrt se ne bi mogel ogrevati iz razlogov osebnih izdatkov za strokovnega tajnika, drugi načrt pa mi je neprijeten zaradi tega, ker občinski urad. ki je pet kilometrov oddaljen, je že predaleč. V vsakem primeru pa lahko trdim, da bo združitev, taka ali taka, prinesla večjo obremenitev za občane. Račun je dokaj preprost. Naši župani imajo urad v lastnih hišah in občinam ni treba skrbeti za lokal ali plačevati najemnino; kratko-malo, kjer je župan, tam je urad. Po združitvi za urad, plačevati najemnino ali pa kaj primernega kupiti, oziroma zidati. Sličen je račun glede osebnih izdatkov. Naši župani imajo od 100 največ 200 Din mesečne plače in opravljajo zato vse županske in tajniške posle. Vzamem povprečen znesk 150 Din, kar da za pet občin — ako računam, da se bo po pet občin združilo v novo upravno enoto — mesečno 750 Din. Sedaj pa nastane vprašanje, ali bo nova enota, ki jo sestavijo iz petih dosedanjih občin, s tem zneskom krila izdatke za kvalificiranega tajnika in občinskega slugo. V naprej že lahko vemo, da je to nemogoče, pač pa bodo osebni izdatki znašali mesečno najmanj 3000 Din; k temu prideta še kurjava in razsvetljava uradnih prostorov, stanovanje in tako dalje, tako da bodo izdatki za vsak mesec narasli gotovo na 3500 Din. Po tem računu je pet združenih občin letno za 33.000 Din višje obremenjeno kakor do sedaj, in to le pri osebnih izdatkih in uradnih lokalih. V združenju občin pa ne vidim nobena možnosti za povečanje dohodkov. Omeniti še moram, da v gornjem računu nisem predvideval za župana nikakršne plače ali nagrade. Če pa kdo misli, da bodo pri združenih občinah manjši osebni izdatki, kakor sem jih navedel, dopuščani tudi to možnost, brezdvomno pa bodo večji, ka-kod so bili do sedaj, in tega mojega mnenja ne more nihče ovreči. Z združenjem bi pridobile le one občitie, ki so v bližini mest ali trgov, in povsod tam, kjer sta že do sedaj bila tajnik in uradni prostor, drugje pa ne. Gotovo ima upravno oblastvo z marsikaterim županom križe in težave, kajti od preprostega človeka, ki ves teden gara in dela, se ne more pričakovati, da bo v najhujšem delu šel reševat uradne dopise. Lahko pa se tudi zgodi, da je dopis rešen baš v nasprotnem smislu. Tu je pa lahka odpomoč: kdor ni za tako opravilo sposoben, naj ne bo župan, zakaj jasno je, da na županska mesta spadajo najsposobnejši možje. V ostalem pa si ne želimo nikakih bistvenih izpre-menib pri občinah. — h. Objavili smo že več mišljenj o združevanju občin, ne da bi se uredništvo postavilo na kako stališče. Jasno pa je, da se bodo morale združiti vsaj tiste male neznatne občine, katerih obstoj nima nikake stvarne podlage. Pa še eno stalno pozabljajo nasprotniki združevanja, namreč dejstvo, da svet napreduje. Ako verjamemo v napredek, potem si kaj lahko predstavljamo, da se občine ne bodo mogle voditi stalno tako po domače. Prej ali slej se bo pokazala nujna potreba po strokovnih tajnikih in če bi morala vsaka taka mala občinica vzdrževati svojega strokovnega tajnika, bi bilo za siromašno občinsko blagajno pač zelo neprijetno. Združevanje velikih občin je gotovo nepotrebno. V Dravski banovini je cela vrsta velikih občin, ki so kar zadovoljna s svojim obsegom, saj pri sedanjih prilikah njihov občinski aparat ne §tane skoro nič več kakor pri malih občinah. Stroški za občinski aparat so torej sedaj pri velikih občinah za posameznike na vsak način manjši kakor pri malih občinicah. Če je kje drugače, je to izjema. Izrekli smo o tem vprašanju samo nekaj bežnih misli, ki jih ne maramo nikomur vsiljevati. Pripravljeni pa smo še nadalje priobčevati resne razprave o tem gotovo važnem vprašanju. Živahno delovanje za napredek kmetijstva v kranjskem okraju Zadružne razstave živine v kranjskem okraju V letošnji jeseni so se vršili v kranjskem okraju dve večji zadružni razstavi živine: 11 oktobra v Kranju in 18. oktobra v Selcih nad Škof jo Loko. Na razstavo v Kranju je bila prignana živina iz področja živinorejskih zadrug v Predosljili, Žabnici, Naklem, Šenčurju, Hrastju, Smledniku, Vogljah, Cerkljah, Tr-steniku, Olševku in Stražišču. V Selcih je bila razstav- ljena živina članov tamošnje živinorejske zadruge. Pri občin bo Že treba priskrbeti primerne prostore obeh razstavah so zadruge pokarale izbrano plemen- sko živino in dokazale, da razpolagajo zadružniki « prav dobrim domačim plemenskim materialom. Na U domači material lahko stavi smotrena zadružna selekcija (izbira) velike nade. Na razstavo v Kranju so prignali zadružniki 179 glav živine, in to 47 bikov, 98 krav in 34 telic. Razstavo je organiziral sreski kmetijski referent g. Su-stič s sodelovanjem Živinorejske skupine za kranjski okraj (udruženja žvinorejskih zadrug tega okraja). Od sreskega načelstva je bil navzoč načelnik g. Josip Žnidarčič, od banske uprave kmetijski inšpektor inž. Josip Zidansek in g. inž. Muri, od Kmetijske družb« ostal doma, pride v prid slovenskim kmetom, z njim pa bomo obenem tudi vzgajali dobre domače bikorejee, ki nam jih krvavo manjka. Zato je skrajni čas, da se organizirajo gorenjske živinorejske zadruge tudi v trgovinskem oziru in pri-eno stalno vzgajati plemensko živino za lastne potrebe) a tudi za trg v drugih banovinah, ker imamo za to prav vse pogoje. Ta akcija bi ohranila državi in revnemu živinorejcu mnogo tisočakov. Kaj zmore smo-treno zadružno delo, vidimo razločno pri živinorejski zadrugi v Selcih nad Skofjo Loko, Plod 251etnega dela kljub hudi vojni borbi in povojnim slabostim je očitno pokazala letošnja razstava, ki s kranjsko razstavo potrjuje in podčrtava zgornje trditve. Prizadetim zadružnim delavcem gre vse priznanje! Razstava prvega poizkusnega krožka za umetna gnojila v Kranju Ta poučna in propagandna razstava, prva te vrste sploh, se je vršila v Kranju od 11. do 13. oktobra. Razstava je imela v prvi vrsti namen, pokazati pridelke iz 120 poizkusov z umetnimi gnojili, ki so se vršili letos pri pšenici, ovsu, krompirju in pesi v 15 vaseh v okolici Kranja. Poizkusi so bili organizirani v prvem poizkusnem krožku za umetna gnojjla. Akcijo je financirala poleg Agrikulturno-kemičnega zavoda v Zagrebu in tvoraiee za dušik v Rušah Kmetijska družba na pobudo kmetijskega svetnika g. Vilka Rohr-mana. Podrobna organizacija in izvedba poizkusov v krožku pa je bila poverjena okrajnemu kmetijskemu referentu g Josipu Sustiču v Kranju. Razstavo je otvoril 11. oktobra dopoldne predsednik Kmetijske družbe, g. Oton Detela, v navzočnosti okrajnega načelnika g Znidarčiča, mestnega župana g. Pirca, kmetijskega Inšpektorja g. inž. Zidanška, tajnika Kmetijske družbe g, Kafola, kmetijskega referenta g. inž. Černeta, kmetijskega referenta g. Susti-ča, ratnatelja g. Pučnika in g. inž. Teržana, g. Jamnika in mnogih kmetovalcev iz raznih krajev Gorenjske-Otvoritelj je orisal važnost razstave, ki je prva te vrste v državi splob. Prvi poizkusni krožek in razstava v Kranju pomenita pričetek sistematičnega dela na poizkusnem polju za široko prakso. Delo, letos započeto v kranjskem okraju, trfba nadaljevati in uvesti tudi v drugih srezih. G. inž. Zidanšek je nato podal sliko o razvoju poizkusništva z umetnimi gnojili. Razen nekaterih izjem se ie do danes pogrešalo sistematično delo. Najboljša organizacija te vrste so poizkusni krožki, ker edino na ta način bo mogoče ustvariti zaupanje in udomačiti uporabo umetnih gnojil med našimi kmetovalci, dvigniti s tem dobičkanosnost kme- tije ter zavirati rastočo kmetijsko krizo. Govornika sta se zahvalila kmetijskemu referentu Sustiču, ki je organiziral in vodil gnojilne poizkuse, priredil tozadevno razstavo ter bil duša vsega prizadevanja za prireditev, ki je uspela tako dobro. Nato je g. Sustič pojasnil organizacijo in delo poizkusnega krožka v letu 1929./1930. V krožku je bilo 44 poizkusnikov. Poizkusov je bilo pri pšenici 27, pri ovsu 32, pri krompirju 39, pri pesi 22, skupaj 120. Pri ovsu, krompirju in pesi so bili poizkusi dvoparcelni, pri pšenici pa troparcelni. Razstavljeni so bil vzorci iz gnojenih in negnojenih parcel, in sicer pri pšenici 23, pri ovsu 21, pri krompirju 29, pri pesi 15, skupaj 88. Skupine so bile razdeljene v oddelek dovršenih in oddelek nazornih poizkusov. Dovršeno preračunanih je bilo 36 poizkusov, nazornih pa 52. Pri vseh dovršenih poizkusih je bila dobičkanosnost umetnih gnojil izračunana tabelarično in posamezno. Visoka dobičkanosnost se je dosegla zlasti -pri krompirju (čisti dohodek na 1 ha od 1750 do 4060 Din) in pri pesi (od 1400 do 83S0 Din), in to kljub temu, da je danes cena za te pridelke izredno nizka (krompir 0'55 Din za 1 kg, pesa 0 30 Din). Pri ovsu in pšenici je bilo razstavljeno zrnje kakor tudi klasje s posameznih parcel. Razstavljeni materijal so ocenili in priznali štiri prve nagrade po 150 Din, osem drugih nagrad po 100 Dih ter 74 tretjih nagrad po 40 Din, skupaj 4360 Din. Prve nagrade so bile prisojene gg. Henriku Lazariniju iz Smlednika za pšenico, Venceljnu Glo-bočniku iz Vogelj za oves, Lovru Novaku iz Pivke za krompir in Ivanu Zupanu iz Srakovlja za peso. Obisk je bil kljub slabemu vremenu zelo dober. Razstava je dosegla v vseh ozirih svoj namen. Dva sadna ogleda Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Dravsko banovino v Sori pri Škofji Loki je priredila v nedeljo 19. oktobra sadni ogled v Društvenem domu. Kljub slabi letini je bilo razstavljenega dokaj lepega sadja, največ jabolk. Razstavilo je 78 kmečkih sadjarjev preko 160 vzorcev. Posebno lepo , sadje so razstavili župan Franc Lušina iz Gosteč, župnik Janez Kajdiž, nadučitelj Likar, načelnik podruž-1 niče Janez Jamnik, Ivan Križaj z Rakovnika, Anton [ Kokalj iz Pungarta, Janez Čarman iz Sore, Josip Do-| lene iz Pungarta in Janez Jenko iz Drage. Razstavljena Baumanova reneta je bila zastopana s krasnimi j eksemlarji, dokaz, da ta odlična sorta tudi v sorskem ' okolišu dobro uspeva. Razen drugih odličnih sort pa 1 je bilo tudi nekaj takega materijata, ki danes ne spada predsednik g. Oton Detela V ocenjevalnih komisijah 80 poleg že omenjenih kmetijskih strokovnjakov sodelovali veterinar g. Vinko Bedenk, g. inž Oblak, veterinarski inšpektor g. Korošec, g. Anton Untnik, g. Josip Primožič, g. Franc Jamnik, g Ivan Ovsenik in g. Josip K veder. Za premirane živali je bilo razdelje-no za 28.530 Din nagrad. Razen tega so prispevale k darilom tudi pristojne občine z večjimi in manjšimi zneski za živino lastnih območij. Tako se je razdelilo za preko 40.000 Din nagrad. Prigon na razstavo v Selcih je znašal 13 bikov, 37 krav iti 15 telic, skupaj 65 glav zadružne živine. To so bile skoro brez izjeme zelo lepe živali, izenačenih oblik in visoke mlečnosti. V komisiji so sodelovali med drugimi sreski kmetijski referent g. Sustič, veterinarski referent g. Goljar in g. Franc Jamnik. Priznano-je bilo skupno za 8000 Din nagrad. Obe razstavi sta izzvali pri opazovalcih zadovoljstvo glede čistosti v pasemskem oziru, nadalje glede dobrih oblik, zlasti pa glede mlečnosti. Razstavi pričata o znatnem napredku živinoreje v kranjskem okraju, kar je pripisovati smotrenemu prizadevanju bivših živinorejskih odborov, zlasti pa živinorejskih zadrug. Med temi je tri četrtine takih, ki obstojajo še le od začetka tega leta, vendar kažejo z malimi izjemami najboljšo voljo za smiselno zadružno delo. Mlajše zadruge 'so pokazale plemenski material živine, s katerim pričenjajo izbirno delo. Če bodo to delo dosledno, vztrajno in stalno vršile, ne morejo izostati rejski uspehi, ker je osnovni material donioroden, dober in ne zaostaja za avstrijsko pinegavsko živino. Naši činitelji opetovano nakupujejo pretirano drago plemensko pinegavsko živino v Avstriji. Primerjanje živinoreje v avstrijskih alpskih deželah z gorenjsko odbrano živino pa priča, da v glavnih svojstvih naš domači material ne zaostaja za avstrijskim, nego ga glede skromnosti v prehrani, izrabi krme, odpornosti in relativni mlečnosti v gotovih okoliših (n. pr. Selca, Naklo) celo prekaša. In res se pogostoma zglašajo celo avstrijski kupci, ki nakupujejo pri nas že odslužene plemenske bike za nadaljnjo plemensko upo-abo (n. pr. v kranjskogorskem okolišu). Je torej gospodarski in rejski greh, nositi naš denar avstrijskim kmetom in ne imeti od tega nobenih posebnih rejskih koristi. Koristi od uvoženih originalnih pinegavskih bikov so z malenkostnimi izjemami v povojnih letih naravnost neznavne. Če pomislimo, da stane odrasel uvožen ' pinegavski bik najmanj 15 000 Din in če ugotovimo, da se da s tem zneskom v obliki podpor odbrati najmanj šest do osem odličnih domačih bikcev, ki se bodo z 99 % sigurnosti dobro obnesli, vidimo jasno začrtano pot za bodoče delo in uporabo denarja. Denar bo tako M. Silvester: Na potih usode (Dalje.) Komaj pa je dogovorila te besede, ji je zopet nekaj velelo, naj se okrene. Z naglim pogledom nazaj je videla, kako jo hoče obkoliti cel trop hlapcev, ki so pa imeli v rokah bodala in meče in so bili oddaljeni od nje komaj petdeset korakov. Ne meneč se za nevarnost, ki ji je pretila, se je hrabro vrgla proti prvim napadalcem, ki jih je storila v hipu boja nezmožne. Toda že v nekaj trenutkih je bila obkoljena od samostanskih bi-ričev in bi ji kljub strašnemu vrtenju sable slaba predla, da ji ni prišel na pomoč guslar. Starec, videč, da bo morala starka v neenakem boju podleči, je planil iz svojega skrivališča in tuleč začel udrihati s svojimi guslami po glavah napadalcev, da so se že po nekaj udarcih razletele v treske. Z naglo kretnjo pa je iztrgal iz rok ranjenemu hlapcu njegov meč in jel sekati po glavah in hrbtih svojih nasprotnikov. Starka je bila rešena. Ni sicer toliko odbijala udarcev, ker jo je ščitila pred njimi jeklena srajca, zato je pa tem huje rezalo rezilo njene laHke sable telesa na naj-opasnejših mestih. Boj je bil dokončan. Starec je v Ijuti jezi nad izgubo svojih gusli še tolkel po ranjencih, dokler ni pomoril skoro vseh. Hrup bitke je privabil na lice mesta precej' Uskokov, ki so bili ogorčeni nad zahrbtnim na-' padom. Ko je pa prišel še gospodar zadruge, se' je sklenilo, da odnesejo ponoči ranjence v prvo j tlačansko vas samostana, mrtvece pa pokopljejo na licu mesta. Ko se je jelo mračiti, so odnesli Uskoki ranjence v Orehovico ter jim dali s seboj še zelo koristne nauke, naj nikoli več ne poskušajo nadlegovati starke in Uskokov, sicer se jim lahko pripeti, da se Uskoki po stari pravici osvetijo in maščujejo. Prebivalci vasi Orehovice so se nemalo začudili, ko jih je zbudilo iz spanja streljanje in divje vpitje. Nekaj pogumnejših je zagrabilo za orožje in drvelo na vaško ulico, kjer so v veliko začudenje našli ranjene biriče, a o kakem napadalcu ni bilo nobenega sledu več. Ni jim torej drugo preostajalo kakor oprtati si žalostno prtljago in jo spraviti naprej v samostan. V samostanu je postalo naenkrat vse živo. Takega uspeha ekspedicije seveda ni nihče pričakoval, kajti uverjeni so bili, da se jim bo nudil že v najkrajšem času lep in Bogu dopadljiv prizor sežiganja ječmeniške čarovnice. Ko je čul i opat o gibčnosti in izurjenosti starke, je na tihem kot dober računar sklenil, da je vendar veliko bolje živeti z njo v miru in pustiti starko tam, kjer je, kakor pa trepetati pred napadom Uskokov. Odnesli so ranjene hlapce v posebno sobo, kjer je imel z njimi svoj nadaljnji posel samostanski ranocelnik, a opat je zbral v cerkvi svoje ' podložne menihe, ki so glasno molili za blagor ! mučeniških duš, ki so padli v boju proti hudobnemu duhu. | Odsihmal pa je imela starka mir pred samostanskimi biriči, vendar se pa ni upala prestopiti meje uskoške zemlje, še manj pa se podati v Kostanjevico, ker bi jo meščanje zaradi bojazni pred čarovnijami, ki je vladala vsepovsod, gotovo izdali, če že ne pustili prepeljati v Krško, kjer bi storila grozno smrt na savskem produ. * Poglejmo si še nekoliko, kako in kaj je v Kostanjevici. Tu naletimo baš na žalosten sprevod, ki se je vršil iz gradu na pokopališče k farni cerkvi. Zopet vidimo tu paradne obleke mestnih gardistov, meščanov ln plemstvo iz okolice, ki spremljajo k zadnjemu počitku plemkinjo, soprogo mestnega poveljnika Wernekha. Vsepovsod je vladala samo tuga in žalost. Tudi vdova Ljubica je spremljala krsto v žalni obleki, a žalost se ji je čitala tudi z upadlega obraza, kajti zadnji teden bolezni plernkinje, kateri je bila iskrena prijateljica, ni skoro zatisnila ' oči, ker ji je bila vedno ob strani bolniške postelje. Ko so spustili rakev v družinsko grobnico v farni cerkvi in je bil obred končan, sta se ljudstvo in plemstvo kmalu razšli, le nekaj daljnih plemičev je ostalo pri vitezu, da nekoliko raz-vedre potrtega vdovca, ki je ljubil svojo soprogo z vso ljubeznijo in gorečnostjo. več v sadovnjake. Tudi v tem okolišu bo treba čimprej pričeti s smotrenim precepljanjem neprimernih sort. Sadni ogled v Sori, ki ga je priredila ena najmlajših podružnic, je uspel prav dobro. Prva zasluga pri tem gre marljivemu predsedniku podružnice g. Janezu Jamniku in šolskemu upravitelju g. Likarju. Imena razstavljenih sort je določil pomofnik sreskega kmetijskega referenta Alfonz Zdolšek, ki je imel tudi primerno predavanje. Razstava je bila prav dobro obiskana iz vseh bližnjih krajev (preko 1000 oseb). Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Naklem pri Kranju je priredila v nedeljo dne 9. t. m. sadni ogled v novi šoli v Naklem. V nakel-skem sadnem okolišu je bila letošnja sadna letina dokaj dobra, zato se je udeležilo ogleda znatno število kmečkih sadjarjev iz vseh pristojnih vasi. Tudi podružnica v Podbrezju je razstavila precejšnje število sadnih vzorcev. Priprave za ogled so bile dokaj obširne in temelijte, zato je ogled v celotnem obsegu dosegel svoj poučni namen. Pri prirejanju ogleda in pri določevanju sadnih sort so sodelovali kmetijski referent g. Sustič, strokovni pomočnik g. Zdolšek ler Viktor Omerza iz Kranja. Ogled je Otvoril s primernim nagovorom g. Sustič že v soboto popoldne. V nedeljo je predaval o sadjarstvu g. Zdolšek, nalo je vzpodbujal šolski upravitelj g. Jerše zbrane sadjarje k sadjarstvu in podpiranju podružnice pri njenem ležkem delu za napredek te panoge. Pri prirejanju obširnega sadnega ogleda so z veseljem in z vnetostjo sodelovali učiteljici Franja Gromova in Ivanka Jer-nejčeva, a tudi soproga g. šolskega upravitelja, načelnik podružnice g. Tomaž Križnar in tajnik podružnice g. Jerše. Sadni ogled v Naklem je imel predvsem poučen namen. Razstavljeno sadje je bilo razdeljeno na tri ločene oddelke: v sadne sorte, ki spadajo v novo določeni sadni izbor za kranjski okraj, in v sadne sorte, ki sicer niso sprejete v novi sadni izbor, vendar jih kaže še nadalje gojiti povsod tam, kjer zanesljivo dobro uspevajo in dokler obstoja dotično drevje; v tretjem oddelku so bile razstavljene vse tiste sorte, katere danes nikakor ne ustrezajo ne domači rabi in lokalnemu trgu, še manj pa širši kupčiji. V tej skupini so bile zastopane vse malovredne sorte, a tudi take boljše sorte, ki ne spadajo iz podnebnih in talnih ozirov v ta okoliš in jih je vse skupaj treba odstraniti čimprej iz kmečkih sadovnjakov s sistematičnim precepljanjem. Kmečki' sadjarji so imeli najlepšo priliko, spoznavati sadne sorte vobče, predvsem pa razločevati dobre kupčijske sorte od malovrednih sort, katere treba Še pred tednom sta jezdila skupaj na lov s sokolom v krakovsko močvirje, kjer se je nahajalo še vse polno divjih rac, čapelj in štorkelj. Pa ju je zajela ploha na lovu, zaradi česar si je nesrečnica nakopala pljučnico, ki jo je spravila v prerani grob. Ljubica je bila tudi zato potrta, ker pri takih okolnostih ni mogla več ostati v gradu. Namenila se je, da odpotuje že v najkrajšem času k svoji hčerki v Ljubljano. Toda usoda je hotela drugače. Še v isti noči so zagoreli po vseh okoliških hribih kresni, ki so s svojim žarečim svitom ozianjevah ljudstvu bližajočo se nadlogo, ki se je z veliko naglico približeval. Turku se je zopet posrečilo, da je prodrl železen obmejni obroč in drvel preko juž.no-štajerskega gričevja v savsko dolino in preplavil tudi krško polje na svojem pohodu proti Novemu mestu in na Notranjsko. Še islo noč so odšli v Kostanjevici st nahajajoči plemiči v brzem diru na svoje gradove. Naslednji dan so že prihajali sli drug za drugim ter prinašali in odnašali žalostna poročila o prihajanju Turkov. Drugo noč po tem dogodku se je že opazilo iz brambnih stolpov mestnega obzidja ra vzhodni strani žarenje neba, kar je značilo, da se nahaja ropa željni sovrag v neposredni bližini mesta. Mestni poveljnik je takoj drugi dan •:o ognjenih znamenjih razvrstil mestne čete za obzidjem in v stolpih, zlasti pa je ojačil posadko ob mostovih, s katerih so pobrali mostnice, vhode pa zabarikadirali z vrečami peska in tramovjem. čimprej odstraniti iz sadovnjakov. Važno je bilo zlasti spoznavanje sort novega izbora, ki je za bodočnost saujarstva velikega pomena. Opazilo se je, da kmečki razstavljale! vendar niso v celoti zapopadli pomena sadnega ogleda in gospodarske važnosti in težkoč dela sadjarske podružnice, ker sicer najbrže ne bi zahtevali, da jim revia podružnica, ki vendar zastopa njihove koristi, po ogledu povrne jabolka, ki so jih prinesli na ogled. Le dolgemu razlaganju in prigovarjanju predavateljev se je zahvaliti, da so kmetje pustili razstavljeno 9adje podružnici za kritje stroškov in za nabavo sredstev za zatiranje krvave uši, ki je v tem okolišu silno razširjena. Treba pa je vendar priznati, da je uspel sadni ogled v Naklem, prvikrat v tej občini, v splošno zadovoljstvo. Sadni izbor za kranjski okraj Na sadjarski anketi v Kranju 20. oktobra t. 1. je bil določen končni sadni izbor za kranjski okraj. Pomen tega izbora je za sadjarstvo izredno važen. Določene sorte so glede na uporabo v domačem gospodar- Politični V nedeljo so se vršile napeto pričakovane volitve v poljski sejm (parlament). Volilna agitacija je bila nad vse živahna. Vladne stranke so storile vse, da bi zmagale, opozicija pa je tudi z vsemi silami poskušala obdržati svoj položaj in ohraniti večino tudi v novem sejmu. Med volilno borbo je prišlo do ponovnih ostrih političnih spopadov, pri katerih je bilo nekaj oseb ubitih, mnogo ranjenih in aretiranih. Kakor je bilo pričakovati, je kljub vsem naporom opozicije vlada maršala Pilsudskega odnesla zmago in si priborila od 444 mandatov 248 poslanskih mest. S tem je dobila potrebno večino za nemoteno delo v sejmu, ki je bil doslej leta v rokah večinske opozicije. Kljub temu uspehu vlade pa vendar ni Pilsudski zbral potrebno dvotretjinsko večino, s katero bi lahko izvedel preureditev poljske ustave, ki jo že toliko časa napoveduje. Opozicijske stranke so vse brez izjeme nazadovale, posebno pa je padlo število glasov socialističnih strank, ki so izgubile skoro polovico mandatov. Velike izgube beležijo tudi narodne manjšine, kakor Nemci, Ukrajinci, Belorusi in Zidje. Ko je opazil mestni poveljnik v noči žar, je takoj odposlal sla v samostan s prošnjo, naj mu nemudoma pošlje samostan za orožje sposobne tlačane, da se tako podpirata medsebojno v obrambi samostan in mesto. Sel je dospel nazaj brez odgovora. Poveljnik je torej moral računati samo no svoje ljudi, katerih je imel s starci vred jedva 600. Pa zanašal se je na njih že mnogokrat dokazano hrabrost ter na topove, ki so bili zavarovani za mestnimi utrdbami. Od požarov skoro docela razsvetljeni noči je sledilo mrko jutro, katerega žalostno sliko so povečavah rjavočrni oblaki dima, ki so se dvigali proti obzorju. Solnce se izšlo izza oblakov in krvavordeče obsijalo naravo, ko se je začul semkaj po veliki cesti peket konjskih kopit. Kakor neurje se je valila od vzhoda mogočna kolona divjih jezdecev, katerih orožje se je lesketalo v rdečkasti barvi jutranjega solnca. Divja in krvoločna vihra se je približevala mestnemu obzidju po obeh straneh reke Krke. Za obzidjem se naliajajočim borcem je ob pogledu na to množico divjakov zastala kri v žilah, kajti predobro so vedeli, da bo šlo to pot za življenje in smrt, kajti sovražnika je bilo kakor listja in trave. Mestni poveljnik je vedel, da bo sledil ngpnd šele tedaj, ko se razvrstijo napadalne čete sovražnika. Z namršnimi ob rini je hitel'od oddelka do oddelka ter poveljeval: «K molitvi!* Upognila so se kolena; neme molitve so kipele k Vsegamogočnemu in ga prosile za srečno stvu, na lokalnem in širšem trgu (izvoz), najboljS« najprikladnejše za podnebne in talne razmere tega okraja. Drevesnice v bodoče ne bodo smele prodajati v kranjskem okraju drugih sadnih drevesc, temveč lo drevesca, ki ustrezajo temu izboru. Na ta način se uveljavi polagoma tudi v sadjarstvu standardizacij«. Kmečke sadjarje pa novi izbor že danes opominja, da pričnejo čimprej s sistematičnim precepljanjem neprimernih sadnih sort. Slabih sadnih sort pa je r sadovnjakih več kakor dovolj, kar priča poset sadovnjakov, še bolj pa sadni ogled. Novi sadni izbor za kranjski okraj je naslednji: Jabolka: poletne sorte: šarlamovski; jesenske sorte: pisani kardinal; zimske sorte: za splošno upo< rabo: Baumannova reneta, ontario, Boikovo jabolko, bobovec, besnišlco jabolko (voščenka); za preizkušnjo: jonatan. Hruške: jesenske: avranška; zimske pa-storovka; moštne: tepka in vinska moštnica. C e 5 < nje: dunajka in debela črna hrustavka. Višnje: lotovka. Slive: zelena rinklota. Češ pije: domača češplja. Orehi: domači podolgasti tenko lupinasti. Kostanj: domači izbrani debeloplodni. pregled V Avstriji se vrše pogajanja za sestavo ! nove vlade, ki bi se predstavila novemu narodnemu svetu, katerega sestanek je sklican za 5. december. Krščanski socialci poskušajo pridobiti za sodelovanje z vlado bivšega zveznega kancelarja drja. Schobra. Z njim bi osnovali meščanski proti« socialistični kabinet,.ki bi nadaljeval politiko go-podarskega zdravljenja, katero je tako srečno vršil Schober, dokler ga ni sredi dela zrušil vo« ditelj krščanskih socialcev, prelat dr. Seipel« Dr. Schober pa ni nič kaj navdušen za sodelovanje s klerikalci in stavlja v to svrho zahteve, predvsem izločitev dveh lieimwehrovskih (fašističnih) ministrov, notranjega ministra kneza Starliemberga in ministra za pravdo dr. Hiiberja. Heiimvehrovci so se že pričeli vdajati v misel, da bodo morali v kratkem zapustiti vladne sedeže in preiti v opozicijo. Zaradi tega so pričeli njihovi voditelji zopet groziti z državnim prevratom in vojaškimi pohodi. Te grožnje pa ne bodo naletele na poseben odmev, ker se je pri volitvah pokazalo, da odklanja ogromna večina avstrijskega ljudstva heiimvelirovsko politiko. zmago, za zmago Križa nad Polmesecem. Stari-kav mestni župnik pa je hodil v polnem ornatu okrog bojevnikov ter jim delil z Najsvetejšim blagoslov in odpuščanje grehov. Okrog poldneva je nastalo v vrstah sovražnika živahno gibanje. Raz samostansko obzidja so se že culi prvi topovski streli in ker so se turške kolone približale mesta na topovsko strelno razdaljo, so jim mestni topničarji poslali prve železne pozdrave, ki so vsekale v krdela vrzeli. Ker je razvrstil sovražnik svoje čete okrog in okrog mesta, je bilo mesto zaradi tega docela obkoljeno. Napad se je izvršil istočasno iz vseh strani in so prihajale k kozam mostov najmočnejše oddelki. Večina Turkov je planila v reko s konji vred in na mostnic oropane koze so jeli metati les in tramovje, da bi na ta način dospeli do vhoda. Toda ta napad je trajal le kratek čas, kajti puške, topovi in štuki so kmalu pognali Turke nazaj. Reka se je v hipu dobesedno pordečila in po nji je plavalo nešteto mrtvecev, mrtvih konj in delov teles. Mestni stotnik je bil na svojem mestu, bodril, pomagal in vodil je vse, kakor je pač položaj zahteval. Na iskreni konju jahajoč, je sprejemal poročila in oddajal navodila slom, katerih službo so vršile v ta namen izurjene mestne mladenke, dočim so ostale bile zaposlene pri prvi pomoči ranjenim branilcem. V Ženevi se vrši deveta konferenca pripravljalnega raz-orožitvenega odbora, ki ima nalogo, izdelati osnutek za splošno raz-sodiščno pogodbo, ki bi bila obvezna za vse dr zave in ki bi uredila razorožitev na morju, na suhem in v zraku. Konferenca pa poteka prav tako brezuspešno kakor vse dosedanje, ker so države pripravljene samo z besedami na razorožitev, dočim v resnici neprestano povišujejo svoje vojne proračune. Zanimivo je, da so glavni poborniki za razorožitev Nemci, kar pa je razumljivo, če se pomisli, da so ti že itak razoroženi zaradi določb versaillske mirovne pogodbe. V Franciji je bila v zbornici zaključena razprava o številnih interpelacijah, nanašajočih se na zunanjo politiko. Ob tej priliki je bilo čuti mnogo kritičnih glasov o Briandovi politiki in očitkov, da je ta s preveliko popustljivostjo omogočil razmah nemške narodnostne nestrpnosti, ki se je tako nepričakovano pojavila z zmago Hittlerjevcev pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Na vse te kritike je Briand odgovoril s krasnim govorom, v katerem je ovrgel vse pomisleke kritikov ter dokazal, da je edino njegova politika primerna in zmožna ohraniti vsem tako potrebni mir ter odstraniti posledice svetovne vojne. Po njegovem govoru se je položaj v zbornici tako izpremeriil, da mu je bila izglasovana velika zaupnica in da se je izrekel predsednik vlade za popolnoma soglasnega z njegovo zunanjo politiko. V Londonu jo bila zaključena brez posebnega uspeha imperialna konferenca, na kateri so se sestali zastopniki vseh angleških kolonij in dominijonov, da bi razpravljali o tesnejših gospodarskih odnošajih in o medsebojni podpori v sedanji gospodarski krizi, ki tare ves svet. Potek konference pa je pokazal, da so na-sprotstva med posameznimi deli britanskega imperija tako različna, da je skoro nemogoče doseči med njimi sporazum, ki bi zadovoljil vse. Komaj je bila zaključena imperialna konferenca, že se je sestala nova, ki nosi zvočno ime indijska konfcrenca. Namen te pa je, urediti zamotane razmere v Indiji ter izdelati načrt-indijske ustave in vsaj deloma ugoditi številnim zahtevam indijskih na- cionalistov. Vprašanje pa je, ali se bo posrečilo tej konferenci, rešiti te hude naloge, ker ni na njej navzoč skoro noben pravi zastopnik indijskega naroda, da ne omenimo Gandija in njegovih tovarišev, ki še vedno žde po angleških zaporih v Indiji. V Bolgariji so se tudi vršile volitve, in sicer v okrožne zastope, pri katerih je vlada doživela velik poraz, ker so njene stranke izgubile povprečno polovico glasov. V Bolgariji je notranjepolitičen položaj kljub nasprotnim zatrdilom zelo napet, ter teži bolgarski narod huda gospodarska kriza. Kmetijski pouk MLEČNOST IN REJA TELET. Ce primerjamo naš napredek pri posameznih gospodarskih panogah, moramo priznati, da smo v živinoreji še najbolj zaostali. Eden glavnih vzrokov tiči v pogostem pomanjkanju krme in pičlem krmljenju, kar se najbolj pozna pri nad-številni reji goved in v slabih uspehih z rejo telet. Pičlim in nerednim pridelkom krme in njeni slabši kakovosti je največ pripisati, da ne pridemo z našo rejo naprej. V tem pogledu imamo žive dokaze po deželah, ki so bogate na krmi. Prav tako kakor zaostaja naša goved vsled slabega krmljenja, ki je zlasti v zimski dobi še posebno očitno, prav tako zaostajajo tudi teleta, ker se vsled pomanjkanja mleka ne morejo docela razviti. To pomanjkanje mlečne hrane je pripisati pomanjkljivi mlečnosti krav, ki je pri nas še vobče slaba. Ce ni dosti mleka, potem se teleta ne morejo uspešno razvijati. Nasprotno. Teleta nam zastanejo v rasti in v drugih dobrih lastnostih. Take živali se svoj živ dan ne morejo tako popolno razviti kakor bi se lahko, če bi jim ne manjkalo mleka. En sam pogled v kraje z razvito živinorejo nas lahko pouči, da redijo po teh krajih sploh bolj molzno goved in da je vsled tega tudi vsa reja telet vel:ko bolj uspešna kakor pri nas. Pri nas manjka krme in mlečnosti, dveh glavnih pogojev za dobro rejo molzne živine in telet. In še to mleko, ki ga dobimo, porabljamo v takem obsegu za druge namene, da teleta stradajo v času odstavljanja. Komu drugemu pa naj pripisujemo odlične uspehe pri reji telet po ndpreSnih krajih, če ne ondotni mlečnosti krav in iz tega izvirajoči dobri reji telet? Teleta se po teh krajih tako ugodno razvijajo, da jih je veselje gledati. Pri nas pa teleta pri odstavljanju navadno shirajo, tako da se ne smemo čuditi, če ne prirejamo boljših živali. V rasti zatrte živali se nikdar popolnoma ne popravijo! Godi se jim kakor rastlinam, ki jih suša prezgodaj stisne. Rejo telet je treba pri nas izboljšati. Da to dosežemo, je treba dobro molznih krav in veS mleka za teleta. Z dobro mlečnostjo krav ne skrbimo le za večji užitek pri kravah samih, ampak tudi za bolj uspešno rejo telet in z njo vred pa-tudi za napredek živinoreje. Kravam je treba več krme in boljše krme, teletom pa več mlekal IZ TAL RASE NAPREDEK. Za naše razmere je največjega pomena, da napredujemo v živinoreji. Toda dokler se bomo borili s pomanjkanjem krme in bo naša reja zaradi tega trpela, tolika časa ni misliti na bolj uspešen napredek. Vsa novodobna sredstva, ki so v ostalem važna za pospeševanje reje, kakor so razstave in premovanja živali, podpore za nakup tujih pasem, kontrolna molža itd., nam ne bodo pomagala do splošnega in trajno dobrega uspeha, če ne bomo napredovali v pridelovanju potrebne krme. Živinoreja je danes na višku le po tistih deželah, kjer imajo redne in bogate košnje in druge krmske pridelke in kjer ne trpe živali nobenega pomanjkanja, ampak nasprotno. Brez zadostne krme in redno dobrega krmljenja zidamo v živinoreji na pesek. Zato je potrebno, da skušamo dvigniti in izboljšati predvsem pridelek krme. Po tej poti pridemo še najprej in najsigurneje do lepše in boljše živine. Naša zemlja je še povsod pomanjkljiva v svoji rodovitnosti. Naša naloga je, da dvignemo z boljšim obdelovanjem in dobrim gnojenjem njeno rodovitnost. Zemlja je tisti vir, ki nam lahko pomaga do večjih pridelkov in s tem vred do večjega napredka v živinoreji in v drugih panogah. Zato lahko upravičeno trdim, da rase ves naš napredek iz tal. Naša zemlja ima še povsod skrite zaklade v sebi, ki jih je treba poiskati in odpirati. Mnogo je še zemlje, ki je preveč mrtva in sirova in zato premalo delavna in premalo rodo- Gustav Strniša: Klic zemlje (Dalje.) Ko ga je zagledala, je zardela in vztrepetala. «Šimen! šimen! Ti si tukaj?» je komaj slišno vzdihnila in ga ljubeče pogledala. «Moral sem priti, da vidim, kaj delaš,> je odvrnil fant. Posedel je nekoliko. Pričela sta kramljati. Zdaj, ko je sedelo dekle pred njim in jo je gledal od blizu, je spet spoznal, da mu je Katrica še vedno draga in mila, čeprav je druga zabrisala njeno podobo v njegovem srcu. Ko je odhajal, ji je podal roko. Pogledal ji je y ozek bledi obrazek. Kar zasmilila se mu je. Objel jo je in pritisnil k sebi In tedaj je Katrica zaplakala. Vsa pridušena bolečina, vse ure hrepenenja, ko je čakala nanj in trpela, njene bolne sanje, težek občutek osa-jnelosti in zapušcenosti, vse se je trenutno spojilo v njeni duši. Krčevito se ga je oklenila in komaj slišno dahnila: <Šimen, ali se vrneš?* Pogladil jo je po gostih temnih laseh. Pričel ji je šepetati besede ljubezni. Obljubil ji je, da je nikoli več ne zapusti. Njene oči so se mu nasmehnile skozi solze. Začutil je nekaj posebno lahkega in veselega v srcu, ko se je vračal domov. Ko je ostala Katrica sama v svoji sobi, je padla na kolena pred Marijino podobo. Pričela je goreče moliti. Iz oči so ji spet vrele solze in polzele po licih. Vse pridušeno in trpko trpljenje, iz katerega se je pojavila bolestna zamaknjenost, jo je zdaj minilo. Srečna se je dvignila in odšla na delo. Katrica se je zdaj vidno boljšala. Kmalu je popolnoma okrevala. Zamaknjenost je prešla. Stari župnik Ozebek je pa presrečen poročal škofijskemu ordinariatu, da je bolna Katrico ozdravela, da ni bila nikoli svetnica, temveč le dekle, ki je trpelo zaradi nesrečne ljubezni in je zato molilo noč in dan, da bi se ji umirila duša. Zaradi te svoje pretirane pobožnosti je pa zašla v previde, ki so zdaj ponehale. Vrečarjev travnik pod vasjo je poln veselih ljudi. Sredi polja, okoli podružne cerkve svetega Martina, so postavljene bele stojnice. Na njih prodajajo branjevci svojo drobnarijo. Največ radovednežev je okoli starega medi-čarja, kjer sedajo fantje medene štruklje. S sekiro na kratkem držaju poskušajo mladeniči svojo srečo. Kdor preseka štrukelj nazdolž, ga lahko vzame. Oni pa, ki je z zmagovalcem stavil, izgubi stavo in mora štrukelj plačati. Stari medičar se zadovoljno hahlja in vabi fante: cSekira je nabrušena, na štrukljih preizkušena; vsak lahko jih poln koš dobi, če dobro zajca ustrelil) Pri tem skače na svojih tenkih nogah in se smešno pači. Največ štrukljev ima Ferjanov Šimen. Kar iz žepov mu gledajo. Mladina se stiska okoli njega. Otroci bi se mu radi prikupili. Diše jim me-denci. Ko zavabi v cerkev, prične Šimen res deliti štruklje otrokom. Mladina ga kar naskakuje in komaj se je otrese. Le največji štrukelj si mladenič pridrži. Tedaj prisopiha čez polje debeli Bahač in se ustavi med stojnicami. Nekaj večjih dečkov ga dobro pozna. Takoj jame jo med seboj šepetati: cBahačev oče so prišli. Bonboni bodo deževali b Bahač res stopi k medičarju in Jame ogledovati visoke kozarce s sladkorčki. «Koliko?» vpraša kratko in pokaže kozarec s inelisnieami. «Deset dekagramov pet dinarjev!* je mrmral norec. «Torej ni Marije v naši vasi! Ni je blažene Device, jaz sem pa tako nesrečen b Glasno je za javkal in se obrnil nazaj proti cerkvi. Popoldne so dospeli na martinovanje tudi liudje iz mesta. Krčmar Brenta je pripravil slavno Martinovo gos. Ljudje so se veselili in rajali pozno v noč. Ferjanovi domači so pregovorili tudi Vando, da je šla z njimi na veselico. Preden so odšli, je priropotal popoldne v vas potujejo. Isti tečajniki se potem zbero 10. decembra ob istem času in na istem kraju. Na ta dan bodo zopet predavanja in praktične vaje. Končno se zbero tečajniki še 20. decembra ponovno na zbirališču, kjer se bo predavalo in razkazovalo pravilno klanje živali s pripravami za prodajo. Naslednji dan si tečajniki ogledajo še perutninar-sko farmo g. Goloba na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Za tečaj se je priglasiti do torka 25. t. m., in sicer na tajništvo odseka pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Odsek bo poskrbel, da dobe tečajniki hrano opcldne brezplačno. Najrevnejšim in oddaljenim se bo povrnila tudi polovica voznine. DOPISI RAČNA. V soboto 15. t. m. je bila v Račni komisija, katero so tvorili gg. okrajni glavar, šolski nadzornik in še nekaj drugih. Pregledali so preurejeno šolsko poslopje in izjavili, da se pouk lahko prične. V nedeljo bo slovesna blagoslovitev preurejenega poslopja. VIDEM-KRŠKO OB SAVI. (S m r t n a k o s a.) Dne 13. novembra 1930. je umrl v Stari vasi gospod Franc R a d e j, bivši dolgoletni posestnik, gostilničar, občinski odbornik in cenilni mož. Kako priljubljen in spoštovan je bil, je pokazal njegov pogreb dne 15. t. m., katerega se je udeležilo od blizu in daleč mnogo njegovih sorodnikov, znancev in prijateljev. Naj v miru počiva! LUŠEČKA VAS. S m r t n a k o s a.) V eni in isti noči je zahtevala smrt v Lušečki vasi kar dve žrtvi. Umrla je za pljučnico gospa Gajškova, mati 16 otrok, od katerih živi še osem in so večinoma še majhni. Skoro istočasno je obiskala smrt hišo g. Cviterja. Umrla mu je žena za isto boleznijo. Šele pred kratkim sta prišla iz Amerike, da bi v domovini preživela jesen svojega življenja. Te dni se je vršil pogreb obeh pokojnic skupno. Udeležilo se ga je zelo veliko število ljudi; prihiteli so celo iz oddaljenega Podčetrtka, kjer je bil slednje rojstni kraj. Gospa Cviterjeva je bila na željo pokopana po ameriškem sistemu, in to tako, da so spustili krsto z njenim truplom ne naravnost v zemljo, ampak v poseben, nalašč za to pripravljen lesen zaboj, ki so ga potem pokrili in nato šele jamo zasuli z zemljo. Obema pokojnicama prijazen spomin, preostalim iskreno sožalje! Skalarjev avtomobiL Skalarjevi so prihiteli iz mesta obiskat svoje sorodnike. . Tedaj se je seznanila z njimi tudi poštarica Vanda. Čuden občutek je imel Martin Skalar, ko se je njegova desnica dotaknila drobne Vardine roke. Vedel je, da je to njegov otrok, kri njegove krvi, otrok, ki bi bil moral imeti v njegovem srcu prvo mesto, saj ga je rodila ona, ki jo je prvo ljubil v življenju in ji prisegel večno ljubezen. Pred Vando je bil v tihi zadregi. Toda znal se je obvladati in mirno ji je predstavil svojo ženo. Vanda je pozdravila Ferjanove sorodnike zelo prijazno. Odšli so skupaj na veselico. Za mlado poštarico se je takoj zanimal Skalarjev sin, mladi sodni pripravnik Andrej. Na deželi je čutil posebno razpoloženje. Hrepenenje za kmečkim življenjem, ki je bedelo'še v njegovem očetu, sinu preprostega zemljalca, je prešla tudi vanj, ki se je že prišteval med pristne meščane. Z Vando je parkrat zaplesal. V njej je čutil nekaj privlačnega in težko se je ločil od nje. Sicer ga je pa vse vabilo in mikalo. Ko ''e plesal na preprostem odru, zbitem iz desk, ] o glasovih hreščeče harmonike in se oziral v jasfio zvezdnato nebo, je razposajeno zavr skal. Krepko je udaril s peto ob tla kakor kak mladostni vaški plesalec. SV. ANA PBI TRŽIČU. V nedeljo 9. t. m. je uprizorilo naše gasilno društvo igro «Užitkarjb in šaljivko «Snubač>. Igralci, čeprav same neizkušene moči, so nam vloge podali prav dobro. Potrebna pa bi bila večja točnost pričetka igre. Od občinstva bi pričakovali nekoliko razumevanja za kulturno delo društva, ki je igralo pri na pol prazni dvorani. Društvo baje namerava Igri ponoviti 23. t. m. ob 16. v istem prostoru pri Anketetu ob zelo znižani vstopnini. Vabljeni so tudi Tržičani, ki zelo radi prihite iskat razvedrila k nam. — V naših planinah je zapadel že precejšen sneg, kar je privabilo prve smučarje na Zelenico in na Kovce. — Kakor čujemo, se vrše priprave za ustanovitev Sokola. Na skrajni obmejni severni točki bi bilo društvo le pozdraviti. Fantje in dekleta naj pridno pristopajo, pa bo manj pijančevanja. DOMAČE NOVOSTI * Dopisnikom doma in na tujem. Že večkrat smo opozorili naše cenjene dopisnike na pogoje, kako je treba pisati, da je dopis objavljen, vendar naša opozorila ne zaležejo mnogo. Dopisi naj bodo kratki, jasni in razločno pisani, brez vsakih pripomb ob straneh in na ozkem papirju. V zadnjem času smo prejeli dopise z vrstami, dolgimi po pol metra. Ker se morajo taka pisma prepisovati, se seveda prepišejo, kadar imamo več časa. Krivda je torej na dopisniku, če ni njegov dopis takoj objavljen. * Kralj boter 19. otroku. V nedeljo 16. t. m. je bil krst 19. otroka rudarja Šosterja v Hrastniku. Za botra je bil naprošen Nj. Vel. kralj, ki ga je pri krstnem obredu zastopal polkovnik celjskega vojnega okrožja. j * Črnogorski kmetje v Sloveniji. Te dni se je, pripeljala v Slovenijo skupina črnogorskih kme-1 tov iz Zetske banovnie, 40 po številu, da si je ; ogledala naše kmetijske naprave. Najprej so gostje posetili Dolenjsko, kjer so si na Grmu natančno ogledali naprave in posestvo kmetijske Šole. Potem so prišli v Ljubljano, kjer so videli vse ljubljanske znamenitosti. Izletniki so se potem pod vodstvom g. Okorna odpeljali z avtobusom na Vrhniko, kjer so si ogledali razne kmetijske naprave, predvsem pa vrhniško mlekarno, dalje tudi perutninarsko farmo gosp. Goloba na Lesnem Brdu. Nadalje so posetili Škofjo Loko, kjer so videli banovinsko mlekarsko šolo in tudi razne kmetijske naprave v Žabnici. Nazadnje so posetili tudi kmetijsko šolo v Št. Juriju in vinarsko šolo v Mariboru. * Smrt uglednega celjskega industrijca. Na svojem domu v Spodnji Hudinji pri Celju je te dni po daljšem bolehanju umrl daleč po Sloveniji in tudi zunaj nje znani in ugledni industri-jec g. Peter M a j d i č v starosti 68 let. Pokojnik je bil iz znane rodbine Majdičev v Kranju in eden najboljših in najuglednejših gospodarskih Žiniteljev Slovenije, ki je svoji podjetji, svoje-žasni parni mlin, ki ga je pred leti opustil, in svojo veliko železninsko trgovino v Celju, neprestano izpopolnjeval. Bil je pa tudi vedno neomajen steber slovenskega političnega življenja, ki je v vseh hudih borbah Slovencev v Celju in okolici s takratnim nemškim nasiljem stal vedno v prvih narodnih vrstah. Veliko skrb pa je tudi posvečal razvoju tujskega prometa in je s teh vidikov podpiral avtomobilizem v Sloveniji. Bil je prvi predsednik avtomobilskega kluba v Mariboru. Vrlemu možu, ki je bil tudi odločen Jugo-sloven, bodi ohranjen med nami najlepši spomin, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje! * Harmonika za Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, krasno izdelan fabrikat izdelovalnice harmonik Fr. Lubas, je razstavljena v ogelni izložbi Tiskovne zadruge v Selenburgovi ulici v Ljubljani. * Važne odredbe zakona o vinu. Kakor smo ie zadnjič poročali, mora imeti po § 14. zakona o vinu vsak obrat, kjer se shranjuje ali prodaja vino, na videm mestu clzvleček važnih odredb zakona o vinu>. Državna tiskarna v Beogradu je te odredbe natisnila v obliki malega plakata na dobrem papirju v latinici in cirilici. Ti plakati se dobe po 2 Din pri pooblaščenih knjigarnarjih po vsej državi. * Prikrojevalni tečaj za krojače in šivilje v Ljubljani. Banska uprava Dravske banovine, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, ponovno opozarja krojače in šivilje, da se oba tečaja v Ljubljani v kratkem pričneta. Interesenti naj svojo udeležbo priglase najkesneje do 15. decembra referatu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10. Oba tečaja bo vodil strokovni učitelj g. Knafelj. * Tečaj za prikrojevanje čevljev v Ljubljani. Banska uprava Dravske banovine, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, namerava dne 2. decembra otvoriti tečaj za prikrojevanje čevljev v Ljubljani. Tečaj bo vodil strokovni učitelj g. Steinman Josip in se bo vršil pouk v prostorih Tehniške srednje šole. Pred božičem se bo poučevalo po trikrat na teden, po božiču pa vse delovne dni. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo najkesneje do 29. t. m. pri referatu za pospeševanje obrti, Krekov trg 10 v Ljubljani, kjer dobe vse potrebne informacije. * Sirota. V stanovanje Marije Bergočeve v Šte-panji vasi pri Ljubljani je prišel v nedeljo ne-z.ian sedemletni dečko, ki je prišel tožiti, da je brez doma in da je prišel v Ljubljano iskat očeta. Povedal je, da se piše Roman Rozman in da je imel nekoč svoj dom nekje v Prekmurju. Bergo-čeva je lačnega fantka nasitila, nakar ga je odvedla na poljansko stražnico, kjer so fantka še enkrat zaslišali, nakar so začeli poizvedovati za njegovim očetom. Izkazalo pa se je, da leži ta, ki je po poklicu zidar, v umobolnici in da ni zmožen za nikako delo. Fantka so za enkrat pridržali na policiji in ga bodo skušali spraviti v kako mladinsko zavetišče. * Dva nočna požara. Na predzadnjo nedeljo okoli 2. zjutraj je nastal ogenj v listnici gospodarskega poslopja posestnika Strahovnika v Velikem vrhu. Ogenj je zapazil domači sin, ki je šel na močno lajanje psa iz hiše gledat, kaj se je zgodilo. Gospodarsko poslopje kakor tudi vse orodje s krmo vred je uničil ogenj; rešili so le živino. Gasilci so imeli obilo posla z gašenjem. — Komaj se je poleglo razburjenje na tem pogo-gorišču, že je bilo javljeno okoli 4. zjutraj, da gori pri železniškem delavcu in posestniku Ur-lepu. Drvarnica je bila že vsa v plamenih in je zgorela vsa zaloga drv. Vse kaže, da je bil ogenj v obeh primerih podtaknjen. * Smrtna posledica nesreče pred 14 meseci. V Stražišču pri Kranju je umrl po dolgem trpljenju g. Hafner Leopold, posestnik in mesar v Srednjem Bitnju, katerega je povozil pred 14 meseci neki avtomobilist. Od dne, ko je bil povožen, pa do konca je grozno trpel, posebno zadnje dni, preden je izdihnil blago dušo. Mož je bil vedno naprednega mišljenja. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. Blag mu spomin, držini naše sožalje! * Avtobusna nezgoda. Večja nesreča se je te dni pripetila celjskemu avtobusu, ki vozi na progi Celje-Mozirje. Le srečnemu naključju je pripisati, da nesreča ni zahtevala žrtev. Avtobus je bil natrpano poln potnikov, ko se je odpeljal okrog 14. iz Mozirja. Malo iz trga ven je baje neki potnik opozoril šoferja, da leti za avtobusom neka ženska. V trenutku, ko se je šofer obrnil, je zadel voz v veliki cestni kamen ter se prevrnil v obcestni jarek. Pri padcu so se zdrobila vsa okna na desni strani voza in od drobcev šip je bilo laže ranjenih več potnikov. Z velikim naporom so avtobus nato dvignili na kolesa in po travniku spravili zopet na cesto. * Huda nesreča v šentjanškem rudniku. Te dni sta bila v Franjevem šahtu šentjanškega premogovnika zaposlena rudarja Miha Markovič iz Velikega Cirnika in Jože Hočevar. Hočevar se je podal iz rova, da bi vanj spustil potrebni podporni les. Še prej je Markoviča opozoril, da se odstrani iz rova, da ga ne zadene nesreča. Usoda pa je hotela, da se Markovič ni pravočasno od- stranil. Spuščeni les je odltrhnil debel kamen, ki je zadel Markoviča tako nesrečno, da mu je pre^ bil lobanjo in je rudar obležal na mestu. Po dovršenem delu se je Hočevar vrnil nazaj y šaht, kjer pa je začuden obstal pred nepremično ležečim tovarišem. Hitro je pozval pomoč in so ponesrečenca prenesli iz rova. Po nudeni prvi pomoči so hudo ranjenega Markoviča prepeljali v ljubljansko bolnico. * Pesnica naplavila utopljenca. V Gajovcu pri Moškanjcih je 29. oktobra visoko narasla Pesnica odnesla posestnikovega sina Josipa Pukšiča. V nedeljo so delavci našli utopljenca za grmom blizu mostu,' kamor ga je bila naplavila Pesnica. * Nesreča. Petek Jože iz Gorice vasi je peljal z Rebri listje. Med vožnjo je zagledal na cesti podkev in hoteč jo pobrati je skočil z voza. Ker pa je nerodno skočil, se je nataknil na pomožno ročico ki se mu je zadrla v trebuh. Na ročici je obvisel in ko je prišel k zavesti, je začel klicati na pomoč. Pritekli so ljudje in ga rešili. Reševalni avto, ki so ga poklicali, ga je prepeljal v ljubljansko bolnico. * Smrtna žrtev avtomobilske nesreče. Na Vernih duš dan se je pripetila v Krašnji huda avtomobilska nesreča. Neki ljubljanski avtotaksi je povozil 281etnega gostilničarja Janeza Nakrsta iz Krašnje, ki se mu je na kolesu pripeljal nasproti. Avtomobil se je zaletel v kolesarja in je bil sunek tako silovit, da je Nakrst odletel s kolesa in priletel na avto, kjer je z glavo prebil šipo, nato pa padel pod avtomobil, ki ga je vlekel še kakih 20 metrov za seboj. Hudo ranjenega Nakrsta, kateremu je avtomobil popolnoma zmečkal desno nogo, so prepeljali v bolnico. Po 14dnevnem trpljenju je nesrečni Nakrst v nedeljo podlegel poškodbam. * Nezgoda pri delu. Pri gradbi vodovoda v Šoštanju se je ponesrečil pomožni monter Pevec. Nahajal se je na dnu glavnega vodovodnega jarka, kjer je bil zaposlen s stikanjem glavnih cevi. Da se prepreči rjavenje cevi na sklepih, so ta mesta ovijali s predivom in zalivali v vrelim asfaltom. Delavec, ki je prinesel k Pevcu vrelega asfalta, se je po nesrečnem naključju spotaknil, ko je hotel preko jarka, na mestu, kjer je v globini delal monter. Vroči asfalt se je razlil nesrečnemu Pevcu po glavi, vratu in rokah. Po zdravnikovi odredbi so Pevca prepeljali v bolnico v Slovenjgradec. * Strašna smrt otroka. Zakonca Anton in Jožefa Furman iz Golšnika, fara Sv. Peter na Dolenjskem, sta šla v gozd k nekemu posestniku pripravljat drva. Svoja dva otroka, enoletno hčerko Marijo in triletnega sinka Antona, sta oddala v varstvo slaboumni 231etni Mariji Florijan-čičevi. Ta je otroka položila v posteljo in je tudi sama odšla v bližnji gozd nabirat suhljad. Kmalu po njenem odhodu se je prebudil triletni Tonček, zlezel s postelje in začel stikati po hiši. Prišel je tudi v kuhinjo, kjer je našel vžigalice. Odšel je z njimi nazaj v sobo, zlezel na posteljo in se pričel igrati. Pri tem je vrgel gorečo vžigalico na posteljo, ki se je takoj vnela in pričela goreti. Videč ogenj je fantek zbežal na prosto in se skril, ne da bi komu povedal, kaj se je zgodilo. Ko je ogenj objel že vso sobo in je bil udaril skozi streho, je opazil požar slučajno mimoidoči logar Šporer, ki je alarmiral ljudi in začel gasiti. Ogenj je bil sicer kmalu pogašen, vendar pa je bilo že prepozno. Enoletni otrok je našel grozno smrt v plamenih. Njegovo trupelce so našli docela zoglenelo na tleh poleg postelje. * Huda nesreča. Iz Seliščev nam pišejo: Pri nalaganju mošta se je pripetila strašna nesreča Jakobu Vrbnjaku, ki je vozil vino za Ivana Ve-bariča, gostilničarja v Seliščih. Ko so nalagali vino pri stiskalnici v Murskem vrhu, je Vrbnjaku ob stiskalnici zaradi polzkih tal spodrsnilo in sod, ki so ga privalili po lestvi skoro že na voz, se je prevrnil na Vrbnjaka ter mu zlomil desno nogo in zdrobil prsni koš. Majhne poškodbe je dobil tudi Alojz Fučko iz Slaptincev. * Tragična smrt kmečkega dekleta. V samotni vasi Senožeti so sredi noči Zoretovo družino zbudili obupni klici, ki so prihajali iz podstrešne sobice, kjer je spala hčerka Tončka. Starši so našli svojo hčer zvijajočo se v strašnih bolečinah in po sobici je dišalo po octovi kislini. Takoj so napregli konja, naložili nesrečno dekle na voz in se odpeljali proti savski postaji. Eden domačinov pa je hitel naprej po litijskega zdravnika. Sta?ši so se zavedali, kako potrebna je nujna zdravniška pomoč, in storili so vse, da bi jo dosegli. Usoda pa je hotela drugače. Še preden je dospel litijski zdravnik na Savo, je smrt rešila mladenko vseh muk. Nesrečna Tončka je obupala, ker ji je svet odtujil fanta, s katerim sta se imela rada. Žalostni starši so truplo nesrečne hčerke odpeljali domov. Bodi revici ohranjen blag spomin! * Požar in nesreča v celjski okolici. Te dni zvečer se je nenadoma pojavil na gospodarskem poslopju posestnika Valentina Lednika v Zgornji Hudinji pri Celju rdeči petelin. V poslopju se je nahajal razen kmetijskih strojev in živine tudi ves letošnji poljski in travniški pridelek. Gasilcem iz Gaberja, Celja in Škofje vasi je uspelo ogenj omejiti in obvarovati sosednja poslopja strašne usode,' dočim je pogorelo Lednikovo gospodarsko poslopje do tal. Škoda je znatna, vendar je krita z zavarovalnino. Pri gašenju se je ponesrečil na levi strani hrbta celjski gasilec Štefan Grenkuš, 55letni delavec celjskega mestnega stavbnega urada. Na nekem tramu mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da se je občutno poškodoval. * Otroci zažgali. Te dni je nastal pri posestniku Ivanu Bratuši v Gajevci požar, ki je uničil vse gospodarsko poslopje. Škoda je tem občutljivejša, ker je ogenj uničnil tudi vse pridelke, ki so jih pravkar spravili. Požar so zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Na pomoč je prispelo gasilno društvo iz Gorisnice, za njim pa še gasilci iz Moškanjcev in Cvetkovcev. Pohvale je vredno tudi, da so bili takoj na kraju nesreče orožniki iz Velike Nedelje, ki so skupno s požrtvovalnimi gasilci vodili delo in tako omejili ogenj. Starši, pazite na otroke! * Smrt otročlčka v žerjavici. V Račici, mali vasici trebeljevske občine, se je primerila poldrugo leto staremu sinčku posestnika Alojzija Planinška usodna nesreča. V kuhinji je gospodinja Alojzija pripravljala večerjo, njen sinček pa je ta čas spal v sobici poleg kuhinje. Medtem ko je mati bila zaposlena s kuho, se je otročiček prebudil in neopažen prikobacal v kuhinjo. Ker je bil bos, ga mati ni slišala. A ko ji je prijel za krilo, se je nenadoma okrenila, kar je povzročilo, 'da je otrok padel v pepelnjak pod ognjišče, kamor je bila mati malo prej sesula žerjavico. Otročiček je grozovito zajokal. Silno prestrašena ga je mati dvignila k sebi, toda pomoči ni bilo več. Otrok je dobil nevarne opekline. Gospodar se je nemudoma odpravil po zdravnika, toda medtem je nesrečni otrok že izdihnil. * Na begu ustreljen tihotapec. V Slatinskem dolu pri Gornji Kungoti je hotel 341etni ključavničar Gottfried Lazar prekoračiti mejo. Ko ga je obmejna straža pozvala, naj počaka, je začel bežati. Ker se na večkratni poziv ni ustavil, je straža streljala za njim in ga zadela. Lazar je bil lakoj mrtev. Oblastva domnevajo, da je bil tihotapec. * Brezsrčna mati. V petek je pri kmetici Ani Vukovi v Grušovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici odložila neznana ženska šest tednov starega dojenčka in nato izginila. Poleg otročička je pustila list dečjega dispanzerja v Mariboru, glaseč se na ime: Franc Gajšek. Posestnica Vukova je zadevo prijavila mariborski policiji, ker sta s sosedo, pri kateri je brezsrčna mati bivala nekaj dni z otrokom, ugotovili, da je iz Maribora. Mariborski policiji je Marija Gajškova že dobro znana. Živi kot priležnica in ima že troje otrok. Postopanje proti njej je v teku. * Aretacija nevarnega vlomilca. Dva vlomilca Sta poskušala nedavno zvečer vlomiti v gostilno •Pri Gusteljnu® v Vevčah, pa so to preprečili orožniki, katerim je uspelo aretirati 201etnega Henrika Sajeta iz Trbovelj, medtem ko je drugi pobegnil. Pri aretiranemu so našli mnogo ukra- denega blaga, zlatnino, fotografske potrebščine in drugo. Saje je to tatvino priznal in tudi izpovedal, da je v zadnjem času izvršil v Ljubljani in v Mostah več vlomov. Vlomilec je bil izročen sodišču. Njegovega pajdaša, ki je dobro znan, oblastva zasledujejo. * Zverinski mož. Pred kratkim se je neki Franc S. iz Koritnega pri Bledu tako razjezil nad svojo ženo, da jo je povezal za noge in roke k postelji ter jo pretepel. Na obupne krike so prileteli sosedje, ki so pomirili razjarjenega moža in ženo rešili iz obupnega položaja. Za zadevo so se začeli zanimati tudi orožniki, ki so uvedli preiskavo. * Krvav zaključek pravde. V Srednji vasi pri Bohinju je te dni razburil prebivalstvo drzen zločin, ki se je odigral na cesti sredi vasi in katerega žrtev je postal trgovec Janez Sodja. Imenovani trgovec in sovaščan Peter Arh sta se zaradi nekih kupčij nedavno sprla. Ker nikakor ni moglo priti med njima do poravnave, je nastala radi tega naposled tožba in sta bila oba povabljena na okrajno sodišče v Radovljici. Vršila se je razprava, pri kateri sta se oba obnašala zelo pomirljivo. Ob koncu razprave je bil Arh obsojen na plačilo vseh stroškov procesa. Arh je vzel tožbo popolnoma mirno na znanje in sta po končani razsodbi odšla skupaj s Sodjo v popolnoma mirnem razgovoru na cesto. Medpotomo je padlo samo nekaj ostrejših besed. Pred Sodjevo hišo sta se za trenutek ustavila, izmenjala še nekaj besed, nato pa je Sodja Arhu ponudil roko v slovo. V istem trenutku pa se je Arh okrenil, posegel v žep in privlekel na dan nož, s katerim je divje zamahnil proti Sodji in ga sunil v prsa. Takoj nato se je Sodja hropeč zgrudil na tla in iz prsi mu je brizgnila kri. Arh je pustil nato svojo žrtev na tleh in pobegnil iz vasi. Okrvavljenega Sodjo so takoj nato prenesli v hišo in poklicali zdravnika. Zvečer so ga naložili na vlak in ga prepeljali v splošno bolnico v Ljubljani. Njegova rana je sicer precej huda, vendar ni smrtno nevarna. * Poizkus izsiljevanja. Gostilničar g. Brolich, po domače Grošelj, v Podgorju pri Kamniku, je prejel nepodpisano pismo, v katerem so zahtevali neznanci od njega, naj bi položil v petek do 11. ure zvečer pod nekj kamen kuverto, v kateri naj bi bilo 2000 Din. V pismu se je grozilo, da bodo neznanci v nasprotnem primeru zažgali hišo ali gostilničarja oslepili. Gostilničar je o tem poizkusu izsiljevanja takoj obvestil orožništvo, ki se je pripeljalo zvečer z avtom v Podgorje in zasedlo hišo. Izsiljevalci se seveda niso pojavili. Morda je bilo vse skupaj tudi samo nerodna šala. * Poskusite in nato presodite! Sto tisoč gospodinj rabi danes pravo terpeutinovo milo Gazela. Gospa, poskusite je tudi Vi! * Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandeljnih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje iz-praznjenje črevesa s tem, da popijete pol žaše naravne «Franc Jožefove grenficej. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje «Franc Jožefova voda* zbog zanesljivega učinka pri prijetni uporabi. cFranc Jožeiova grenčica* se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IZ POPOTNIKOVE TORBE DOLENJSKO PISMO. Slaba kupčija na šentviškem živinskem sejmu. Ziikovec poškodoval konja in drugi dogodki. Društveno življenje. Št. VidpriStičnl, novembra. Tudi pri, nas v Št. Vidu in okolici ima «Domo-vina» lepo število naročnikov. Vsi prav pridno čitamo ta časopis in vedno težko pričakujemo petka, ko dobimo «Domovino» s pošte. Posebno nova povest «Klic zemlje», katero je sedaj «Do-movina» pričela priobčevati, nam ugaja, ker je že njen pričetek lep. Malokdaj se od nas kdo oglasi, pa tudi danes Vam moram, žal, poročati le bolj nevesele novice. Pred dnevi smo imeli v Št. Vidu živinski sejem. Prignano je bilo izredno mnogo lepe živine. Kupčije pa ni bilo, ker ni prišlo skoro nič kupcev. Upamo, da bo prihodnjič sejem bolje obiskan, ker je živine pri nas na izbiro. Najboljši voli so dosegli na zadnjem sejmu nizko ceno po 9 Din za kilogram žive teže. Nedavno je posestnica vdova Marija Kasteli-j čeva iz Metnaja zamenjala svojo lepo kobilo za1 slabejšega konja z nekim tukajšnjim konjskim trgovcem. Omenjena vdova ni bila zadovoljna S! konjem, ki je bil nadušljiv. Prosila je konjskega prekupčevalca, naj vzame svojega nadušljivega konja nazaj in naj ji vrne njeno kobilo. Ta pa se je branil, češ, da je konj zdaj v slabem stanju in da ima rep odrezan, kar je sicer res. Žena se je odločila, da konja da preiskati po državnem; veterinarju. Ponoči pred to preiskavo pa je prišel neki hudobnež v njen hlev in je konju še bolj po-rezal rep. Lopova zdaj zasleduje orožništvo. Želimo vsi, da pride ta nepridiprav v roke pravici. Neki tukajšnji pošten mladenič se je peljal y bližnjo vas k svoji nevesti. Tam je postavil konja v hlev, sam pa je stopil v gostilno. V gostilni so bili vaški fantje, ki so zahtevali, naj jim ženin d£ za pijačo. Ker pa on tega ni storil, so njegovega konja napojili z žganjem, da mu je pijana žival,, ko se je peljal domov, popolnoma zblaznela. Čeprav je mladenič čvrst korenjak, vendar upija-njene živali ni mogel udržati. Konj je dirjal S fantom na vozu, na katerem je sedela tudi neka ženska, kakor besen, dokler ni voz zadel ob' cestni kamen s tako silo, da se je strlo okolo in da se je voz prevrnil v cestni jarek. K sreči sta fant in ženska odnesla le lahke poškodbe. Zadevo zasleduje orožništvo. Franc Kavšek, posestnikov sin iz ŠkrjanČ, je imel opravka v Novem mestu. Po opravilih je stopil v neko gostilno in si naročil porcijo pečenke ter majoliko vina, za tem pa še eno klobaso. Ničesar hudega sluteč je odšel na vlak, da se odpelje domov v Stično. Med vožnjo pa mtf je postalo slabo. Poklicali so zdravnika, gospoda dr. Fedrana iz Hudega. Ta je ugotovil, kako* pravijo, da je fantu počil želodec. Fant je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer je bil še isto noč operiran. Operacija se je posrečila. Želimo pridnemu mladeniču, da skoraj ozdravi in s« vrne med nas. Rodbina krojača gosp. Puša gradi rodbinska grobnico. To bo prva grobnica na tukajšnjem pokopališču. Tudi drugi premožnejši farani si nameravajo zgraditi grobnice. Vprašanje je le, kam bomo pokopavali siromake, ker je pokopališča zelo omejeno. Tukajšnje Prosvetno društvo je uprizorilo v' nedeljo 9. t. m. igro «Materino srce». Igralci SO svoje vloge dobro rešili. Naš mladi Sokol lepo napreduje. Upamo, da' bomo videli naše vrle Sokole in Sokolice prihodnjo spomlad že pri prvem javnem nastopu. Le vztrajno naprej! MORAVSKO PISMO. Slaba kupčija. — Tatvina grozdja. — Vodovod. Moravče, sredi novembra. lj Zadnji Martinov sejem je bil v Moravčah srednje živahen. Prignali so obilo živine, zato stf kupci lakho izbirali in slabo plačevali. Vendar je bilo prodanih precej volov, deloma zaradi pomanjkanja krme, pa tudi zaradi tega, ker se je bati, da se bo kupčiia še slabšala. Se občutnejše je padanje cen pri svinjah. Prav zaradi tega smo opazovali ob stojnicah za blago zelo klaverno gibanje. Tukaj so še vedno stare cene, dočim so se kmetski pridelki silno pocenili. Dokler bomo Advokat dr. Leskovec Janko se usoja naznaniti, da otvoril odvetniško pisarn« v ROGATCU h. St. 38 (nasproti Spornove kavarne) vprežno živino pomladi dražje kupovali, kakor v jeseni prodajali, ter nam bodo plačevali fižol po 2 Din in mleko po 1 Din, tako dolgo se bomo omejili le na nakupovanje najnujnejših potrebščin. Poročali smo, da je bilo letos v moravški dolini zelo malo sadja. Pač pa je ponekod obrodilo grozdje, posebno v Negastrnu, ki leži na solnčni strani. Trto sadijo tako, da se oprijemlje drevja ali naslanja na hiše. Čim je letos grozdje dozorelo, so opazili, da ga nekdo ponoči pobira. Ker je obenem zmanjkalo oškodovancem tudi nekaj gospodarskega orodja, so prijavili zadevo mo-ravškim orožnikom, ki so uvedli natančno preiskavo. Sled so jim kazale stopinje okovanih čevljev in pa grozdne jagode. Zasledujoči orožnik je dospel po teli znakih prav do bivališča mladega sladkosnedca, kjer je našel tudi pogrešano orodje. Fant se je ustrašil, priznal je tatvino in vrnil predmete, katere si je skrivoma prilastil. Sodišče bo menda izreklo zadnjo besedo. Čim bolj se pojavlja brezposelnost po mestih, tem manj je delavcev na deželi. Umni gospodarji iščejo sredstev, kako bi jih nadomestili. Kakor kdo more, tako si olajša trpljenje. Naj omenimo le mladega posestnika Krulca iz Štorovja, čigar posestvo je precej težavno ter nima potrebnih delavcev. Po vodo je moral hoditi na oddaljeni studenec, s čimer je potratil mnogo časa. Pa je ugibal, kako bi se dalo temu odpomoči. Naposled se je lotil dela. Pričel je graditi vodovod; sam je sezidal rezervoar, izkopal je nad 200 metrov dolg jarek in položil cevi, ne da bi pri tem zanemaril posestvo. Vsa naprava je zahtevala mnogo truda, pa tudi stroškov, katere je pokril sam brez najmanjše podpore. Zdaj ima vodo doma in njegov trud je bogato poplačan. Napeljava je zelo preudarno zamišljena in praktično izvedena. Vsak, kdor jo ogleda, jo pohvali. Mladi gospodar je lahko ponosen na svoje delo in je lahko za vzgled mnogim vaščanom, ki se v skupni vzajemnosti ne upajo kaj takega izvesti. skem domu,- se bo skušal ustanoviti še mešani pevski zbor Te dni se je poročila gdč. Ruža Prorazilova, hčerka tukajšnjega lekarnarja, s poročnikom iUU 1. " * ° " Naraščaj in deca pridno vadita. Spočetka jih g. Zdravkom Seručarjem iz Maribora. Zavedni je učil načelnik Stare na prostem, sedaj pa jih Sokolici je sokolska deca napravila pri cerkvi uči v Zdraviliškem domu, kjer je prav primerna' špalir in ji posula pot s cvetkami. Istega dne se dvorana Por°čila gdč. Klara Valherjeva, lastnica mod-i Na praznik Vseh svetnikov so številni de-: nega salona, z g. Konradom Gošn'kom, strojni- < . . i • • . . T z •__j____Imrvi i n T/ /-\i-» i! o K r\ m n nnfrt m n nočn oqoti fl/o f kom iz Konjic. Obema paroma naše čestitke! Na deško šolo je premeščen šolski upravitelj iz Resnika g. Franc Sterguljc, na dekliško pa učiteljica na meščanski šoli v Vojniku gdč. Pola-kova. Gostilno v Narodnem domu je prevzel g. Medved iz Oplotnice, ki bo ket strokovnjak podjetje gotovo držal na višku. PREKMURSKI GLASNIK lavci, ki so zaposleni pri razdiranju Kazine in pri gradbi novega šestnadstropnega Park-hotela dobili plačo. Zavili so v neko tukajšnjo gostilno ter začeli popivati. Zaradi klobuka, ki je izginil nekem delavcu, je nastal prepir in nato pretep. Kmalu so se zasvetili noži. Dva sta skočila na dotičnika, ki mu je zmanjkal klobuk, in mu prizadejala več ran po životu in nogah. Orožništvo, ki je bilo takoj na licu mesta, je napravilo red ter odvedlo oba noževa junaka na varno pod ključ. Pred nekaj dnevi se je vršila v Blejskem domu važna občinska seja, na kateri se je mnogo razpravljalo o tekočih gospodarskih vprašanjih | hranilnica in posojilnica v Dolnji in kanalizaciji Bleda. V tekočem m naštejem J& g ^ - J, Uradni dnevi letu se bo asfaltiralo vec cest, tako da bo skoro ob ^ £ ^ Svo e tore ima 7ja ves Bled imel asfaltirane ceste I £ Kiralyju Josipu v Na Bledu se letos silno mnogo z.da Gradbena J Lakogu Za ^ ^JJ kreditno tvrdka Pangerc bo pod vodstvom g. inz Evgena, j lendavgki ^ zelo • b Rustje dvignila grandhotel roplicezadvenad-1 vladaBm'ed ludstVQm veliko zanimanje. V resnici stropu, poleg tega bo napravljen podaljšek Ho ei . J ^ ^ bo ako petnadstropen ter oprejTiljen ce t da M al v korist mal kurjavo, s čimer bo podana možnost uvedbe zim-1 1 ' ' ske sezone. Pred hotelom so razširili cesto za,c d Veleposestvo Zichy v dva do tri metre s tem, da so podrli ledMiMj. » ^ fo odp/odajati agrJn0 razstrelil! skale ter zvozili ma ertal po tračnicah l )dajo1Jje pooblašgen g. dr. Pikug, v jezero. Vilo Adnjo ki je last hotela Toplic, so J y ^ Cena ge /a dvignili za eno nadstropje, kjer bodo napravili med 2m in ^ Din Prodaja je zbudila razgledne terase proti Julijskim Alpam |veiiko zanimanje med ljudstvom. Nekateri zani- Grajsko kopališče je gradbena tvrdka Slavec gQ ^ že A reforma je razširila ter Povečala; z njim vzporedno je pre-1 najvažnejše vprašanje, ki poseza loži a cesto tik pod blejski grad. Omenjena cesta ^^ y nag J za {q )e že. drzi od Zdraviliškega doma mimo jezera do po-. da narod (im dae0b staje Bled jezero. Prt gradnji hotelov ces in ica- ^^ Dobro M bUo ludi) da se kupčija čim bojj varne Kasine je zaposlenih kakih 250 delavcev, da bo vsakdo ej svojo zemljo lahko katerih število se bo v najkrajšem času se po- boljge' obdelova, Prav tako pa bi bilo treba onemogočiti vsako beganje in vznemirjanje naroda. Izkrena želja vsakogar v Prekmurju je, da se agrarno vprašanje že enkrat reši in spravi z dnevnega reda, da bosta nastopila po naših vaseh ljubi mir in prijateljstvo med ljudmi. Pletarski tečaj pri banovinski kmetijski šoli v Rakičanu pri Murski Soboti. Ker so mnogi kmetovalci, ki so zaradi večnega deževja še močno zaposleni pri jesenskih delih, izrazili željo, da se BLEJSKE ZANIMIV OSi i. Gradba Sokolskega doma. — Asfaltiranje cest ln gradbeno gibanje. — Junaka z nožema. Bled, novembra. Kakor znano je bil v teku letošnje pomladi prodan naš Sokolski dom trgovcu g. Albinu Iz-lakarju iz Trbovelj. Zaradi tega društvo nima lastnega poslopja. Poborniki velike sokolske misli pa se niso strašili ogromnih stroškov, marveč so se složno oprijeli resnega dela ter preudarno skovali načrt novega doma, ki bo v kratkem že pod streho. Sredi septembra sta zapela kramp in lopata svojo delovno pesem. Domača stavbna tvrdka Plemelj je pričela z gradbo novega Sokolskega doma, ki bo v čast in ponos vseh Blejcev in kjer Se bo vzgajalo članstvo v narodnem duhu in po načelu; Zdrava duša v zdravem telesu! Stavba stoji tik za dr. Janežičevo vilo. Vse dvojilo, samo če bo ugodno vreme. KONJIŠKE NOVICE. Zdravstvena razstava. — Smrtna nesreča. -Razne druge vesti. Konjice, novembra. Mariborski Zdravstveni dom je priredil v telovadnici deške osnovne šole v Konjicah pod okri- M1Juwcm pn imui^u. uum, -- — ljem Sokolskega društva v Konjicah zdravstveno pletarski tečaj, ki ga je nameravala prirediti ba-razstavo, ki traja od 16. do 23. t. m. Ves ta, novinska kmetijska šola v Rakičanu že 10. t. m., čas se vršijo vsak dan predavanja in predvaja- j prične malo pozneje, je uprava sklenila pričetek nja skioptičnih slik. Za pojasnila je občinstvu na j pletarskega tečaja odložiti za 14 dni. Brezplačni stvu na razpolago zastopnica zavoda. Ta korist-j pletarski tečaj za kmetovalce pri kmetijski šoli razpolago zastopnica zavoda. Ta koristna za-1 se torej prične nepreklicno v ponedeljek 24. t. m. misel Sokola je vse hvale vredna. Razstava je Ker je na razpolago dovolj prostora, bo banska brezplačna in bi bilo želeti, da se je ne udeleže uprava lahko sprejela še precej tečajnikov. Pridni samo Konjičani, nego tudi okoličani. | tečajniki bodo na koncu tečaja nagrajeni. Inter-Nekatere vasi konjiškega okraja imajo pri esenti naj se čimprej javijo v pisarni omenjene veleposestvu kneza Windischgratza deputat let- kmetijske šole. ^lavua Liv .o,v, ,vne gotove količine drv že iz davnih časov. Drva! Alkohol in nož. V noči od petka na soboto je najnujnejše in najpotrebnejše bo gotovo že do! si morajo upravičenci pozimi sami podreti in iz- na Hotizi komaj 181etni Gerič Ivan petkrat zabo-meseca decembra. Ostali deli zgradbe, ki so še v j voziti iz graščinskih gozdov. V četrtek' 6. t. m. del svojega 221etnega tovariša Radoha Štefana. "" 7, s0 podirali v Konjiški gori na tako zvanem Gro- Dasi je bil petek, se je zbralo dokaj fantov v fovem štantu sinovi posestnika Kvasa iz Gornje domači gostilni, kjer so prav pridno praznili Pristave in drugi pomagači. Ko so podžagali de- ( kozarce. Ko so bili že vsi precej vinjeni, jim belo bukev, ki se je pričela podirati, so vsi zbe-' gostilničar ni hotel dati več vina, nego^ jih je i\ci iun.ajc.iij! ouivui cuiviai iMuia piuaiuia, ž%H, le Kvasov sin Miha je bil tako nesrečen, da: spravil iz gostilne. Nekateri pa so se ga že preje odstopil iz prijaznosti podstarosta Ravnik eno ga je 3 cm debela veja udarila po glavi in mu več nasrkali in prišlo je do prerekanja. Tako sta sobo, v kateri se vrše dvakrat tedensko pevske | presekala lobanjo, tako da je obležal na mestu se sporekla zlasti omenjena fanta, ki sta soseda, vaje pod vodstvom spretnega pevovodje brata J mrtev. Mrtvega fanta so pripeljali dopoldne na in je Gerbič brez vsakega povoda potegnil nož Milana Vrezca, šolskega upravitelja v Ribnem | dom staršev. Pokojnik je bil mirnega značaja in ter prav divjaško razmesaril Radoho. Zaqal pri Bledu. Omenjeni pevovodja vodi tukajšnji priden delavec. Staršem naše sožalje! | mu je pet udarcev, enega v lice, dva v prsi " " Sokolsko društvo Konjice je lahko ponosno in dva v desno roko. Ker je imel navaden žepni na svoje prostore V Narodnem domu, ki jih je res nož, rane zaenkrat niso nevarne, vendar pa mojstrsko preslikal g. Steferl. Članstvo bo tem mu je dvakrat ranil pljuča. Nesrečni fant je iz« rajši delovalo v tako lepo urejenih prostorih. V Konjicah je otvoril odvetniško pisarno v hiši B6gomirja Hasenbichla znan sokolski dela-vee$. dr. Ervin Mejak, bivši koncipient v pisarni dr. Božiča v Celju.. G. Karel Peindl je ujel v Dravinji 75 cm dolgo ščuko, ki je tehtala P/z kg, kar je za naše vodovje redkost. načrtu, pa se bodo pripustili toku časa. Za otvoritev Sokolskega doma so določene velike slovesnosti na Bledu. Med drugim bo nastopil pevski odsek Sokola s prav pestrim sporedom. Ker tukajšnji Sokol za enkrat nima prostora, pevski zbor že peto leto z največjo vnemo in po žrtvovalnostjo. Pred kratkm se je vršil zbor pevskega odseka in so bili izvoljeni: za predsednika br. Leopold Lebar, za tajnika br. Matko Ulčar, za arhivarja br. Jurij Ravnik, za blagajnika br, Slavko Šebenikar. Pevske vaje se vrse dvakrat tedensko : v torkih in četrtkih z začetkom ob pol 8. uri zvečer. Želeti bi bilo, da bi se prijavilo čim več pevcev Sokolov in da bi redno hodili k vajam. K"o bo zbor imel več prostora v novem Sokol- gubil mnogo krvi in se je poklicani zdravnik izjavil zelo slabo o njegovem okrevanju. Ranjeni Radoha, ki je bil na zadnjem naboru potrjen k vojakom, je bil vedno zelo miren in priden fant Krvav dogodek je tem žalostnejši, ker se je pred dnevi vrnil iz Amerike njegov oče, ki je bil tam polnih 18 let in je bil sedaj prav vesel postavnega fanta. ŽENSKI VESTNIK VESTFALSKO PISMO. Recklinghausen, novembra. Pri nas tukaj v Recklinghausenu je vse tako zamišljeno in mlačno. Nihče se ne premakne več, da bi še kaj novega izumil. Vse je postalo popolnoma zaspano. Muči nas gospodarska kriza, ki se brez prenehanja poostruje. Zlasti naše uboge ženske pri tem trpe, ker včasih res ne morejo vse tako obrniti, da bi zadosti zaleglo. Največje je zlo, da nekatere gospodinje ne morejo več z vsemi lonci in skledami obratovati in bi ]ih tudi najrajši odpustile kakor delodajalci delavce. V zadnjem času smo slišali, da je neki naš rojak izumil nov tip avtomobila, in sicer s pogonom na jadra. Ta avto baje presega brzino navadnega avtomobila. Torej brez bencina in stroja ter brez zavore. To je namreč vozilo, ki ga ni potreba nikjer obrniti, nego je treba le jadra v nasprotno smer zavrteti, pa že spet teče vozilo kakor sam peklenšček. Če bo pa ta iznajdba krizo kaj omilila, bomo šele videli. Potrebno bi bilo, da bi tudi naše žene segle po kakšni iznajdbi. Morda bi se dalo pri loncih kaj sličnega izumiti, da bi namreč brez mesa, krompirja in fižola bili polni in da bi zopet vsi obratovali. • Torej na dan, gospodinje, s svojo vedo! Pokažite, da tudi nekaj zmorete. Gre tukaj za nove patente, ki nam še lahko mnogo koristijo, posebno sedaj v tem obupnem času. Časa bo v zimski dobi tudi zadosti in mislim, da bi bilo dobro, nekaj pogruntati, česar še svet do danes ne pozna. Take misli me pač izpreletavajo, kadar mi žena pove, da že do malega vsi lonci stavkajo. Če ta nesrečna kriza v doglednem času ne bo ponehala, potem sam bogve, kaj bomo še vse počeli, slišali in doživeli. AMERIŠKO PISMO. Pittsburg, ob koncu oktobra. Cenjeno uredništvo, prosim, da odstopite malo prostora temu skromnemu dopisu v naši ljubi «Domovini», ki jo vedno težko pričakujemo, ker nam prinaša mnogo zanimivih novic iz naših domačih krajev. Kar se dela tiče, se ne more ne pisec teh vrst kakor tudi ne milijoni delavcev v Zedinjenih državah pohvalno izraziti. Nekateri delamo vsaj po dva, tri in do štiri dni v tednu in nas še za srečne štejejo, ker zaslužimo, da vsaj za silo izhajamo. Kakor pa kaže, se nam tudi za naprej ne obeta nič dobrega. Kako dolgo bo vladala taka nezaposlenost, se pač ne da prerokovati. Prohibiciji bo morda kmalu odklenkalo v Zedinjenih državah. Sedaj smo v volilnem boju in ljudje se v velikem številu izražajo za ukinjenje alkoholne zabrane. (Volitve so med tem, ko je pismo šlo preko morja, že minile. Op. ur.) Doslej nismo smeli doma izdelovati in tudi ne kupovati nobenih opojnih pijač. Sedaj pa, ko so uvideli protialkoholni voditelji, da kljub vsem naporom ne iztrebijo alkoholnih pijač v deželi, so nam letos dovolili, da smemo doma izdelovati brezalkoholno vino in pivo. Ko sem šel pred dvema tednoma kupit nekaj grozdja, sem srečal nekaj rojakov. Vprašal sem jih za svet, kako bi se naredila iz grozdja pijača, da ne bi vsebovala alkohola. Pa mi je eden odgovoril: «Jaz ga bom lepo izprešal, pa mošt v sode zlil. Kaj se bo potem v sodu naredilo, za to ne bom odgovoren.* Tukaj imamo več podpornih ln prosvetnih slovenskih društev, ki prirejajo večkrat zabave za razne dobrodelne svrhe. Pozabili tudi niso na pomoč za Dom slepcev v Ljubljani, ki se je odposlala preko banke Sakser State Bank, New York. Dragi rojaki v domovini, predvsem Belokra-jina, ker sem iz pisem razvidel, da ste grozdja precej natrgali, vam želim obilo zabave pri žlahtni kapljici! Mnogo pozdravov vsem rojakom in bralcem «Domovine». Niko Skube. Za kuhinjo Telečji golaž. Telečje meso zreži na srednje-velike kose, ga osoli in popopraj. V kozi razgrej mast in ocvri dve drobno zrezani čebuli, potem prideni meso in pokrito duši tako dolgo, da postane meso mehko. Med dušenjem prilivaj po žlicah dobro juho. Tako pripravljen golaž narediš brez moke, ker čebula da gost sok. Zraven daš makarone, dušen riž, žličnike in slično. Praktični nasveti Kopalne kadi, ki so nekoliko porumenele, osnažimo z mehko ščetko, mazalnim milom in mlačno vodo, kateri smo primešali nekoliko sal-mijaka. Da pa porumenje nekoliko oviramo, je priporočljivo, da po vsakokratni uporabi kopalno kad dobro pomijemo s krpo in milom. Tako se nam potem nesnaga ne vleze v emajl, porcelanaste kopalne kadi pa ne postanejo rumene. Porcelanaste kadi pa lahko tudi snažimo s krpo, pomočeno v petrolej, in izperemo z mlačno vodo. ZANIMIVOSTI X Koliko jezikov je na svetu. Ameriški učenjak dr. Schurzer je dolga leta zbiral in zapisoval podatke o tem, koliko jezikov se govori na svetu. Naposled je ugotovil, da je vseh jezikov na svetu 2976. Po njegovem zatrjevanju ima 860 jezikov samostojen izvor, in sicer 48 v Evropi, 153 v Aziji, 424 v Afriki in 117 na raznih otokih. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Prošnja. Zelo osovraženega ravnatelja nekega podjetja je rešil iz smrtne nevarnosti eden njegovih uslužbencev. Ravnatelj se je uslužbencu zelo zahvalje- val in ga vprašal: «Ali želite česa? Izpolnil vam bom vsako prošnjo.> «Potem vas prosim,» je plašno zajecljal uslužbenec, «da nikar ne povejte mojim tovarišem, da sem vam rešil življenje.. Med zakonci. Zena: «Možiček, nocoj sem imela lepe sanje. Sanjalo se mi je, da si mi kupil za Miklavža novo obleko. Upam, da se mi bodo sanje izpolnile.* Mož: «Počakaj še do jutri!) Zena: «Zakaj pa?» Mož: «Morda se ti bo še sanjalo, kje lahko dobim denar, Listnica uredništva Male Lipijene. Prihodnjič gotovo. Slika se izdeluje. Najfinejša eksotična olja ki se uporabljajo kot jedilna olja, so glavni sestavni del pravega terpentinovega mila Cpax©C n Zato je to milo najbolj cenjeno pralno sredstvo. Žrebanje v drž. raz. toterifi Zadnji (milijonski) razred 20*000 Din srečka štev.: 77.076 10.000 Din srečke štev.: 80.448, 81.455, 89.287 4.000 Din srečke štev.: 25.071, 34.935, 36.392, 38.474, 62.638, 77.701, 78.188, 87.625. 40.000 Din srečka št. 35.319. 30.000 Din srečka št. 37.689. 20.000 Din srečki št. 14.261, 79.919. 10.000 Din srečka št. 71.506. 4.000 Din srečke št 14.314, 20.052, 33.519, 39.024, 39.668, 43.876, 67.704, 72.833, 85.322. 30.000 Din srečke št.: 3.901, 48.958, 71.278, 92.946; 20.000 Din srečke št: 229, 73.895, 85.706; 10.000 Din srečke št: 6.172, 34.533; 4.000 Din srečke št: 6.667, 14.193, 17.412, 40.946, 70.4&5, 84.015, 92.394, 98.745; 2.000 Din srečke it: 6.108, 7.917, 7.992, 8.525, 8.866,10.899,10.420, 15.501, 19.197, 2L049, 22.915, 24.671, 26.144, 29.592, 32.009, 53.824, 69.499, 82.953, 30.296, 46.850, 66.887, 76.874, 94.699, 31.822, 49.465, 66.805, 81.354, 94.852, 34.357, 55.209, 72.643, 85.750, 31.314, 52.546, 68.665, 8L198, 95.554, 96,302, 97.118, 99.045, 99.224. 36.044, 59.547, 74.697, 87.389, 38.748, 63.454, 75.697, 89.189, 13.823, 30.877, 40.879, 64.037, 76.800, 91.197, COO Din srečke št: L876, 1.892, 8.007, 9.725, 9.734, 9.799, 16.036, 16.045, 16.082,17.999,19.103,19.104,19.132,19.158,19.185,19.187, 27.774, 29.202, 29.207, 29.252, 29.269, 29.287, 34.180, 35.365, 35.395, 36.640, 36.659, 37.701, 37.717, 37.72% 87.723, 37.748, 39.539, 39.563, 42.989, 44.111, 46.603, 46.648, 46.685, 46.693, 47.438, 47.453, 47.498, 48.301, 48.316, 49.414, 49.446, 56.001, 56.059, 56.089, 57.306, 57.310, 57.328, 57.355, 57.365, 57.381, 58.813, 58.870, 58.892, 59.535, 59.565, 66.412, 66.482, 67.501, 67.530, 67.547, 67.552, 67.557, 67.589, 68.714, 69.137, 69.411, 69.455, 69.467, 69.469, 69.495, 69.496, 73.782, 75.082, 75.155, 75.168, 75.173, 77.254, 77.271, 77.848, 77.356, 77.377, 77.386, 78.091, 78.095, 82.492, 84.159, 86.962, 86.986, 86.988, 87.258, 87.292, 87.300, 87.812, 87.820, 87.912, 87.915, 89.110, 89.113, 89.145, 89.151, 89.153, 96.663, 96.806, 96.822, 96.839, 98.111, 98.160. 98.166, 98.976, 98.998. Din 2000 št. 59.547, 87.817, 89.189« Din 500 St. 1.890, 8.023, 9.703, 9.759, 9.770, 16.021, 16.023, 1T.958, 17.989, 17.998, 19.179, 19.193, 27.702, 29.247, 29.272, 33.797, 34.165, 34.166, 36.622, 37.720, 37.760, 37.785, 38.115, 39.503, 39.511, 39.544, 39.545, 39.552, 42.956, 42.980, 42.984, 42.988, 42.999, 44.135, 46.617, 46.645, 46.682, 46.691, 47.458, 47.482, 48.311, 48.31», 49.402, 49.403, 49.404, 49.406, 56.017, 56.027, 56.041, 56.055, 56.062, 57.309, 57.398, 58.820, 58.853, 58.877, 59.514, 66.421, 66.437, 68.769, 68.787, 69.119, 72.054, 75.070, 75.148, 76.616, 76.647, 76.683, 77.250, 77,256, 77.285, 77.291, 77.358, 77.399, 78.026, 78.032, 78.037, 78.042, 78.071, 82.467, 84.153, 84.167, 84.168, 84.183, 86.919, 86.922, 86.945. 87.207, 87.899, 89.116, 89.120, 89.141, 89.198, 66.687, 96.823, 96.846, 96.873, 98.109, 98.114, 98.125, 98.144. 98.958. 98.962, 98.965. 98.997. 30.000 Din srečke štev.: 22.209, 43.911; 20.000 Din srečke štev.: 42.459, 72.979, 89.386; 10.000 Din »rečke štev.: 4.856, 43.588; 4.000 Din srečke štev.: 27.030, 39.697, 67.775, 71.544, 93.198, 98.307; 2*000 Din srečke štev.: 2.030, 4.305, 6.154, 12.979, 16.041, 18.327, 20.199, 20.003, 22.211, 28.510, 32.015, 33.650, 33.204, 35.800, 88.567, 39.071, 42.696, 49.121, 51.698, 57.669, 59.742, 65.803, 65.156, 66.006, 68.362, 69.033, 70.601, 72.020, 74.482, 77.107, 77.200, 80.312, 82.658, 88.664, 88.920, 89.152, 92.456, 92.320, 94.596, 95.2(57. 95.449. 99.850. Din 500 št. 8.021, 8.048, 8.075, 9.741, 9.761, 9.797, 13.858, 13.895, 17.922, 17.971, 17 975, 19.106, 19.173, 27.703, 27.746, 27.750, 27.763, 27.777, 29.251, 29.274, 29.284 29 290, 29.299, 34.161, 36.674, 36.695, 37.762, 38.107, 38.111, 46.615, 46.621, 46.649, 46 670, 47.412, 47.477, 47.491, 56.066, 57.314, 57.321, 58.815, 58.821, 58.844, 58.882, 66.404, 66.431, 66.442, 66.488, 67.519, 68.725, 68.762, 68.770, 68.786, 69.146, 69.456, 72.059, 72.065, 72.070, 72.087, 73.792, 73.953, 73.995, 75.123, 75.146, 75.175, 75.191. 76.650, 77.203, 77.204, 77.237, 77.306, 77.324, 78.061, 78.063, 81.299, 84.174, 84.182, 86.918, 86.941, 86.943, 86.973, 86.983, 87.259, 87.803, 87.822, 87.897, 87.904, 87.966, 87.978, 87.988, 89.102, 89.122, 89.166, 89.173, 96.632, 96.642, 96.649, 9«.664, 96.842. 96.863, 98.440, 98.913, 98.945, 98.972. 80.000 Din srečka št.: 55.030; 40.000 Din srečka št.: 8.107; 30.000 Din srečka št.: 15.572; 10.000 Din srečki ste.: 39.956, 68.419; 4.000 Din srečke št.: 22.568, 43.043, 98.571; 2.000 Din srečke št.: 1.582, 8.741, 16.449, 20.243, 20.402, 22.443, 22.842, 25.431, 26.100, 26.942, 30.208, 34.402, 40.056, 40.570, 44.641, 45.653, 45.731, 49.321, 56.045, 60.029, 60.554, 63.610, 79.381, 80.317, 80.462, 80.886, 82.913, 84.490, 84.590, 87.072, 88.784, 91.816, 94.430, 97.438, 98.312. Din 2000 št. 77.347» Din 500 St. 1856, 1877, 1881, 8004, 8019, 8020, 19101, 39148, 19156, 19157, 27756, 27782, 29263, 34153, 37724 37729, 37731, 37752, 37780, 37800, 38170, 44121, 49472, 56005. 56060, 56091, 57303, 58803, 58889, 58895, 69130, 69138, 69157 69412, 69472, 69485, 69498, 72076, 76614, 76643, 76644, 76659, 76675, 77201, 77224, 77275, 86924, 87271, 87282, 87293, 87807, 87832, 87835, 87870, 87.958, 87.965, 87.967, S9.118, 96.613, 96.616, 96.623, 96 98.172. 98.178. 9S.950 . 8069, 17908, 17924, 17952, 17980, 34194, 35354, 35376, 36634, 36636, 46643, 46654, 47478, 48350, 49464, 59502, 59584, 59593, 68713, 68799, 72084, 72092, 73789, 75047, 75176, 77313, 77332, 81279, 84190, 84193, 87859, 87890, 87908, 87914, 8793«, 1.816, 96.848, 98.141, 98.147, 98.149, 2.000 Din srečke štev.: 8.077, 9.709, 9.739, 76.618; 50« Din: 1.862, 8.031, 8.034, 9.765, 13.863, 13.888, 13.893, 16.019, 16.078, 16.089, 17.937, 17.944, 17.951, 17.987, 19.105, 19.108, 19.139, 19.151, 19.161, 27.707, 27.709, 27.732, 27.737, 29.214, 29.218, 29.254, 29.262, 34.159, 34.190, 36.608, 36.668, 36.698, 37.704, 37.706, 37.796, 38.114, 38.146, 39.538, 44.108, 46.627, 46.640, 46.644, 46.672, 47.403, 47.406, 47.424, 47.425, 47.474, 48.348, 48.353, 49.411, 49.427, 56.032, 56.033, 56.073, 56.079, 57.337, 57.359, 58.805, 58.812, 58.863, 59.580, 66.416, 66.498, 67.503, 67.549, 67.563, 67.569, 67.579, 68.717, 68.722, 68.736, 68.794, 68.796, 69.177, 69.190, 72.079, 73.795, 75.053, 75.077, 75.083, 75.090, 73.970, 75.164, 75.181, 75.187, 76.670, 76.672, 76.676, 76.680, 77.257, 77.278, 77.351, 77.384. 78.033, 78.059, 82.473, 82.482, 87.226, 87.291, 87.864, 87.883, 89.124, 89.143, 89.169, 89-190, 96.639, 96.646, 96.819, 96.851, 96.888, 98.949, 98.984. Ker so vse srečke razprodane, izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati. Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutru« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., LJubljana, Sv. Petra c. 19 Smešnica. A: cPravkar sem se spomnil na neko smeš-nico. Morda sem ti jo že povedal.> B: «Ali je smešnica dobra?» A: «Prav dobra!> B: cPotem mi je še nisi povedal.* Drugače je. A: «Včasih, ko ležim v postelji in sveti mese« skozi okno, vidim vse preproge žive.* B: «To so slabi živci.* A: «Ne, jaz mislim, da so samo stenice.. .> Enostavnejše. A: cAIi vi pišete ves dan?* B: «Da, saj sem pisatelj!* A: «Kaj pa pišete?* B: «Povest.* A: «Kako ste čudni! Tako povest vendar lahko kupite že napisano povsod za dva kovača!* Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava -živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti » raznih slu tajili nagle obolesti, Kot pri poškodovanju rogov, poškodbi ko-pita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjeniu, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprti u, koliki, napenjanju goved in ovac. pri tuiih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroč« v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3 Pozor! - Zastonj ne — pa vendar zelo poceni nudi vinogradnik FRANC ZALOŽNIK pristno štajersko vino, belo in rdeče, najboljše vrste, torej žlahtno, novo in staro, pod zelo ugodnimi pogoji, franko postaja Mestinje, via Grobelno R. z., po ceni od 2'50 do 6 dinarjev liter v zamenjavo lesa ali drugih industrijskih izdelkov. Uzorci na razpolago! Telefon Pristava'Zibika. Na vprašanja se odgovorja takoj« DOMOVINA Podpisani izrekam tem potem podpornemu društvu za nemudoma izplačano podporo, pripadajočo mi po - pokojni materi Tereziji Lorberjevi, najlepšo zahvalo. Vsakomur priporočam, naj pristopi k temu človekoljubnemu društvu takoj. V Kozjem vrhu pri Dravogradu, dne 14. novembra 1930. Peter Lorber. Glasba iriAHI osrečuje . . če jo slišite, prav po- | sebno pa, če se sami j Z 'njo bavite! Ni treba, da je Vaš dom brez godbe! Stopite z nami' v * stik in si izberite primeren pocjni instrument. Zahtevajte neobvezno po- fjj nudbo in brezplačni veliki katalog! : Dobavimo Vam i direktno Iz tovarne | v Nemčiji, odnosno prodajne podruž- |fi! niče v Mariboru. , Pišite takoj na naslov: II Jelov le^ na steblu, in sicer vsako množino, se kupi. Ponudbe pod «.Egipt» na upravo »Domovine*. 487 Trami, m sicer vsako množino, se iščejo proti kasa plačilu. Note in cene naj se pošljejo upravi r" založnici: tsfearni 1 BlasnlHo nasl.,1 d.g Ljubljani. Ppi m a gonilna jep m ena in pse mlinsko-tehnične potrebSčire vedno v zalogi pri tvrdki C40EZ & aRi AR. Ljubljana. Kolodvors a ulica 35 Kuhinjsko posodo ^pTdafZpZb^ nudi najceneje tvrdka 41§ BREZNIK & FRITSCH, trgovina z železnim. LJUBLJANI Vsa PLESKARSKA, LIČARSKA in SLIKARSKA DELA Izvršuje najsolidnejše in po nizki ceni ANGELO JELCIC pleskar in ličar Ljubljana VII, Celovška cesta št. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi. Modroce vrhne, iz Ia afrika, močno blago. Din 240, mreže, posteljne odeje. žimo. cvilh kupite najceneje prt Rudolf Sever, Marijin trg 2 v Ljubljani. -t^r Nervozni umiralo zgodaj! Ste li opaziti pri sebi četudi le tupatam katerega Izmed nasiednfih znakov bliža« |oče se živčne oslabelosti? Hitro razburjeni«, nerazpoloženje drgetume udov, ne. mirnost, utripanje srca. omotični napedl, tesnobnost, ne-spcčuost. nem'me sanje, neobčutljivost posameznih telesnih delov, pl»št|lvust, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ah več hkrati, tedaj so Vaši živel resno ostabltepl »n potrebujejo okrepila. Me pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in n »zavedna dejanja, nnra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod V asa živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Rrdevolje Vatn zasloni iu poštnine prosto enostaven način odkritem ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način kako slabosti Vaših živcev odpomočt. Ta način prinese oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodih To dokazujeio tudi mnen