_ km.
pni
Leto XIV., štev. 51
Upravništv«; Ljubljana. kaatljeva
ulica t> - leieton ŠL 3122, 3123. 3124, 3125 3126. Lnserattr oddelek: LJubljana. Selcn-burgova oL 3. - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica
št i - Telefon št. 190 Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180. VV'en 5t 105 >41
Zveza balkanskih in karpafskih držav
Ojačena in poglobljena trozveza Češkoslovaške, Runi unije in Jugoslavije, ki je s svoj o nenadno pojavo LaKo temeljito pokvarila račune znanemu bloku na-fcprotmkov miru, je tudi prinesla znatno olajšanje v napetost srednjeevropskega političnega položaja. Novo zvezno tvorbo je zlasti prisrčno in z največjim zadoščenjem pozdravila češkoslovaška javnost. To razumljivo navdušenje se mora pripisati pred vsem dejstvu, da si je češkoslovaški narod le predobro svest svoje neugodne zemljepisne lege. Zgodovinski razvoj je ustvaril take prilike, da predstavljajo historične češke zemlje močan klin, ki je s severa, zahoda in juga obdan od strnjene nemške narodne mase. Yres nemški pritisk teži na gospodarsko in kulturno najkrepkejše dele republike, ki jih tuji obroč stiska ter jim pušča le malo duška na poljski in rumunski meji. Ta nemška nevarnost se zdi večna, pa naj se politična konstela-c:ja zasuče kakorkoli. Vrhu vsega je vsa južna slovaška meja izpostavljena navalu besnega madžarskega revizionizma,
porablja vsako priliko, da bi se uve-]javil in ki je pripravljen služiti vsaki politiki, naperjeni proti nedotakljivosti češkoslovaških meja.
Razumljivo je, da češkim Nemcem ta okrepitev Male antante ni tako všeč ka-k jv Cehom m Slovakom. Besni morajo biti oni, ki so v svojem srcu iredentisti in si žele razpada republike ter priključitve k Nemčiji, A tudi onim, ki so se postavili na stališče češkoslovaške državnosti. preokret v srednjeevropski politiki. ni preveč ljub, ker je jasno, da pomeni oslabitev nemštva in še večjo osamosvojitev podunavskih narodov izpod nemškega vpliva. Zato nemški listi v ČSR o novi maloantantni pogodbi ne pišejo navdušeno, marveč jo skušajo prikazati tako, kakor da je za republiko neugodna. Obenem priporočajo vladi, naj ee rajši ozre na sever in zapad, češ, da sc Čehoslovakom ravno s te strani ni ba-ti prav ničesar. Slični sirenski glasovi pri politično zrelem osi. narodu seveda ne zaležejo prav nič, marveč le vzpodbujajo javno mnenje, da išče novih potov za razširjenje Male antante.
Na dlani je, da se pri današnjih političnih prilikah trozveza ne da raztegni rj nikamor drugam nego v severno -vzhodni pravec, proti Poljski. Češkoslovaški gospodarski krogi si obetajo od poglobitve stikov med državami Male antante tudi večjo gospodarsko neodvisno st. Čsl. gospodarstvo je sedaj v pogledu zunanje trgovine v pretežni meri navezano na Nemčijo, s čimer je dana stalna nevarnost, da bi Nemčija svojo prednost skušala izkoriščati v politične svrhe. Treba je zato čsl. zunanjo trgovino — izvozno in uvozno — enakomerno porazdeliti na več držav, da bi se morebitni nemški pritisk v primeru potrebe ne občutil tako silno v gospodarstvu republike. V ta namen so Čehoslovaki že dali načelna zagotovila svojim sosedom in zaveznikov, da so radi pripravljeni posluževati se jugoslovenskih, rumun-skih in poljskih pristanišč, ako so ta v f anu urediti jim enake pogoje kakor ramške luke. V enaki meri se čuje na Češkoslovaškem splošna želja, da je treba na vsak način bolje izkoriščati dunav-
; o vodno zvezo med Češkoslovaško in J jgoslavijo, pri čemer se z zadovoljstvom UKotavlja, da se taka ureditev bliža svojemu uspešnemu zaključku.
Češkoslovaški politični krogi že ves čas od ženevske pogodbe živahno razpravljajo o zvezi balkanskih in karpat-ekih držav, ki bi postala pregrada med \ zhodom in zapadom. Penetracijo na Balkan bi zapirale Jugoslavija in Rumuni ja, pot na vzhod pa bi bila v rokah Češkoslovaške in Poljske. Taka zveza bi imela izhode na tri morja, mimo njihovega ozemlja pa bi ne bilo kopne poti cd zapada na shod in obratno. Vedno cešče in jasneje se oglaša zato v češkoslovaški javnosti zahteva, da je treba stremeti po postopni ustanovitvi velike zveze balkanskih in karpatskih držav. Za skupino teh držav je važno vprašanje, odkod preti posamezniku in celoti nevarnost, od vzhoda ali od zapada. Od vzhoda so v prošlih stoletjih hrumele mongolske vihre, od zapada pa je pritiskal Nemec. Mongolski napadi so ponehali, nemška pest pa še vedno enako ograža neposredno vsaj češkoslovaško, J oljsko in Jugoslavijo, Rumunijo pa po-£''edno, zato pa nič manj učinkovito, kakor dokazujejo to dogodki iz svetovne vojne. Balkanskim in karpatskim državam preti skupna nemška nevarnost, zato mora biti tudi njihova obramba skupna, ako naj bo učinkovita.
Tesnejša zveza med državami Male antante je preplašila nasprotnike in jim vzela vsako nado, da bi z izločitvijo Rumuni je razbili zvezo in izolirali ostali dve državi. Še manj jim je po všeči zelo verjetna možnost, da tudi Poljska pristopi v zvezo, s čimer bi bilo ogromno nepretrgano ozemlje od Gdinje pa do Dževdželije strnjeno v enotno telo z enakimi pogledi na evropsko politiko. Na tem ozemlju prebiva 90 milijonov ljudi,
Ljubljana, sreda 1. marca 1933
Cena Din t.-
Hitlerjevska strahovlada
Naročnin*	ojc^ccuo tJui 25 —
Za mozem«rv<» Dio 40 —
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 Tele-foD št 3122. 3123 3124. 3125 3126 Maribor. Gosposka ui'ca 11. Telefon ŠL 2440
Celje. Strossmaverjeva ul. 1 Tel. 6=i Rokopisi s« dc vračajo. — Ogla.v
VIIB
Vlada je obtožila komuniste, da so zažgali parlament in pripravljali revolucijo -Zatrla je ves levičarski tisk ter ukinila vse državljanske svoboščine in policijsko
samostojnost dežel — Izvršenih je več tisoč aretacif
Berlin, 2S. februarja, d. Snoči okoli 10. I je, kakor smo že včeraj poročali, nastal v poslopju nemškega parlamenta, požar ki se je v kratiiih ranutah razširil v tolikem obsegu, da so morah a.armirati ogniegasce vseh0 berlinskih okrajev Ob pnnodu og-njegascev je bila velika pozlačena Kupola državnega zbora že vso " p.amemh Ves srednji "trakt je b i en sa n plamen, ki je segal od tal glavne dvorane do steklenega vrha pozlačene kupo.e. Hodniki okoli sejne zbornice so deloma os ta L nepoškodovani, dvorana sama pa je pop notna uničena. Prasketanje plamenov se je čulo kakor streljanje iz strojnic, ^jaj. ki go je povzročal veliki požar, je segal daleč preko berlinskega središča. Poslopje so obdajali v dolgi vrst avtomobil- in briagalne ognje-gascev in nešteto vodnih cevi so napeljali, da preprečijo razširjenje ognja. Po/.ar, ki je itzbruhnil stoeasno na več mestih, je divjal predvsem v notranjosti. Ognjegasci so razbili okna na vseh štirih 6traneh poslopja in vdrl' vanj. Našli in prijeli 6° nekega moškega, kj je brez obotavljanja priznal, da je zanetil ogenj. Rekel je, da je pripadnik nizozemske komunistične stran ke. Požigalca so takoj odvedli pod moč nim varstvom na najbližjo policijsko stražnico. Policija je daleč naokrog zaprla vse dohode 'n notranji minister Gohring. ki je osebno vodil varnostno službo, je odredil, da ne sme nihče izmed nepoklicanih 6topiti v notranjost poslopja državnega zbora. K požaru sta prihitela tud' državni kancelar Hitler in podkanceiar Papen, ki sta ostala tam kasno v noč. Po jx>lnoči so 6e pruski in državni minister sestali k zaupnemu posvetovanju.
Podrobnosti o požaru
Ogromni požar je privabil na desettisoče občinstva, ki je oblegalo parlament do jutra. Mobilizirani so bili vsi razpoložljivi oddelki policije, da so vzdrževali red.
Okoli 11. zvečer je predstavljala ogromna kupola parlamentarnega poslopja en sam ognjen steber, pa tudi vsa vzhodna stran parlamenta je bila v plamenih. Ognjegasci so se morali boriti z velikimi težkočami, da so prišli do bližine ognjišča. Njihovemu prizadevanju se je posrečilo, da so proti polnoči preprečili nadalnj"e širjenje požara. Nekoliko prej se je porušil del velike kupole. Ognjegasci so imeli opravka še vso noč, ker so se neprestano pojavljali novi plameni.
O polnoči je bila popolnoma uničena že vsa sejna dvorana z vso opremo, kakor tudi tribune za novinarje in občinstvo. Med tem so ugotovili, da je bil požar zaneten na raznih mestih s pomočjo steklenic, polnih bencina. Povzročitelji požara so morali imeti vsekakor dovolj časa, da so izvršili svoje delo, pri čemer jim je zlasti pomagalo dejstvo, da zvečer v parlamentu razen por-tirjev običajno ni nobenega človeka.
Ogenj so popolnoma pogasili šele okoli 4. zjutraj. V posameznih hodnikih je stala voda do 10 cm visoko, na zunanjih stenah pa je voda zaradi mraza sproti zmrzovala, tako da so vse zaledenele.
Palača nemškega parlamenta
Poslopje državnega zbora stoji na vzhodni strani Trga republike ter ga je zgradil v letih 1884 do 1894 Paul NVallon v slogu italijanske pozne renesanse. Poslopje je dol-
20	137 m in široko 103 m, na svojih štirih vogalih pa ima po 46 m visoke stolpe. Zbo-rovalnica, v kateri je izbruhnil požar, je imela notranje stene obložene s svetlim hrastovim lesom. Pokrita je bila z daleč vidno stekleno kupolo, opasano s pozlačenimi bakrenimi obroči." Vrli kipole se končuje s cesarsko krono in meri celo poslopje od tal pa do vrha te krone 75 m. Bogato opremljena zborovalna dvorana, ki je po-jx»lnoina zgorela, je bila dolga 29, široka
21	m in visoka 13 m. Tudi vse preddvorane so bile zelo bogato opremljene.
Danes so poslopje zaprli in vanj niso smeli niti uradniki. Policija je z vnemo nadaljevala preiskavo V smislu naredbe notranjega ministra Goringa so bili policijski oddelki ojačeni z narodno - socialističnimi napadalnimi oddelki.
Požigalec
Aretirani požigalec, ki ima nizozemski potni list in izkaze nizozemske komunistične stranke, je pri zaslišanju na policiji takoj priznal svojo krivdo ter je izjavil, da 9e p še Van (ter Liibbe. Amsterdamska policija je sporočila, da je Van der Liibbe star 24 let in da je član tamošnje krajevne komunistične organizacije. Policija ga je že večkrat obsodila zaradi revolucionarne agitacije. L. 1931. je hotel potovati v Rusijo, toda nemška policija ga ni pustila čez mejo. Preden je odpotoval v Berlin, se je v bolnici zdravi] zaradi neke očesne bolezni.
Vlada je obdolžila požiga komuniste
Wolffov urad trdi, da so dosedanje ugotovitve policijske preiskave potrdie, dn je bil požar v parlamentu delo komunistične stranke. Med preiskavo v komunističnem glavnem taboru, v »Domu Karla Liebknechta«, so baje našli mnogo gradiva. iz katerega je razvidno, da so komunisti pripravili "celo vrsto požarov, kokor tu-
di zaroto proti v:sokim osebam in pravo teroristično akcijo. Hoteli so zažgati tudi razne muzeje in druga javna poslopja ter uprizoriti revolucijo p« vzoru ruskega boljševizma. Požar v parlamentu naj bi bil znak za začetek revolucije in državljanske vojne. Teroristični pokret naj bi se b 1 pričel davi ob 4. po raznih mestih Nemčije. Policija je po vsej Pru^iji v pripravljenosti. Komunistični poslsnc so pod policijskim nadzorstvom. Vm komunistični listi in letaki so prepovedani za štirj tedne. Tudi soc;alistični listi t>o prepovedani, ker je atentator baie izjavil, da je bil tudi s socialisti v stik h.
Popolno uničenje socialističnega in komunističnega
tiska
čim je oblast prepovedala nadalnje izhajanje komunističnih in socialističnih listov, revij in knjig je stopila v akcijo policija da dejansko izvrši odredbo. Izvršenih je bilo nešteto preiskav. Zaplenili so vso že pripravljeno naklado socialističnega glasila »Vorvvarts« ter ustavili stroje in zaplenili vse tiskovine v komunistični tiskarni lista »Berlin am Morgen«. V redakciji »Vor-vvartsa«; so zaplenili tudi vse gradivo za volilno propagando. Policija je zasedla končno tudi prostore komunističnega glasi'a »Der Klassenkampf< in socialističnega lista jVolksblatU. Preiskavo so izvršili nadalje tudi v prostorih socialističnega sindikata.
Slične ukrepe so izvedle tudi oblasti na deželi V Konigsbergu so izvršili preiskavo v komunističnem domu »Leninhaus«. Policija je tam zasedla tudi tiskarno komunističnega lista >Echo des Ostensj.
Vodstvo socialno-demokratske stranke objavlja naslednje: V noči od 7. na 28. februarja je bil vos socialno demokratski tisk na Pruskem prepovedan za 14 dni. Ta prepoved se utemeljuje s trditvijo, da je neki aretiranec priznal, da je zanetil ogenj v državnem iboru in it a jc bil pred tem v zvezi s socialno-df>m«..;.-atsko stranko. Stranka odločno odklanja domnevo, da je socialnodemokra*ska stranka v zvezi z ljudmi, ki so zanetili požar t državnem zboru.
Vesti, da so pravi krivci požara hitlerjev-ci, ne pa komunisti ali celo socialisti, si ni upal objaviti noben nemški list, ker bi bil takoj ustavljen. Prebivalstvo pa je vedno bolj prepričano, da so požig zanetili hitler-jevci sami, da bi na ta način dali vladi izgovor za strahovlado nad komunisti in socialisti.
Več tisoč aretacij
Policijske patrulje so vso noč križarile po Berlinu. Polic'ja je aretirala vse znane komunistične voditelje. Do 6. zjutraj je bilo aretiranih že okoli SO oseb, osumljenih, da so hotele sodelovati pri revolucionarni vstaji, o kateri pravi policija, da jo je odkrila.
Davi so pripeljali v zapor načelnika komunistične stranke Thalmanna. Komuni* stični poslanec Korgler se je dopoldne sam javil na policiji v spremstvu svojega odvetnika. Čeprav je izjavil, da ni imel nobenega opravka z Liibbejem, ga je poli* cija vseeno obdržala v zaporu. Trdijo, da bodo aretirani tudi vsi drugi komunistični poslanci.
Policija je tudi v več drugih pruskih me stih izvršila hišne preiskave na stanovanjih komunistov ter več komunističnih voditeljev in odbornikov stranke odvedla v preventivni zapor.
Doslej je bilo aretiranih vsega 130 ljudi. Na policijskem predsedništvu jo bil že od
ranih jutranjih ur velik promet. Na vseh klopeh sedijo aretirani komunistični poslanci in voditelji. V kratkih presledkih prihajajo tovorni avtomobili policije na dvorišče policijskega predsedništva ter pri' važajo vedno nove arerirance Zdi se. da je bilo izdano povelje za aretacijo vseh komunističnih poslancev in funkcionarjev. Med aretirane; je tudi znani pisatelj Egon Er\vin Kisch Aretirani so tudi vsi odvetniki. ki so sunpatizirali s komunistično stranko in ki so v zadnjih političnih procesih nastopali kot zagovorniki komunistov.
Vsi aretiranci so bili izročeni političnemu oddelku policije.
Policija trdi, da je pri prijetih osebah našla mnogo obtežilnega materijala. predvsem letake. Pozvedovanja vodi pod vodstvom državnega ministra Goringa vrhovni državni pravdnik dr. \Verner, ki je prispel danes iz Le pziga v Berlin. Zaradi aretacije vseh svojih odvetnikov se nahajajo komunistični poslanci m poMirTiv funkcionarji brez pravne pomoči, tako da ne morejo izvesti protiukrepov.
Policija trdi. da ie v domu Karla Liebknechta naš'a dokaze za zvezo med nemško socialno-demokratsko stranko in nunsko komunistično stranko. Zato so se per-sekucije raztegn le tudi na socialiste. Aretacije se vrše tudi izven Berlina po vsej Prusiji. Število aretirancev cenjo še na več tisoč.
Požar tudi v bivšem dvoru
Včeraj je nastal r >žar tudi v severnem kril j bivšega cesarskega gradu, in sicer v prostorih univerzitetnega instituta za mednarodno pravo Požar so pravočasno odkrili in pogasili. V bližini, kjer je izbruhnil ogenj, so našli ostanke vžigalic, zaradi Česar domneva policija, ki je uvedla obširno preiskavo, da gre tudi tukaj za poizkus požiga.
Večmilijonska škoda
Škodo, ki jo jc napravil požar v nemškem par'amentii cenijo na voč milijonov mark Za obnovo zgradbe državnega zbora bo treba najmanj leto dni. zaradi česar za sedaj še n' znano, kje se bodo vršile pr^. o seje novega državnega zbora
Splošna sodba pravi, da so požig parlam^ta inscenirali hitlerjevci sami
Berlin, 28. februarja. AA. V krogih socialnih demokratov in skrajnih levičarjev izražajo dvome o točnosti uradnih navedb glede požiga parlamenta. Pri tem opozarjajo, da so se po Berlina že več dni širili glasovi o pripravah nekakšnega atentata, za katerega se bo odgovornost zvalila na komuniste. To naj bi bilo znamenje za začetek obsežne policijske akcije proti obema
levičarskima strankama.
Socialisti opozarjajo tudi na to, da si vesti o požaru nasprotujejo. Snoči opolnoči, ko so naši; pet ali šest mest. kjer je bil ogenj podtaknjen, dočim jutranje policijsko poročilo govori o šestdesetih Zato v levičarskih krogih odkrito govore, da je požar v državnem zlmru delo agentov provokator-jev, najetih od hitlerjevcev.
Ukinjene so določbe ustave, ki jamčijo državljanske svoboščine
Za dopoidne je državni kancelar Hitler sklical izredno sejo vlade, ki se je pričela ob 11. Na seji je pruski notranji minister Goring podal daljše poročilo o obeh požarih, ki 6ta b la zanetena v državnem zboru in v cesarskem dvorcu, ter predložil novo zasilno uredbo, ki naj v kali zatre nevarnost marksistične revolucije, katera se je baje pripravljala.
Zasilna uredba »za zaščito naroda in države,« ki jo je državni predsednik nocoj podpisal, vsebuje 6 paragrafov, in določa v glavnem naslednje: Ukinejo se do nadaljnjega členi 114, 115, 117, 118. 123, 124 in 153 državne ustave. Dopustne so torej omejitve osebne svobode, svobodnega izražanja, tiskovne svobode, pravice zborovanja, poštne, pismene, brzojavne in tele-
fonske tajnosti, hišne prei-kave, /aplcmb«; zasebne imovine itd. Ako kaka deželna vlada ne odredi potrebnih ukrepov za vzpostavitev javnega reda in mira, moie državna vlada prevzeti eksekutivo.
V nadaljnjfui členil s.? določajo kazenske sankcije za prekršitev zakonskih določb, ?.s ■pozivi-, za prekršitve vladnih naredb. Kazenske sankcije ne bodo manjše od enega meseca joče ali denarne globe I-IO mark. Kdor s svojimi kršitvami povzroča nevarnost za človeško življenje, se bo kaznoval z ječo ne pod 6 meseci. Ako se s takim dejanjem povzroči smrt kake osebe, se krivec kaznuje s smrtjo. Dopustna je tudi razlastitev premoženja. Dalje se bodo kaznovala s smrtjo veleizdaje. zastrupljenja ter atentati na javna poslopja in železnice.
Važen sporazum na razorožitveni konferenci
Razširjenje nenapadalnega pakta — Vojaške organizacije in vojaški roki
Nemci ovirajo delo konference
Ženeva, 28. februarja. AA. Zastopniki velesil podpisnic laoarnskega sporazuma so odobrili besedilo formuie, ki naj pride v načrt konvencije, s katero se odrekajo nasilnemu reševanju sporov. To besedilo se sklada z locarnsko pogodbo, vendar pa pušča več pridržkov, navedenih v pariškem paktu. Francoski delegat Massigii jo izjavi, preden je pristal na to besedilo, da ta formula v francoskih očeh ne predstavlja za-
Anglija prepovedala izvoz orožja na Daljni
vzhod
S tem bo prizadeta pred vsem Kitajska — Deljeno mnenje o angleški javnosti — Sovjetski protest v Tokiju
Washington, 28. februarja AA. V vladnih krogih so s simpatijo sprejeli sklep bn-
ki bi z lahkoto tvorili potrebno ravnotežje za ohranitev miru. Ako pride do take zveze, si bo Evropa s polno pravico lahko oddahnila.
London, 28. februarja, č. Sklep anglebice vlade, da se prepove izvoz orožja in streliva i<z Anglije na Japonsko in Kitajsko, je bii danes predložen spodnji zbornici ter je izzval izredno zanimanje. »Morning Post« trdi, da je bil prepovedan izvoz le onega orožja in strel va, ki bf bilo neposredno namenjeno na Kitajsko an na Japonsko. Izvoznikom je spričo tega možno, da izvozijo svoje orožje in strelivo posredno na Kitajsko in Japonsko. S:ccr pa se ta prepoved nanaša le na zdelke, ne pa na sirovine in polfabrikate. Konservativni tisk ostro kritiziral vlado, češ da bo prizadejala s to prepovedjo veliko šikodo anglešk industriji in da se bo spričo tega še po večala nezaposlenost. Liberalni in delavski tifk pa ugotavljata, da je b'la vlada nedosledna ter da te kljub pieooved; indu-strijcem še vedno mogoče izvažati orožje preko kake nevtralne države na Dalnji vzhod. Zaradi te-ln zahtevajo, naj Anglija odreče Japonski sleherni f nančni kredit.
London. 28. februarja, s. V 6podnj; zbornici je poslanec delavske stranke Crisp izrazil' upanje. da bo angleški prepovedi gl?-de izvoza orožja sledila tudi finančna prepoved in mednarodna odklonitev kred tov Japonski. Zunanji minister Simon je odgovoril. da ne bi bilo želeti, dn bi se v sedanjem trenutku brez premišljevanja dala z-java glede sankcij. V ostalem pa ravno oni. ki govorijo v ostrem tonu za sankcije, niso vedno za ukrepe Društva narodov.
tanske vlade o prepovedi izvoza orožja na Daljni vzhod. Vendar pa izražajo mnenje, da USA ne bo mogla sprejeti podobnega sklepa pred pomlad anskin zasedanjem kongresa.
Ženeva, 28. februarja. AA. Iz krogov, ki so blizu ruski delegaciji, se doznava, da bo ruska vlada na povabilo k udeležbi v posvetovalnem odboru, ki naj zas.eduje kita j-sko-japonski spor, po vsej verjetnosti odgovorila negativno, navzlic pritrdi.nemu odgovoru USA v tem vprašanju. To stališče Rusije je vzbudilo v ženevskih krog h veliko pozornost, zlasti še. ker je po drugih vesteh sovjetska vlada protestirala pri m and/.'urski m iaponsk vladi proti dogodkom, ki se odigravajo v bližini vzhodno-kitajske železnice. Zdi se, da so se odno-šaiji med Moskvo m Tokiiem vnovič poostrili.
London. 28. februarja, č. Japonci so doživeli poraz na gori Paizuli čutnen ter so se morali umakniti 10 km daleč proti severu pod goro Taniao Z novih postojank so pr čeli siloviti napad> na Kitajce, k- pa so čvrsto ohrani: woie oozic'je 3000 man-džursikih vojakov je prestopilo h Kita ;cmi i«i že <od';!'i'pV> v borbah proti Japonccm.
Tokio. 2S februaria. d Zunani; mimster Ušida je izjavil pa včerajšnj- seji mnistr-skega sveta, da pripravlja vse potrebno z a izstop iz Društva narodov, kar sc bo zjfo-dllo v 10 dneh.
dostnega jamst\a ti varnost v razorožitveni konvenciji; zato Si je pridržal pravico, da bo v splošnem odboru zahteval organizacijo sistema o v,ajemni pomoči.
Ženeva, 28 februarja. AA. Splošni odbor razorožitvene konference je soglasno sklenil, da se morajo pr pravljalne vaje pre i odslužitvijo vojaškega roka šteti v vojaški rok Prav tako je odbor soglasno vrnil besedilo francoske definicije, po kateri hi se štele za pripravljalne vaje pred odslužitvijo vojaškega roka take vaje, ki bi imele spec fično vojaški značaj, bodisi da gre za prostovoljsivo ali pa za obvezno s'užbo. Pri obeh glasovanjih niso glasovali zastopniki Nemčije, Italije, Rusije, Madžarske m Avstrije.
Ženeva. 2S. februarja. AA. Madariaga fe danes dopoldne v navzočnosti predsednika razorožitvene konference Hendersona kon-feriral z nomSkim delegatom Nadolnvjem o stališču Nemčije o letalskem odboru. Nadoiny jc kljub prigovarjanju trdovratno vztrajal na svojem stališču in odkloni udeležbo pri sejah letalskega odbora celo samo kot opazovalec.
Seja vlade
Beograd. 28. februarja. AA. Danes od 11 .do 13.30 se je vršila seja ministrskega sveta pod vodstvom predsednika vlade dr. M:iana Srš^ca.
Vojvoda Kosta Pečanac v Splitu
Split. 28. februarja, n. Sem je priepd čef-niški vojvoda Ko^ta Pečanac, ki so ga nn-vdušamo sprejeli. P revi bo imel predavanje o osvobodilnih borbah v dvorani sokolskega društva.
Katastrofa v ameriškem rudniku
Wi mi i peg. 28. februarja. AA. V Fl nflo-nu, severno od Manitobe. ee je v nekem rudniku podsul rov. Trije rudarji so bili ubili. 14 pa ie ranjenih.
Grozen čin blazne matere
Bern, 28. februarja. AA. Na neki kmetiji v občini Lowerz je.neka 24 letna žena ubila svoje tri otroke, stare 3, 2 in 1 leto. Prva dva je zadavila v petek in soboto, zadnjemu je pa v nedeljo prerezala vrat. Morilko in njenega moža so aretirati. Mislijo, da je morilka blazna.
Br. Ježa Bohinjec:
Kmečko-gospodarska
zavarovanja
Modernega gospodarskega življenja si danes brez" institucije zavarovanja gospodarskih dobrin ali raznih gospodarskih potreb ne moremo vec predstavljati. Zavarovanje je postalo velevažen gospodarski faktor, ne samo zaradi zavarovanja sa. mega. marveč- tudi zaradi svojega važnega finančnega vpliva na v*e panoge gospodarskega in socialnega življenja. Naravno je zato. da je zavarovanje postalo tudi predmet živahnega in intenzivnega zanimanja državne politike in zlasti državne zakonodaje, ki skuša ustvariti posebno za. \in-ovalno pravo z namenom, da zavaro. vinie pospešuje in da zadostno ščiti inte-1,-sJ zavarovancev. Z'-asti stroga je v tem ]-oglc:lu ameriška zakonodaja; tudi nem-škf zakon o zavarovalni pogodbi z dne 30 maja 1908 in zlasti zakon o nadzorstvu zavarovanja z dne 6. junija 1931 zasleduje, ta iste tendence in imata enake nasribe.
Naj v spoznavanje narodno-gospodarske važnosti zavarovanja omenim samo nekaj številk. Koncem 1. 1929 so naložbe razpoložljivih sredstev sevcrno-ameriških živ. Ijenjskih zavarovalnic bile naslednje: vrednost lastnih zemljišč 464 milijonov dolarjev trpot«>ke 7'i97 mili.jonov dolarjev, ude. "■-rba pri raznih obligacijskih posojilih države in obči t. 5924 milijonov (zlasti pri vodovodnih in električ-iib napravah. pri : lezniških obligacijah), posojila na pOKee milijonov, posojila proti varnosti 32 milijonov dolarjev in ostale rialožbe 483 milijonov dr/a rje v.
Znana je izredna iniciativnost in aktivno-,t zunanjih življenjskih zavarovalnic na ;<>!jii zdravstvenega in socialnega skrb-st va. Zveza norv eških zavarovalnic n. pr. \ z d rži i. je svoj lastni sanatorij za bolne na pljučih.
Zanimivo b; bilo čitati podrobno poročilo o investicijski in socia/no-zdravstveni po. ]:t:ki naših domačih zavarovalnic tekom zadnjih desetih let!
Najvažnejšo vlogo igra po vsem civilizi-: .-■eni svetu zavarovanje za slučaj doživlja ali smrt: (tzv. življenjsko zavarovanje). zelo razvito je tudi transportno za. varovr.nje in zavarovanje proti požaru. £koro ni rizika. ki pri modemi organizaciji zavarovanja ne bi bii predmet zavarovanja.
Privatne zavarovalnice hočejo delati na dobiček; zlasti velike akcijske družbe so I/.razi to zasebno-kapitalistična podjetja z vsemi instinkti stremljenja po čim večjem dobičku. V ostri medsebojni konkurenci pa segajo zavarovalnice že tudi po takem na. č:nu reklame, ki prinaša zavarovancem eno ali drugo socialno korist, kakršne so r.. pr. olajšave pri amortizaciji posojila na .-••i-ice. brezplačne periodične zdravniške preiskave, kombinacija zavarovanja z raz-d tižitvijo kmetov (n. pr. v Prusiji pri jav-• o.pra\-n:h življenjskih zavarovalnicah), <Save pri plačevanju premij, zaščita p-::!;'hlje.r:h pravic, lojalno in libera.lno r 'uravnavanje prijavljenih zavarovalnih slučajev, investicijska politika v smeri so-(■'alno.p0Sp0darskih koristi itd. Zavaro-v.-Jnicam je poverjena tuja imovina in je rato zel« važno, kako je zajamčena var-r s t. te imovine in kakšni so pravni, teh-r.Ični :n organizacijski temelji zavarovanja. da mere zavarovancem cb vsakem času v neokrnjen obliki nuditi vse zavarovalne dajatve. — Važno je vedeti, da v naši državi nimamo še zakona o zavarovalni rosrc-fb!. zavarovalni regifativ. ki urejuje na czem'j'1 bivše Avstrije državno nadzorstvo nad zavarovanjem pa je star (1896) in v mnegih ozirih pomanjkljiv. V drugih delih države pa je pravna ureditev zaseb-nega zavarovanja še znatno na slabšem. Razmere nujno zahtevajo enoino zavaro. valno zakonodajo.
Opažam«, da naše zasebno zavarovanje r.;\ zavarovanju kmečko.gospodarskjh pO. treb nima posebnega interesa. Delno je temu dejstvu vzrok konservativno razpoloženje kmeta ki se izraža v nerazumevanju važnosti zavarovanja, delno pa je vzrek posebnost kmečko-gospodarskih rizikov, ki se ne dajo zanesljivo številčno ob-seči, da bi se na ta način zavarovanje meglo matematično zanesljivo urediti. Kmečko-gospodarska zavarovanja so zvezana z visokimi in nevarnimi riziki. Kmečki posertnik spada k socialno šibkejšim sloje-m, kar pomeni, da morajo biti kmečko-gospodarska zavarovanja poceni; v kmečko-gospodarskih zavarovanjih je možnost dobička omejena na minimum. Vsi ti momenti so imeli drugod in iin^jo tudi pri nas za posledic«, da privatni zavarovalni zavodi kmečkemu gospodarstvu ne nudijo »>ne opore in pozornosti, k| ju ono potrebuje. V pretežni večini držav je kmet »am segel po skromni samopomoči, kj jo je utrjevala in podpirala uvidevnost javno, pravnih korporacij s Specialnimi Subvencijami najrazličnejših oblik. Tudi tam, kjer poslujejo velike privatne zavarovalnice. ki se pečajo izključno le s kmečko-go-spedarskimi zavarovanji s širokim teritorialnim delokrogom (n. pr. Norddeutsche Hagelversicherumgsgeselfecihaft v Berlinu), se zavarovalnice izmikajo krajem z nevarnejšimi riziki (n. pr. južnenemškim po-k-ai:nam kjer je toča doma) in je večina njihove kapacitete osredotočena na vele-posestva in ra srednja posestva. Mali kmet je tudi v teh državah prepuščen samemu sebi: naslanja se le na svoje samopotnočne organizacije. Ni čudno, ako se je že zgodaj uveljavilo prepričanje, da mora organizacijo kmečko-gospodarskih zavaro. vanj izvesti država ali posamezne večje javnopravne korporacije v oblikj posebnih zavarovalnic z javnopravnim značajem. Interesi in potrebe kmečkega gospodarstva sc ta^KO velike in socialno važne, da državna sros-podarsko-socialna politika ne more denuščati da te potrebe ostajajo izven okvirja solidne in pravno urejene gospodarske zaščite, ki jo more nuditi le zavarovanje.
Jugoslavija je tipična agrarna država. Ugotovljeno pa je. da so vSe zavarovalnice v državi L 1930. izdale samo 9753 zavarovalnih polic za zavarovanje proti toči z» samo 193.428 Din zavarovane vsote, da&i vrednost poljskih pridelkov presega več milijard in vsakoletna škoda zaradi toče dosega visok«. milijone dinarjev. — To je nevzdržno stanje, v katerega mora državna kmečko gospodarska politika z vso uvidevnostjo in odločnostjo poseči, da utr. di gospodarsko moč kmeta.
V bivši avstro-ogrski monarhiji kmeč-ko-gospodarsko zavarovanje kljub agrarnemu značaju države in kljub izredno po_ gostim in obsežnim škodam zaradi toče ni moglo do pravega razvoja. Zasebne zavarovalnice so kmečko.gospodarske potrebe zavarovale le v svojih postranskih poslih, na katere niso polagale posebne važnosti. V vsej avstro-ogrski monarhiji je skupna zavarovalna vsota vsen zavarovalnic v zavarovanju proti toči 1. 1911. znašala samo 948.7 milijona kron in je bilo izplačano 11 milijonov kron odškodnine. V načrtu je bila ustanovitev vsedržavne kmečke zava_ rovalnice; načrt pa je padel v vodo; vzela ga je vojna. Na pomoč so prišle posamezne dežele k so ustanavljale svoje posebne deželne zavarovalnice z javno.pravnim značajem za zavarovanje proti požaru, proti toči ln za zavarovanje živine. Te panoge zavarovanja so izvajale enotne deželne zavarovalnice z raznimi oddelki, ali pa je bila za vsako panogo organizirana samostojna zavarovalnica. Tako je pošlo, vala v Brnu moravska deželna zavarovalnica za živino, v Celovcu deželna zavarovalnica proti požaru (1900) in zavarovalnica za živino (1899), podobna je bila organizacija zavarovanja v obeh avstrijskih deželah in na Tirolskem. Na Češkem je bilo razvito zavarovanje na osnovi prosto, voljnega združevanja kmečkih posestnikov. V Srbiji je bilo 1. 1895. uvedeno obvezno zavarovanje proti toči; ta zakon pa je bil 1 .1905. ukinjen in nadomeščen z novim zakonom, ki je iz posebnega državnega fonda (1 milijon Din) priznaval cd_ škodnine za škodo zaradi toče. Obvezno zavarovanje proti toči je bi-lo uvedeno leta 1896. v Bolgariji.
Na osnovi jugoslovanskega zakona od 31. julija 1923, ki je imel veljati kot enotni državni zakon o zavarovanju proti toči, so nekatere oblastne samouprave pričele z organizacijo te panoge zavarovanja. Z zakonom o pospeševanju kmetijstva iz 1929. je bil ta zakon ukinjen .n s tem ustavljene vse že izvršene predpriprave. Leta 1931. je izšel okvirni za«on n ^varovanju plodov Li oosevkov proti toči, ki izvedbo zavarovanja prepušča posameznim banovinam. Zavarovanje pa do danes niti v eni banovini še ne posluje, dasi je že več banovin izdalo predpisane lastne uredbe. Tudi dravska banovina ima izdelano uredbo o zavarovanju proti toči in je pričako. vati, da se bo vsaj ta panoga kmeftko.go. »podarskega zavarovanja v najkrajšem času pričela praktično izvajati.
Zavarovanje proti toči pa rti edino in tudi ne za vse pokrajine najvažnejše kmečko, gospodarsko zavarovanje. Za dravsko banovino je najmanj enako važno, ako ne še važnejše zavarovanje živine za slu. čaj bolezni in nezgod. Produkcija kmečko-gospodarskih dobrin je izpostavljena ne-broj nevarnostim: povGdmjim, suši, rastlinskim boleznim, škodljivim mrčesim in živalim (kobilice, črvi), pozebi itd. Vse najrazličnejše neprrlike, ki so od volje, od pridnosti in prizadevanja posameznika neodvisne in se stalno pojavljajo, leto za le_ tam, enkrat intenzivnejše drugič v milejši obliki, povzročajo letno ogromne škode, ki malega kmečkega gospodarja potisnejo v skrajno bedo in v pomanjkanje. Trenutne javne pomoči so le kaplja v morje. Ta p<>-moč mora biti sistematično in pravno urejena, da kmečkemu gospodarju trajno »to. ji ob strani. Tako pomoč more nuditi le oblika zavarovanja.
Vsakoletne požarne katastrofe, ki uničujejo cela naselja, nam prinašajo žalost, ne izkušnje, da v naših vaseh podamo zavarovanje ni na oni višini, ki bi jo zahtevali oziri na gospodarsko zaščito malega kmeta. Hiše in poslopja so stalno podza. varovane, celo brez zavarovanja čakajo na nesrečo. Tudi požarno zavarovanje m«, ra regulirati specialno javno skrbstvo za gospodarsko prosperiteto kmeta.
Med prve in najvažnejše ukrepe, kako utrditi gospodarsko uspevanje kmečkih gospodarstev, spadajo nedvomno ukrepi o ureditvi kmečko_gospodarskega zavarovanja. Ureditev t"h zavarovanj zahteva pametna kmečka politika, tudi ljudstvo samo je že pogosto izreklo željo, da M država ali banovina uredila izvajanje najvažnejših panog kmečko.gospodarskega zavarovanja, čim težje so gospodarske prilike, tem n«uj-nejša je organizacija zavarovanja na kmečkih gospodarstvih.
Nemške tožbe in intrige
Poznavalec poljskih razmer nam piše:
Nemci, večni neprijatelji slovanstva, so dandanes koncentrirali vso svojo protislo-vansko ofenzivo proti Poljski. V svojem časopisju ki jc razgranjeno po vsej srednji Evropi, pripravljajo pota za pohod hitler-jevske j.rase^, pri tem pa morajo včasi vendarle zapaziti da je kdo že zavzel postojanko, kjer so se oni hoteli ntaboriti. S severnih slovansko-nemških mej pošiljajo članke na svoje južne postojanke ter opozarjajo. kako se jim na pohodu neprijetno pojavljajo poljske — pre d stražo.
Graška »Tagesnost? je pred kakšnima 2 mesecema priobčila serijo člankov »Polen in Mittel- und Siidostcuropaj, ki jih jc napisal >Chrisfian Silesius«. torej nekdo iz Šlezije. V njih se je nanašalo, kako si Poljska prizadeva, da se močneje uveljavi na Balkanu in v češkoslovaški. Isti >šle.zijsni Kristijane je v >Tagespostir z dne 10. februarja napisal članek: >Tschechisch-pol-nisehe Front gegen Deutschland«. Tu član-kar izhaja od izjave, ki jo je dal predsednik >Poljsko - češkoslovaškega udruženja« v Poznanju g. Kierski uredniku poznan j-skeiga časopisa *Nowy Kurjer«, češ: Varšava in Praga morata trdno vkup boditi in nemška nevarnost bo premagana. Ta izjava se je že takrat Kristjanu zdela samo >Auftakt< za sklep poljsko - češkoslovaškega novinskega soorazuma, ki se je med tem res sklenil. Zato sedaj češko či-sonisje vedno >strastncje< piše proti Nemčiji v stvari poljskega »koridorja«. Seveda jc iniciativo za poljsko - češko sodelovanje dala Poljska ter je znala zelo spretno Čehom prikazati luko v Gdynji kot luko, ki bo imela za češkoslovaško velik pomen, posebno ko se pooolnoma dogradi velika železniška proga: Katovice — Gdynja. Tudi pričakuje Varšava, da se ji bo posrečilo preko Prage zopet utrditi zveze s Parizom, ki so se baje zadnji čas zrahljale.
Tako gospod Kristijan iz šlezije.
čuje.mo njegov glas in se — obračamo
pro5 od njega. Vemo. da smo na dobri
poti, ko v svojih mislih stalno spremljamo Poljsko in s svoje strani krepimo vezi, ki vežejo dve severni slovanski državi.
Kdor izmed nas je bil dclj časa v Poznanju, je pač imel priliko sc seznaniti z g. Kierskim; vneto on zagovarja češko-poljsko sodelovanje; na žalost je njegovo Udruženje dosedaj bilo neznatno tem važnejše pa je tamošnje > Poljsko - jugoslovensko udruženje«. Ko je preteklo jesen zagrebški univ. profesor -Ilešič predaval o slovanskem Jadranu, se je lepo pokazala poljsko - češkoslovaško-jugosloveuska tro-zveza.	S. G.
Hitler in Hindenburg
Berlin, 26. februarja.
Ko je bil Hitler imenovan za državnega kancelarja, so navdušene nacionalistične množice korakale po berlinskih ulicah in vzklikale Hindenburgu, češ da je izročil vodstvo Nemčije v poklicane roke. Takrat se je izdala parola: »S Hindenburgom in Hitlerjem za novo Nemčijo!« V navdušenju prvih dni se je splošno proglašalo, da se bo s to parolo formirala za volitve ei.otna nacionalna fronta, ki bo združila jxid svojo zastavo veliko več-no nemškega naroda.
Iztreznjenje je prišlo hitro, prehitro. Danes ni več govora o enotni fronti in Hin-dcnburgovo ime se skoro več ne imenuje. Sivolasi predsednik so je moral umakniti popolnoma v ozadje in če se danes govo= ri o reprezentantu Nemčije, se imenuje le Hitlerjevo ime Niti ne Papenovo, akorav-no je današnje stanje nemške politike plod in posledica zakulisnega dela Papena in njegovega ožjega kroga.
Stari feldmaršal Hindenburg je bil med svetovno vojno gotovo najpopularnejši mož nemškega naroda. Njegovo Ime je ohranilo svoj blesk in svoj dobri glas tudi potem, ko sc je zrušila nemška militari-stična moč pod orožjem zapadnih sil. Hindenburg je pokazal svoj požrtvovalni pa» triotizem ne le na bojnem polju, temveč tudi po katastrofalnem prevratu m je pokazal svojo pripravljenost za sodelovanje pri vzpostavitvi notranjega reda in miru. Odločno se je okrenil od svojega bivšega tovariša Ludendorffa in je odklonil vsako skupnost z njegovimi prevratnimi poskusi. Ko ga je narod klical, da prevzame vodstvo države, se vkljub visoki starosti ni odtegnil nevajenemu državniškemu delu in je zasedel stol državnega predsednika Tudi na tem mestu se je izkazal kot mož ravne linije, ki je z najboljšo voljo čuval ustavo, na katero je prisegel. Pn zadnjih predsedniških volitvah so mu dali celo so» cialisti svoje glasove, ker so videli v njem moža pravice in so se zanašali nanj, da ne bo dopustil v Nemč-iii fašistične poplave.
foda zdi se, da visoka leta lc niso šla brez vpliva mimo starega maršala. Vedno bolj vidno so se kazali vplivi, ki so si jih znali pridobiti junkerski krogi na državnega predsedn:ka. Ta vpliv, katerega nosilec je postal končno Papen, je naraščal od stopnje do stopnje. Začelo se je s tezo prezidialne vlade. Bila je to prva odmaknitev od duha v,-e>im'arske ustave. Namesto sodelovanja .c parlamentom je nastopila vlada preži d en tov ih zaupnikov, ki niso bili več odgovorni zastopnikom na« roda, temveč samo poglavarju države; ta si je s tem osvojil prerogativo pruskih kraljev, ki so bili pri nastavljanju in odpuščanju ministrov neodvisni od vpliva naroda.
Pa še v času pogubne Papenove politike, vsaj v začetku, je obdržal Hindenburg neupogljivo hrbtenico. Ni hotel privoliti Pa-penu nobene nasilne kršitve ustave, na* sprotno pa je z vso vnemo podprl kance-larjevo stremljenje za zadušitev političnih zločinov, ki so jih uprizarjala hitlerjevci in komunisti. Ko je Hitler kot šef najmočnejše parlamentarne skupine 230 poslancev iztegnil roko po vrhovni oblasti, mu je Hindenburg z vso odločnostjo stopil nasproti in njegov rezki »ne« je odločil Tudi pozneje je opetovano odklonil vse
Eoskuse nacionalcev, spraviti Hitlerja na
ancelarski stol, ker je smatral izročitev državne oblasti buntovnikom in organiza» torjem političnih zločincev za nevarno in narodu škodljivo.
Toda končno je stari general omagal. V prehodni dobi Schleicherjevega kabineta so zakulisne intrige Papena in drugih članov »Herrenkluba«! Očividno dosegle svoj cilj in posrečilo se jim je — v vePki meri s posredovanjem Hindenburgovega sina — pridobiti Hindenburga za talne načrte, katerih končni cilj je bila kapitulacija pred Papen*Hitlerjevo zaroto. Kakor kaže današnji položaj v Nemčiji, se je Papen kruto varal, ko je mislil izigrati Hitlerja in ga, naslanjajoč se na Hindenbur-govo zaupanje, vpreči v svoj politični voz.
Kakor smo uvodoma poudarili, je stopil stari Hindenburg daleč v ozadje in pojem »prezidialne« vlade se zdi le še beseda brez vsebine. Dtanes vladajo Hitler, Frick in Goring. Ukrepi, kakor o niih čitamo dan za dnevom, so taki, da jih ni moči spraviti v sklad z nepristranostjo. pravič» nostjo in poštenostjo, kakor se jc Hindenburgu od vseh strani priznavala. Zdi se, da se novim oblastnikom ne zdi niti potrebno, zanimati se za mnenje državnega predsednika o tem, kar se godi v palači kancelarja in v pruskem ministrstvu.
Odlok, kakor ga je izdal Goring policijskim predsedstvom o sodelovanju policije z narodno«socialističmmi oddelki in Stahl-hclmom, bije v obraz vsaki nepristranosti in poštenosti m izpodkopava vsako pravno in osebno varnost. Goring zahteva, da mora policija prizadevanja nacionaln'h skupin in njih udejstvovanje z'asti v nacionalni propagandi podpirati in da sme proti tem skupinam nastopati le v najnujnejših primerih, nasprotne skupine pa mo® ra zasledovati z vso strogostjo. Odlok izrecno navaja napadalne oddelke (S-A) in oddelke Stahlhelma kot one skupine, ki jim policija ne srne dolati ovir. In to v času, ko ne m'ne dan, da ne bi javnost izvedela o mrtvili in težko ranjenih žrtvah hitlerjevskih junakov, o požigih sredi Berlina in drugih velikih mest. V času ko uni» formirani nacionalni socialisti razbijajo » dejanskim nasiljem celo shode loialnega in krotkega centruma.
Javno .nnenje v Nemčiji molči pod D-a-moklejevim mečem hitlerjevskih tiskovnih odredb. Molči pa tudi državni predsednik Hinderburg in s tem množi svojo odgovornost napram usodi nemškega naroda, ki ga je izročil Hitlerevim rokam. Protesti se oglašajo samo še iz j-užne Nemčije, pa tudi tu so že na vidiku ukrepi, ki ho* ceio uvesti pruske metode. Bavarska ž®
neprikrito napoveduje osamosvojitev, tedaj začetek razpada enotne Nemčije. Ali bo Hindenburg tudi tukaj molčal?
Te dni je centralno vodstvo »Splošne zveze nemških strokovnih organizacij« obrnilo naravnost na predsednika Hindenburga. da naj odpravi dvojno pravico, ki io je uvedel Gormgov policijski odlok Tud' od več drugih strani se apelira nanj. da prepreči podivjanost političnega boja, ki se je razpasla pod patronanco vladnih eksponentov Vsa nemška javnost z naps* tostjo čaka na stališče, ki ga bo zavzel tako naravnost apostrofirani državni predsednik. Seveda bi se tudi njegov :.jo'k smatral kot zelo pomenljiv odgovor.
Beograd, 28. februarja, p. Za jutrišnjo se-jo Narodne skupščine vlada v vseh političnih in diplomatskih krogih veliko zanimanje. Kakor smo že javili, se bo vršila jutri v skupščini povodom razprave o ratifikacij pakta Male antante velika zunanjepolitična debata, v kateri bo zunanji minister 2- Boško Jevtič podal obširnejše poročilo o zimanie-po!rtičnem položaju. Vse govore bo prenatšaia beograjska radio postala. Seji bodo prisostvovali skoro vsi v Beogradu akreditirani diiplomati, kakor tudi veliko število inozemskih novinarjev, ki so deloma nalašč v ta namen Drispell v Beograd.
V	Narodni skupščini sta danes zasedala finančni in agrarni odbor. Finančni odbor ie dopoldne in popoldne nadaljeval razpravo o amandmajih. Deba<ta v finančnem odboru bo trajala bržkono še dva dni, tako da ie malo verjetno, da bi prišel proračun še ta teden na dnevni red v plenumu Narodne skupščine. V zvezi z razpravami v finančnem odibopu se je vršila danes opoldne tudi seja ministrskega sveta, na kateri so razipravMali tudi o splošnem političnem položaju in o nadaljnjem delu Narodne skupščine.
V	odboru, kii proučuje novelo k agrarnemu zakonu, je bila danes končana debata. Položaj, ki je nastal po glasovanju o predlogu Vasilije Trbiča, pri katerem je ostal vladni prcdflog v manjšini, se je danes zopet izpremenil. Sprejet je bil nov amand-man, ki ga je predlaga:! dir. Slavko Šeče-rov in s katerim se že sprejeti predlog Vasilie Trbiča zopet razveljavili a. Za predlog Slavka Seč e rova je glasovalo 20 poslancev, proti pa 11. Tako je bil v glavnem sprejet prvotni predlog vlade. Izvršene so Me le nekatere japremembe, ki se
Washiitgton, 28. febr. AA. Bodoči ameriški zunanji minister Hull se je sestal s francoskim poslanikom Claudelom. Iz uradnega vira poročajo, da bi bil Roosevelt pripravljen sprejeti Claudela, da mu pojasni francosko stališče o ureditvi vojnih dolgov. Hull in angleški poslanik Lindsay pa sta te dni izmenjala pisane spomenice o ureditvi tega vprašanja. Novi ameriški zunanji minister hoče to vprašanje vezati z vprašanjem carinskih tarif.
O sestanku med Hullom ta Claudelom poročajo: Bodoči ameriški zunanji minister Hull in francoski poslanik Claudel sta temeljito razpravljala o glavnih točkah, v katerih bi Francija in Zedinjene države mogle plodno sodelovati, vendar pa Se nista določila točnih temeljev za bodoče razgovore med obema državama. Hull je nagla-sil potrebo sodelovania za svetovno gospodarsko obnovo ta skupno akcijo med Francijo, Anglijo ta Zedtajenimi državami, ki bi se jim lahko pridružile tudi druge države. Kakor se doznava, je Hull polagal večjo važnost na gospodarske probleme kakor na vprašanje dolgov, češ da predstavlja to samo eno izmed točk v načrtu za gospodarsko obnovo. Tudi ni načel vprašanja 15. decembra lanskega leta zapadlega obroka francoskih dolgov, češ da je ureditev tega vprašanja pridržana poznejšim pogajanjem, ta tudi ne vprašanja zlatega standarda ta revalorizacije valut.
Po končanem razgovoru je Hull izjavil, da pripisuje svetovni gospodarski konferenci silno velik pomen in da vsebuje program pripravljalnega odbora vse elemente, ki so potrebni za povratek blagostanja. Podčrtal je, da bi bil storjen velik korak naprej za zboljšanje sedanjega položaja, če bi vse države pristale na ta program.
Tretja bistvena točka je po Hullovem mnenju vpr? šanje carin. Zdi se, da je Hull za to, da prizadete vlade odobre v načelu
Državni notranji minister dr. Frick ie nedavno na javnem shodu v Dresdenu izjavil. da bodo narodni socialisti svoje delo za »rešitev Nemčije« nadaljevali, tud: ako ostanejo pri volitvah v manjšini, čtš da j-im niti na misel ne prihaja, da bi umaknili z mesta, katero so zasedli Ta. izjava se splošno tolmači tako. da se H ler ne namerava umakniti, tudi ko bi dr žavni predsednik odločil drugače. In nikdo se prav za prav ne bi temu čudil, kajti vse kaže. da so razmere v Nemčiji dozorele tako daleč, da smejo nasilni demagog1 brez vseh ozirov poteptati pod svoje noge ne le svobodo, marveč tudi dostojan^ stvo nemškega naroda.
nanašajo deloma na južne kraje, deloma na dravsko banovino. Najvažnejše spremembe, v kolikor se nanašajo na dravsko banovino, so naslednje:
V čl. 7. se doda nova 8. točka, ki se glasi: Na veleposestvih v dravski banovini, kojih gozdna površiaa pre^ga 1000 hektarov, a so bila po torki ".. čl. 10 teca zakona Izvzeta od razlastitve. ?»e raziastc gozdovi po odredbah točke t, 2, 3, 4 Jn 6 tega člena v roku šestih mesecev po nvc-Ijavljenju tega zakona. (Tu gre pred vsem za cerkvena veleposestva, ki so bila do-sedi izvzeta od državne reforme.)
Splošno važna je določba glede višine odškodnine za razlaščena zemljišča. Pri onih zemljiščih, ?a katera se mora u. pr, v Ba-nata fn drugod, p!ačati doprinos za vodne naprave, obrambne nasipe itd. bo znašala odškodnina !20-kratiro višino staresca čistega katastrskega dohodka toga /omUiščn. Pri ostalih zemljiščih pa, ki ne plačujejo vodnega doprinosa, pa 140-kratno višino čistega katastrskega dohodka drugega razreda. Tako dobljena vsota predstavlja di »arsko ceno zp pni razr?d a®r»me ocene.
Odškodnina 7,a mzlaščena zemljišča v korist agrarnih subjektov se plača dosedanjim lastnikom v državnih obveznicah. V to svrho bo Izdal finančni minister 5-od-stotne obveznice za skupno vsoto 750 mi-sjo»ov dinarjev. A gnani i subjekti morajo vrniti državi ta dolg v 30 enakih letnih obrokih s 5-odstotirimi obrestmi. Kdor svoj dolg naenkrat, se mu zniža v«.»ta za 20 odstotkov.
Predsednik odbora za proučevanje tega zakona dr. šečerov je danes popoldne predložil poročil-o Narodni skjp.ščiTii in bo prišlo na dnevni red najbrže že v četrtek takoj po končani zunanjepolitični debati.
znižanje carin, še preden bi se začela pogajanja za ureditev vojnih dolgov. Roose-veltova vlada bi očividno hotela doseči obljubo. da bodo prizadete države pristale na protiusluge, zato pa bi Zedinjene države, popustile v vprašanju dolgov. Roosevelt meni, da bi javno mnenje in kongres na ta način najlažje pristala na znižanje vojnih dolgov.
V zvezi s tem vprašanjem Je Hull opozo-zoril na oni del svojega govora, ki ga je imel 4. decembra lani, ko je dejal, da bi Amerika morala podvzeti pobudo in predlagati individualno prizadetim državam enotno politiko, da se prepreči vsak po višek carin in da se carine vsaj za 10% znižajo.
Hull in Claudel se v tem razgovoru nista dotakni'a dogodkov na Daljnem vzhodu. Kakor se doznava, se v kratkem vnovič se-staneta, da proučita načrt o sodelovanju med vsemi velikimi državami sveta in da se dogovorita o osnovnih mislih bodočega programa za ureditev visečih gospodarskih vprašani.
Tu so se razširili tudi glasovi, da so nastala nesoglasja med angleškim in ameriškim stališčem v vprašanja dolgov. Zdi se. da vztraja angleška vlada na tezi, da znižanje dolgov ne sme biti odvisno od gospodarskih koncesij in da ne more biti govora o prioriteti teh koncesij.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, zmerno hladno, na zapadu ponekod padavine. — Siiuacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk še vedno prevladuje nad Vzhodno in Južno Evropo, ciklon pa nad severnim delom kontinenta.
Dunajske, vremenska napoved za sred©: Najbrž še južno vreme, v severnih Alpah jasno, v južnih pa oblačno.
Agrarna reforma na cerkvenih veleposestvih
Novela k zakona o agrarni reformi je bila v odboru sprejeta — Odškodnina za razlaščene gozdove bo izplačana v državnih obveznicah
Obnovitev pogajanj med Francijo in Ameriko
Važna konferenca med novim ameriškim zunanjim ministrom in francoskim poslanikom — Amerika bo intenzivneje sodelovala v svetovni politiki
OSMI DAN ŠENČURSKEGA PROCESA
Tudi včeraj je vso razpravo Izpolnilo čitanje izpovedi onih prič,
ki so bile zaslišane v teku preiskave
Beograd, 27. februarja
Panašnji. osmi dan razprave v Šenčur-skem procesu se je nadaljevalo čitanje izpovedi številnih prič o dogodkih., ki so se odigrali v Hrastju, Primskovem. Šenčurju Mengšu in Cerkljah Razprava se je pričela ob S 15 Mimogrede je bil omenjen tudi do godek o priliki shoda poslanca Komana v Mavčičah Pričevanja so se v glavnem nanašala na obtožence Brodarja, škrbea Umnika, štrcina, Ogrina, Cerarja in Vomber-gorja. V precejšnji večini so priče izpovedale obtežilno za obtožence in le nekateri razbremenilno.
Najprej se j« prečitala izpoved priče dr Branka Alujeviča o dogodkih v Šenčurjn. Glasi se:
>Prišel sem v Šenčur s posl. d.r. Rape-tom in sem ostal na cesti Zato sem mogel dogodke prav od blizu opazovati. Takoj po prihodu sem opazil, da so prihajali z raznih strani ljudje, zlasti na kolesih, k'i so bili gotovo neprijateljsko razpoloženi proti poslancu Barletu in ki so imeli očividno namen, da preprečijo shod Že pred pričet-kom zborovanja se je videlo, da hočejo prodreti na zborovališče in preprečiti našim dohod Pričelo se je tudi že kričanje Opazil sem tudi na oknih sosedne hiše ženske. Vi po kričale ter metale kamenje in polena. Po končanem shodu pa so iste ženske vpile na poslanca Barleta ^Izdajalec slovenskega naroda!«
,Gledal sera, kako je masa pritiskala na orožniški kordon pied zborovališčem Lju-d:e so hoteli celo odvzeti orožnikom puške. Orožniki so nato z bajoneti porinili maso čez cesto Že prej pa so pričeli proti orožnikom padati kamni in polena Slišal sem tudi prvi strel Nato je ustrelil tudi podpo-ročnik Rakič. Masa se je tedaj umaknila proti cerkvi, ali tudi od tam so potem obmetavali orožnike s kamni in poleni Videl se-m, kako je sreski načelnik Ogrin pozval Brodarja, naj naroči ljudem, naj se razidejo in pomirijo, in slišal som. kako je Brodar odgovoril: Moji so mirni. Klicalo pa se je ve s čas Živel Korošec! Dol z Barletom! Živela svoboda!c
Priča Matija Poteskar je ijzpovedal v preiskavi: Prišel sem okrog pol 3. s kolesom v družbi kakih 15 fantov z Visokega j tj slišali smo. kako so ljudje vzklikali Žive] Korošec! Vzkrikov živela republika! pa nisem slišal imel sem zeleno kravato, pa sem jo rotem snel in sem zato tudi moirel priti na dvoriže, kjer se je vršilo zborovanje.s
Pnčevanie Franja Sirca
Priča Fran Sire, industrijec iz Kranja je izpovedal: sSlišal sem že med tednom, da se za shod v Šenčuriu nekaj nripravlja in da bo orišio kakih 500 ljudi iz Kranjskega in ljubljanskega sreza, da preprečijo shod pozoril sem na to poslanca dr. Rape-ta. s katerim sem se bil dogovoril na pride na lan zborovanja v Kranj iu da odidevav Šenčur, je bilo pre<l Gašnerlinovo hišo že pr-ccej i. udi. pitani j" tedaj še niso bile pri kraju. Ljudje so očividno prihajali od Cer-ke! in od Komenda P?*d Gašnerlinom je bilo tedaj morda 5 do S orožnikov, ki so zapirali pot Videt «tn. kako so ljudje pri-ha'ali s kolesi, in naravnost hoteli prodreti po cesti, katera je bila zastražena po orožnikih. Neki mladi fant se je na kolesu C"'!o zapodil med orožnike, tako da je padel s kolesa. Potem je fant pobegnil in je kolo samo ostalo na cesti Kolesarji so nosili večinoma zelene kravate Tako se je naoolnil res nrostor pred cerkvijo Shod se je otvo-ril okrosr pol 4 ure Velika množica ie takrat vzklikala: živr-1 Korošec! Dol Barle!
samostojna Slovenija! Orožniki so maso. ki je v^e bolj pritiskala na kordon, enersrično odrinjaii.*
Druga striiča st? je mod tem skušala pre-r i ti orožnikom za hrbet. Opazil sem. da je ta srruča bila brez zelenih kravat, ker iih je menda že zameniala. Med zborovanjem sem bi na Gašperlinovi terasi Množica pred kordonom je silno kričala Med množico so bile tudi žerske Na oknu Umnikove hiše sem opazi. Umnikovo hčer. pa tudi druge ženske, ki so bile rdeče oblečene Te so trrav posebno kričale in metale polena Slišani sem vzklike- Živel Korošec! Živela samostojna Slovenija živela slovenska republika! Slišal sem vzklike proti kralju Prvi strel je prišel od Umnikove biše Po shodu sem videl, kako so pamezn;ki med sobo' dp-batirali Okrcg nekega moža se je zbrala velika eruča. ki je silno vzklikala: rekli so m', da je to Brodar Videl sem veliko demonstracij. ali nikdar nisem videl tako predrznih in tako nasilnih Slišal sem tudi večkrat vzklik: živel Mussolini!c
Dve nadaljnji šenčurski
• v»
priči
Priča Anton štefe je izpovedal: >Bil sem na dvorišču pri Gašperlinu. ko je začel govoriti Barle Videl sem Janeza Okorna potem. ko je bil že ranjen Toda potem, ko so padli streli sem se odpravil proti orožni-ški kasarni Ko pa je streljanje prenehalo, sem se zooet vrnil do Gajzlerjeve Stale Vide! sem Umnika in Brodarja. ki sta hodila gor in dol Videl sem tudi. ko je prišel župnik ŠKrbec in nekaj izpregovoril ljudem.?
Priča Franc Koprivnik je izpovedal: Tudi jaz sem priše na kolesu v družbi v ka ter i sta se nahajala Podjed in Grilc Kolesa smo nustili v neki hiši. potem pa smo šli h Gašneriinu Ostal sem nekaj časa v gostilni. potem pa sem šel n? cesto Videl sem kako je začelo oadati kamenje na orožnike Prvega strela nisem slišal ker sem bil bolj zada." na cesti in sicer na glavni cesti pr<v ti Kranju Teda* Grilca ni bilo nri meni Po streljanju na sem videt Grilca pred Gra;zierievo šta o Tu je bil čisto piian in je samo gleda! Da bi imel kako zastavo, nisem videl.«
Priče o dogodkih na Prim-
visela slovenska zastava in Ko sem zahteval od Brodarja. naj se ta zastava odstrani, je odgovoril, ia njega to nič ne briga Ravno tako pa tudi na moj poziv, naj vpliva na ljudi, da se razidejo, ni storil ničesar Množica se je potem razšla šele po Barle-tovem odhodn. Izvedel sem pozneje, da je Brodar pred shodom napajal svoje pristaše z žganjem in moštom v svoji hiši z namenom da jih pripravi do tega. da preprečijo shod-
Glede dogodkov na Primskovem pravi priča: s-Ko je bil shod razpuščen, sem videl župnika škrbea Nisem pa mogel dobro razumeti. kaj je izpregovoril Ali ne izključujem. da bi škrbec ne bil izpregovoril tako, kakor pravi obtožnica Brodarja nisem videl v Primskovem. pač pa sem spoznal kakih 20 fantov iz Hrastja, Prebačevega tn Vogelj, katere sem videl tudi na prejšnjem shodu v Hrastju.*
Priča Jože Rozman je izpovedal o dogodkih v Hrastju: -Tedaj, Ko je prišel poslanec Barle. je množica kričala: živio dr. Korošec! Dol vlada! Dol Barle! Brodar pa je tedaj, ko je poslanec Barle s svojimi ljudmi hotel Iti na Staretovo dvorišč«, da bi tam zborovali, zaklical: vTist.i. ki ste z menoj, pojdite sem Drugim bomo že pomagali ko bomo mi prišli na površje.c
Obtoženec Brodar: »Res, da sem takrat rekel ljudem: »Prosim vas, pojdite narazen, kar vas je naših!« Tedaj se je pokaza. lo, da je bilo na Barletovi strani samo pet
ljudi.«	.
Sodnik Paljič: j>Torej tedaj, ko st« vi to rekli ljudem, so vas vaši vsi ubogali To znači torej, da vas je masa ubogala.«
Brodar: j-Da«.
Sodnik Paljič: sAIi drugokrat vas niso?«
Brodar- »Ne Pripomnim z ozirom na izpoved pričo Dolžine, češ da sem jaz tisti dan ljudi opijal v moji hiši. da to ni res; ljudi, ki so to govorili, sem tožil na sodišču in so bili vsi obsojeni.«
Nato se je na predsedniKovo vprašanje začela precej živahna razprava o moštu, ker se ni razumelo, da je to sadjevec, oziroma jabolčnik Predsednik se je začudil, češ: čudno, da imate mošt v mesecu maj-niku.
Nato so bile prečitane izpovedi tistih ljudi, ki so se na večer zborovanja nahajale v Staretovi hiši v Hrastju, kjer je obtoženec govoril o avtonomiji in fcderaciji. Te priče Franc Tičar. Miha Moli in Dermastja Jože so izpovedale skoro popolnoma enako
\ko. kakor je izpovedal na glavni razpravi zaslišani Miha Molj. Istotako je izpovedal tudi Stare Aleš, ki mu je bivši nosla-nec Barle stric
Priča Franc Pravst je izpovedal razbremenilno. češ da obtoženi Brodar ni vzklikal proti kralju. Ker bi ga bil moral on slišati, saj je stal v neposredni njegovi bližini.
O dogodkih v Hrastju je tudi še izpovedal trgovec Franc Strelec. Med drugim je dal na zapisnik: »Vsa množica je bila okrog njega, kakor pišanci okrog koklie. Vse je bilo pod njegovim vodstvom«.
Priče o demonstracijah 7 Mengšu
Nato so se začeli čitati zapisniki o zaslišanju prič, ki so izpovedale o doiodkih v Mengšu. Kot prva se je prečita,a izpoved Marte Mrak, soproge učitelja Mraka, ki je bil osebno zaslišan na glavni razpravi Tudi ona je potrdila v polni meri. kar je izpovedal mož Njeno pričevanje se nanaša na obtožence štrcina. Ogrina in Cerarja Potrdila je. da je razločno slišala besede, s katerimi je štrein piistopil k nekemu neznancu in ga vprašal: »No fantje, ali ne Ivo nič!« Dotični je odgovoril:	ne bo nič,
bomo pa mi sami napravili!« Množica je tu vzklikala: Živel Korošec, živela slovenska zastava, Dol Sokoli! Dol s sokolskimi barabami! in še razne druge vzklike, med njimi tudi proti kralju.
Dalje so bile o tem dogodku prečitane izpovedi prič: Jožeta SečniKa, Janeza Vodo-pivca. orožnika Franca Šaruge. Stanka Ko-sija, orož kaplarja Josipa Nemca, Josipa Gregla, Martina Meška, Viljema Straha, Janka Sušnika, Avgusta šuštsršiča in kaplana Stanka škrbeta.
Pred pol 11 dopoldne je predsednik senata dr Bubanj odredil odmor, nakar se je nadaljevala razprava ob tri četrt na 11.
Pavel Kosec, mizarski mojster iz Mengša, je izpovedal: »Me<ne je naprosil orožniški komandir Vodopivec. naj grem z avtom po orožniško pomoč v Domžale Odpeljal stm se z največjo naglico in sem se pTav tako hitro vrnil Pripeljal sem devet orožnikov. Ko smo prišli pred Gasilski dom, je padlo takrat več kamnov na moj avt.o. Orožni Ki so pričeli množico razganjati, za našim pa so ljudje vpili na mene: »Ti svinja, ki si pripeljal orožnike! Ne bomo več prišli k tebi!« In res imam od tega veliko škodo. Izgubil sem okrog 75 odstotkov zaslužka. Izgubil sem naročila in odpustiti sem moral večino svojih uslužbencev
Jože Vidali, trgovec, je izpovedal: >V
sko
vpm ir»
V Hvnsiin
Priča Franc Dolžina, orožniški narednik je v svoji izpovedi onisai dogodke v Hrastju in na Primskovem teT omenja tudi dogodke za časa zborovanja poslanca Komana v Mavčičah Med Irusrim je izpovedal »Ko sem priše v H rastje sem vide1 na cesti veliko množico ljudi Brodar le hodi sem in tja. množica je kričala živio Korošec! Dol s Barletom! živela svoboda! Na zvoniku je
Takih prizorov Se nikdar nisem videla v svojem življenju.«
Nekaj razbremenilnih prič
Melhior Vrhovnik. Čevljarski pomočn k, je izpovedal: »Tomaža Ogrina dobro poznani; kaj je vpil, ne vem, opazil sem na cesti ninco tujcev. Med množico so bili kmečki fantje iz drugh vasi. Iz Malega Mengša so prihajali ljudje tudi na kolesih ter vpili: Živel Korošec! Živela samostojna Slovenija! Živela svoboda! Vendar nisem nikogar poznal.«
Marija Šimenc, tovarniška delavka, je izpovedala. »Ljudje govore, da je Peter Ce-rar moj fant. Jaz pa sem že večkrat rekla, da ga ne maram in da ga ne bom imela rada. če bo imel druge. Mera nI dosti zanj. Videla sem ga v bližini orožnikov, vendar se jim ni upiral. Orožniki so s pušMnimi kopiti razganjali ljudi. Ne vem, da bi Janez Ogrin vzel zastavo.
Prane Zalokar, čevljarski mojster, je izpovedal: »Jaz sem bil dolga leta član prosvetnega društva v Mengšu in tudi član Orla. Iz časopisov sem zvedel, da so vse Korošcev e prosdave prepovedane. Bil sem tudi sam v sprevodu. Da bi Štrein hujskal. ne bi mogel reči. Ravno tako pa ne bi mogel reči. da ni odobraval vsega tega, kar se je zgodilo.«
Miha Kosec ključavničarski pomočnik, je dejal: »Videl sem Janeza Ogrina v sprevodu Ne vem alti ie imel zas-tavo. V sprevodu je bilo več tujcev, vendar to niso bili mestni ljudje. temveč kmečki fantje iz boljših hiš Klicali so »Živio Korošec! ži. vela slovenska zastava' Živela svoboda! Vzklikov: »živela retnublika!« nisem slišal.«
Nato sc bile prečitane izpovedi Franca K o r c a Janeza Sitarja. Terezije R o-p r e t o v e Franca Kosmača. Antona V a h t a r j a Andreja L u ž a r i a Gregor, ia K a v č i č a Antona Kompareka Izidorja Smoleta Raika Rožiča in Petra Sirca Vse te oriče so izpovedale o dogodkih ki so se odigrali pred cerkvijo v Mengšu Orožniki so zaman pozivali mno žico nai se razi d» Demonstranti so se prepirali z ni i mi th osovaiH in tudi oHuvali nanie, Padali so vzkliki »Dol Sokoli! Dol z vlado! živio Korošec! živela samostojna Slovenija!« Situacija je končno oostala ta. ko kritična da so mora." oro?m;ki vzeti mi. Ske v rcve ter so z baioneti in kaniti t>rd-t-^kaii množico nazaj in jo končno razgna li.
Neooiasrpena le vlesra rieVetra avtomobila. v kntprem so se oHnoliale ^ari ose-he mer! n-ftm« dva	v r^ekah ka.
VtSStvo Tvrv^.4n	v	SP ie
pojavil ta avto ie ^rr.in ta.'"*	k
Tiiim in "e mzgovarjal z osebami, ki so bife v njem.
Orožniški komandir v Mengšu
Zanimiva je i-zpoved orožniSkeza koman-diria Vida Ambrožiča, ki .ie dal na zaois-a:3k: »Ko j«- prišla orožmška po-.noč i.z Domžal, sem se z S do 10 orožniki ustavil nc trgu. Tam ie b:(o že polno ljudstva. Zaman so bili vsi naši opomini in svarila, nay se ljudje razidejo. Vpili so kakor bi bih pobesneli: »Živela samostojna Slovenija! Živela slovenska zastava! Klacev proti kralj« jaz nisem slišal. Morali smo nastopiti z nasajenimi bajoneti, a feudi to ni pomagajo. Fantje so vpili: »Le zabodite nas. ce se upate.« — Silno neradi smo se umaknili Zabavljali so čez nas in nas psovaM. Posebno ženske so se obnašale kakor divjo, morali smo jih kar pehati od sebe. Bile so očividno nalmjskane od kolovodij. Končno smo nabasali puške in smo vnovič z vso resnostjo opozorili ljudi, na; se raz-iideto. Začeli pa ?o vsi kričati: »Saj ne smete streljati!« Odgovoril setn jim, da bomo sfcreMali, in .H-h pozvai naj odstranijo otroke in ženske, da ne bo prelita nedolžna kri. Klnub temu se o:so takoj-umakniti. Eden je edo pljunil pred mene.«
Priča je dalje izpovedal, da je biil med množico tndi mengiški župn ik Sušni k. Tudi noega je pozval naj se umakne. Rekel mu je: »Kan delate tukaj, kaj hujsk^e, tudi za vas velja povelje. Odstranile se!« Župnik ie razburjeno odgovoril: »Kaj hnj-skam? Cesta je prosta za vse.« Prič je nato nadaljeval: »Župnik se ni hotel odstraniti. Zatheval je celo od mene, na>j se legttmkam, kar na sem odklonil. Župnik Sušn-ik ie vzel nato svinčnik v roke, nakar je prestopil k oiem neki Gostinčar in mu rekel: »Saj jr* poznam, Ambroži č se
p:**	;e nmto T,O,TVC->'	ime«
Sledilo je čitanje izpovedi ostalih orožnikov, ki so brli v oddelku komand-na Ambrožiča.
Miha Ekart je izjavil: »Kljub pozvom, se množica ni hotela se nam je celo
Močni
glavobol,
bolečine v krstih in bokih
so prvi znaki gripe. Navadno se pojavlp tudi visoka vročina V tem slučaju se mora takoj nekaj vkreniti. So zdravila, ki Vam bodo pomagala. Spomnite se poznanih
ASPIRIN tableta
Aspirin oblaii aro-*ino in olajša bolečine.
Odobren« o«l Min. za soc. pol. in nar. zdravje S. 3t. 1213. IS,3 1932.
gruči preti cerkvijo sem videl Ogrina ter da naj se ra;zidejo, se '
Cerarja. Cerar je nosi. na visoki preklji	^akmtK	:^komand lr jem A m-
zastavo n e vpil: Živio Korošec! Živela	smejal, rrepudi j	.	1 ,
SV*- Do1 2 '^Ti	T
no Tomaž Ogrin se ]e v gruči drl na vw	t,mira ujuuje s>o	j r
grlo. Jaz sem nu zaklical: Bodi pa je takrat skočil iz povorke 'n rekel, da
nega Vombergarja za klepetuljo, na čigar govorice se sploh m polaga.o dosti važnocti.
Najvažnejša je bila »poved Franca 2ni-darja, ki je rekel: »One b inaja. ko ie bila v Ljubljani Korošce-.-« proslavi, sem pr šel zvečer v Kernovo gostilno v Orkljah Tam je bil v večji eobi Vombergar s svojo družbo, v drug manjši sob pa so bili drugi ljudje Vrata med obema sobama so bila odprta Vombergar je »tal na stolu v pozi govornika Vombergar sploh rjd nastopa kot govornik Pripovedoval je. kaj je videl v Ljubljani Govori! je o demonstracijah in se navduševal zlast za Koro-ščev in Finžgaijev govor. Vombergar je rekel, da je dr. Korošec poudarjal v svojem govoru: »Posebno me veseli, da ste ootab zvesti Slovenci. Predno bo somce /ašlo. bo zmaga naša.« Te besede je Vombergar večkrat ponovil. Ko sem ga opozoril, da ne *me tako govorit', je odgovoril: »Ce se «ne v Ljubi jan', bomo tudi mi lahko« In nato Je pristavil: »Dol z Živkovtčem!« »Dol z Marinkovičemi« »Korošec gor!« Sploh je Vomberge. vedno, kadar je govoril o dogodki v Ljuibjani, govoril z velik m navdušenjem. Rekel je celo. da bi ljudje jokali, ako bi vedeli, kaj vse je vide' na shodu v Ljubljani. Ponovil ie vzk! ke: »Žrvio Korošec!« »Živela samostojna Slovenca!« »Živela svoboda'« Pozival ie tudi druge, naj še pridružijo niegovtn vzklikom Skoro vsi so ga ubogali, !e jaz in Kern se mu nisva hotela ukloniti Vombergar ni b'l toliko p jan da ne bi vedel, kaj aela. Govoril je popolnoma razumljivo. Hodil je od gostilne do gostilne m govoril, da bo v kratkem konec države da bo propadel dinar, da bo SI oven <ja zase in da bomo dob;li frs-ncoski denar.«
Priča je v svoji izpovedi nadaljevala: »Kjerkoli ^cm slišal take govorice <u sirn vprašal, odkod prihajajo, vedno stm slišal: To smo zvedeli o-j Vombergarja Ljudje so b:li prepričani, da se bo vse to v resn c zgodilo. Vombe"gar ima spioh vel:k vpliv na ljudi. Nastopal je čudi no pogrebih n na svatbah 2d; se mi. da ima celo več vpliva na liud\ kakor župnik«
Kovač Fran šter iz Zg Bm ka je izpovedal: »Vombergar je duševni revež in velika klepetulja. Njega sploh ne smatramo za resnega}.«
Ivan Kern: »Nisem el'šal. da bi Vombergar Spregovoril nkriminirane besede, Vombergar je znan kot velika »gofla« in ga sploh ne smatram za resnega.«
Janko Zorman, posestnik in gostilničar v Zg. Brniku, pa je izjav i: »Vombergar je nekoč pripovedoval da je sl;šal. da bo v kratkem vse drugače, da bo S'ovenija zase. da dobimo Trst in Reko. da češki in nemški listi že pišejo o Korošcu kot o pred-se'!n:ku slovenske republ:ke Počakati je treba samo še štirinajst dni.«
Ob 12 30 je bila razpmvn prekinienn in se bo nadaljevala jutr- ob 8. uri dopoldne.
Poslanec Mravlje toži župnika Škrbea
Beograd. 2S. februarja, p. Narodni poslanec <rosp. Milan Mravlje, je danes po beograjskem odvetniku dr. Vigeletu vložil tožbo pri beograjskem sodišča proti kranjskemu župniku Matiji Škrbcu zaradi žalitve }>o-vodom soočenja preti državnim sod šče.n, ko je bil poslanec Mravlje zaslišan kot priča v šenčurskem procesu.
Hitler bo posetil Mussolinija
Berlin, 27. februarja, č. Brzojavka iz Rima potrjuje vest, da namerava nemški državni kancelar Adoli Hitler kmalu po volitvah posetiti Mussolinija. Za enkrat še ni znan datum, kda! bo Hitler prispel v Rim. V berlinskih poučenih krogih menijo, da datum še m določen. Posetu v Rimu pripisujejo v nemških političnih krogih velik pomen.
Francosko gospodarstvo se popravlja
Pariz, 23 febr AA Glede na statistiko o davkih meseca januarja t. i. naglašajo gospodarski in finančni listi, da je načelno črnogledstvo v Franciji popolnoma neupravičeno. Davki so v januarju 1933 vrgli samo za S% manj kakor v januarju lanskega teta, medtem ko je znašal še v septembru lanskega leta nasproti septembru 1931 padec 20% Tudi davek na posiovni promet kaže. da se trgovina in industrija popravljata V januarju je vrgel ta davek 641 milijonov SSS 000 frankov, medtem ko je vrgel v januarju 1932 G15 milijonov frankov, to je lc malenkost več V septembru lanskega leta pa je bil padec toga davka v primera, s dcntembrom ki a 1931. 12%.
Sp CT 4
med francosko
n2
zbornico m senatom
Pariz, 28 febr. A V. je na snočnji sv; i, k i jo traja zavzela stališče, da vzgaja un lizaciji člena 61. no katerem n nina zvi.ia za 2Q%. Prav tako odobrila prvotno besedilo <1 Si uukcij uradiiirVl: edini, v katerih •;.< k- zbv.-ni .. data Senat je pristal na pon eesijo glede znižanja uradniški , da se znižanje uvede š:
j s 1 p n s k a z i j or n i <■ a .-jio čez polnoč, prvotni sti-j se doh-od-jc zbornica zastran re-ročki sta
u r: i ; e, i frankov 1 kakor j<3 senat so,? odstotni predlaga;
P
".iV?;':
eno

me bo za uho počil Orožniki so nato pozvali množico, naj se razide. Med njo eem videl tudi Štrcina Ljudje so imeli zelene kravate n zelene klobuke.
predsednik: No. Štrein, imate kaj pripomniti?«
Štrein: »Nič.«
Mihaela Vidali. poštarica. je izpovedala: »Ko sem šla na cesto sem vdela soprogo učitelja Mraka na oknu Povabila me je. naj pridem k njej na stanovanje Na cesti je bila tedaj že velika smeča Šla sem v Mrakovo stanovanie in opazovala dogodke skozi okno Med množico sem opazila tudi Štrcina Govoril ie ljudem, k so bili okros nje-aa Dobila sem vtis da iih je vzpodbujal. Ko je preneha! aovoriti. fe vse pogledalo oroti učiteljevemu stanovanju, nakar so začeli vpiti- »Dol z izdaialci! Dol z vlado' Ž vel Korošec? Živela samostojna Sloveni ja!« Umaknila sem se od okna. da ne b' ljudje mislih da izzivam Kmala nato sem zapustila Mrakovo stanovanje Na trgu sem videla potem Janeza Ogrina. Vsa masa je bila razvnela, kakor da bi bila podivjana.
v gruči drl na vse "•"»»	"" .— .„ ..-
tiho' On zaradi obnašanja župnika, ki se ]e upiral,
sicer bi se b li gotovo	razsl. «
V podobnem smislu	so izpovedal; tudi
orožniki Franc Sadar,	Franc Mia*ar m Josip patek.
Obtoženi Vombergar kot govornik
.Nato je sled lo čitanje zpovedi prič o dogodkih v Cerkljah m v Zg Brniku kjer je bii glavni akter »oba sl-kar Jernej Vombergar Sub"erzivna propaganda na Gorenjskem se je razmahnila zlasti po 8. maja, ko je bla znana Koroščeva proslava v Ljubljani, k je končala i dcmonstraemini
na	, ,
Prečitane so bile izD«v'di cele vrste prič. med drug m koiaria Franca SeMca. Janeze Zonnana. Alojzija Jenka, posestnika Ivana Omerze. m zarja Josipa Erzarja. gostilmčaria Ivanji Kerna M hae'» Bohinj ca. kovača Franca Štera iz Za Brnika n Valentina Sleora
Izpovedali so za obtoženci deloma obre cnenilno, deloma razbremenilno Iz njho vih pričevanj izhaja, da smatrajo obtože-
KO

k donoamn-ni fiuančni zbornica za no je, da s rr.icama -'.usi
oa
; .-:-e ne n^mbno k-ou-ih plač Odo ■:ie od 12.00;.
r,- od S00( • rotuo je pf izglasoval kakor ga j' "i r, medren ■ala 20 odst o spo: drevi

Različni petdesetaki
Beograd, 28. februarja. AA. Srebrniki po 50 Din so se kovali deloma v kovnici v Pcogradn. deloma pa v angleški državni Kovnici v Londonu. Da se bodo oboji srebrniki rrsd seboi ločili, je beograjska kovnica postavila pod sliko Ni Vel. kralja 7 maifonitni črkami besede »Kovnica A. D.«, medtem ko ni angleška državna kovnica ničesar napisala pod sliko. Tako bodo v bodoče v prometni sreorni petdesetaki z nap:som »Kovnica A. D.« pod sliko Nj. Vel. kralia in brez tega napisa.
Velik vlom v Splitu
Split. 28 februarja n. V. pretekli noči so neznanci vlomili v asencijo Jadranske plo-vidbe ki >e nameščena na ^tarem Pazar ju Vlomil j*o z dvorišča v •mbo ravnatelja, kjer so razbili veliko žflezno bl^<?ajno m wlnesli iz nie skoro ve? denar Ravnatelj Rismondo je prav snoči odpotoval v Beograd. tako da niso mogli takoj jgotoviti, koliko denarja je bilo ukradenega.
med obema na nočni seji.
Obmejne olajšave med Poljsko in Rumunijo
Stanislavovo. 2~. februarja, č. Tu se ie
vršila železniška konferenca med zastopniki Poljske in Rumunije. Danes je za>kliu-čiila svoje delo. Podpisani sta bili dve pogodbi o železniškem prometu med polisiki-mi in rumunskiimi železniškimi postajami ter o olaišavah za prehod meje preko nekaterih poljskih im ni imunskih obmejnih postaj. Za prehod meje na nekaterih postajah odšle; ne bo potreba ne potnega lista, ne obmejne izkaznice in se tudi ne bo Izvrševal carinski pregled.
Litvinov v Berlinu
Berlin, 28. februarja, č. Sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov prispe jutri i.' Ženeve v Berlin. Sovjetski poslanik bo prired i j-utri opoldne velik banket, katerega se bosta udeležila tudi nemški zunanji minister Neurath iu državni pod-tajnik pri zunanjem ministrstvu Biillow.
Vročekrvni izpitni kandidat
Tirana, 28. februarja AA. Albanska agencija poroča: Narednik pripravnik Izet Per_ tev Kadžu je v drugič delal oficirski izpit. Ko mu je izpitna komisija sporočila, da ga ni napravil, je potegnil revolver in začel streljati na člane komisije. Na srečo ni nikogar ranil. Nato so ga razorožili in aretirali.
Poslovilna avdijenca našega poslanika v Haagu
Haflg, IS. februarja AA. Kraljica Vilje-mina je včeraj sprejela v poslovilni avdi_ jenci jugoslovenskega poslanika dr. Milo-rada Stražnickega in druge člane poslaništva. Kraljica je obdržala ooslanika in njegovo spremstvo na večerji. Poslanik dr. Stražnicki je dobil odlikovanje velikega križa reda kraljevskega doma Oranie-Nas_ sau z lento.
Potres v (Vami
Pariz. 28 februarja AA Po poročilu iz Orana, je bil tamkaj snoči potres. Trajal ie le nekaj sekund. Človeških žrtev in materialne škode ni bilo.
Naš! v Kragujevcu
Zastopala so v najrazličnejših poklicih, največ pa jih je v vojaških zavodih in v kadru — življenje od prevrata
do danes
Kragujevac, v februarju.
Po osvobojenju, torej v letih, ko smo vsi gledali z zadoščenjem na lepi napredek m i a d o Jugoslavijo, so bili Slovenci v Kragujevcu sprejeti nad vse prisrčno. Prišli smo m«''i nje, znašli se v njihovi sredi res kakor bratje med brati. Kjer se je praznovala kakšna krstna slava, si vedno našel povabljene tudi naše rojake. Id kako smo se počutili! Razgovor se je toplo razpredal, pesem je donela. Slovenec je pravil domačinu o svojem kraju, njegovi lepoti, o gorskih velikanih in trdnih ljudeh, o preteklosti svoje ožje domovine — in brat ga je verno poslušal, kakor da bi prisluškoval bajki. Pa smo govorili o kralju Matjažu in so bratje pritrjevali: »Bogme, ■*unak je bil. kakor naš Marko! i In kolikokrat smo trčili s šumadijskim čajem (kuhanim žganjem) v zdravje veselemu spoznanju Koliko je bilo bratimljenja! ... Tudi v gostilne, kjer je bilo kaj Slovencev, so domačini takrat radi zahajali Z našimi vred so se poskušali v slovenski pesmi m silošno mnenje je bilo: Tja radi gremo, kjer ori vesela pesem, ker tam. kjer je pesem, je Slovenec, m kjer se poje, ni zle mislil' Bilo je vsepovsod splošno navdušenje nad slovenskimi brati s severa. In Slovenci sami so bili zadovoljni in so iskali srbske druščine. Iz teh let sledi tudi mnogo mešanih zakonov, ki drže še dan«'s in so zakonci dokaj zadovoljni.
Pa se ie sčasoma le unesla ta medsebojna vnema Zakaj, je težko reči. Najbolj pač .. . ',-r.T smo se sčasoma že dovolj spoznali med seboj, saj je bil dotok Slovencev v tukajšnje kraje stalno velik V veliki meri je zakrivila tudi prejšnja razdvajalna politika, da Srbi nasproti nam niso bili več tako zaunljivi Tako nekako je tudi Se danes. Hvalevredne so častne izjeme, ki nas še nadalje spoštujejo in umevajo — to so res trezni ljudje Življenje pa je za nas danes" dosti težje kot snočetka Morda smo t, .koliko krivi tudi sami. ali naša vest je. čista. Naj sodijo drugi, mi pa si želimo le bratskega umevanja in medsebojnega sodelovanj. ne zanosnega in kipečega objemanja. temveč treznega in preudarnega skupnega dri i v korist vsem nam enako drage
narodne države Jugoslavije!
*
V Kragujevcu so naši ljudje razdeljeni v dve ' ■ -roriji . Eni so zasebniki (da jih tako označim), ki delalo v mestu samo-stolno ali pa so nameščenci pri raznih tvrdkah trgovinah in raznih drugih podjetjih Drugi so pa po državnih službah odnosno v "državni tovarni orožja in mum-ei> V mestu (da gremo po redu) najdemo več podjetnih, samostojnih naših ljudi, ki se ;im obrt zelo dobro obnaša Pri tem je --i"1 dna vsesa uvaževanja njihova solid-nost poštenost. Tu imata svojo koncesijo France in Anton Varšek. oba stavbnika. ki zapostajeta po večini same domače moči številu več desetin Slovencev, ki so vzorni delavci in mojstri France Vagner je na glasu kot dober mojster v izdelavi modernega pohištva. V svoji delavnici, _ ki m baš majhna, dela s štirimi pomočniki, mladimi slovenskimi fanti Kot krojača sta se v--e'-r iia -\nton Jamnik in Slavko Zidar, ki imata v mestu vsak svoj reprezentativen 5a n Pomočnikov te obrtni je pa je vee. \vsust černe, Ljubljančan, je odličen
S »Kraljico Marijo« po Jadranu in Sredozem-morju
Kakor smo že najavili, priredi Jadranska Straža letes od 15. junija do 4. julija velik propagadmi in manifestaciiski izlet po Jadranskem in Sredozemskem morju. Potovanje se bo vršila na največjem in naj-udiobneišem jugo slo venskem parobrodu »Kraljica Marija« (17.500 ton). Spored potovanja je izredno pester in obsežen. Odhod iz Spi K a dne 15. junija zvečer. Naslednji dan bo parnik še sprejel potnike v Dubrovniku, nato pa bo šla pot na Krf, kjer • se bodo udeleženci poklonili pokornim junakom na Vidu. 20. junija prispejo v Aiac-cio na Korziki, naslednji dan pa v Morite Carlo, kjer si bodo lahko privoščili izlete v Nizzo. Monaco. Canmes. Men tone i-n tam okrog. 22. iiunija bodo v Toivlomi po-set':li francosko mornarico, nato pa j>ih povede pot v Marseille-s, kjer se bo vršila manifestacija s francosko pomorsko in kolonialno ligo. Iz Barcelone odplovejo v Alžir, kamor prispejo 27. jutnija. dva dni nato pa v Tu ni s, odlkoder bodo lahko pohiteli v Kartago. 20. iimilia prispejo v Malto, nakar bo sledil povratek proti Kotoru. kamor prispejo 3. julija in se bodo lahko povzpeli na Lovčen. Mimo Dubrovnika se 4. julija zjutraj vrnejo v Split. Udeleženci prejmejo pravočasno najpodrobne-jši spored in vodič za vsa navedena mesta.
Proračun za to pestro potovanje je res zelo nizek. Vsa voznina in oskrbnima bo znašala za posameznika v kabinah s tremi posteljam (50 mest) 3.800 Din. v boljših kabinah z dvema posterjema (150 mest) 4200 Din. v posebno udobnih kabinah z ono posteljo- (34 mest) 5000 Din, v luksuznih kabinah z dvema posteljema (22) 5600 dinarjev, v najboljših kabnah z dvema posteljema in kopalnico (10 mest) 7000 Din. Kakor omenjeno, je v navedene cene vključena voznina s kabino vred in s hrano, ki bo za vse enaka, vendar bne-z pijače. Za vse udeležence velja potovanje kakor v prvem razredu i*n se vsi potniki lahko kretajo svcbodnio po vsem parniku. Hrana bo najobilnefša.
Ker se je iu -otovanie prijavilo že lepo število Ceboslovakov in PoTljakov, bo to obenem manifestacija slovanske vzajemnosti. Skupno pa se mora prijaviti vsaj 250 potnikov, ki s prijavo obenem položijo delno jamstvo v gotovini Skrajni rok za prijave je 15. marec. Prijaviti se more vsakdo osebno ali pismeno neposredno pn odboru Jad.a-nske Straže v UuMnam (Gledališka ulica 8) od 16. do 19. ure ali pa posredno po krajevnih odborih v Kranj. Laškem. Novem mestu in v TrboVl.mh odnosno pri poverjenikih na ^edu (,. Stad-ler), v Brežicah (ffdoia Kučanova), v
Gospodarstvo
umetni slikar in fotograf in je zadovoljen s svojo obrtjo. Njegov atelje je v osrčju m^sta. Ob zapadnem vhodu v arzenal ima lično gostilno Jakob Jereb z Vrhnike, in vesel si, ko te postreže z imenitno kuho, kakor v Ljubljani, samo da je cenejša. Edini graver v Kragujevcu je Slovenec Pavle čopič, ki je jako cenjen od tukajšnjega življa. V Stojana Protiča ulici je odprla izvrstno kolonijalno trgovino energična Slovenka Greta Ržišnikova. Tudi več tesarskih pomočnikov ;e našlo pri tukajšnjih podjetjih prav ugodno službo, enako nekateri mesarji in peki.
V	glavni pošti posluje uradnik g. Kralj, gotovo edini te stroke. Pri sreskem načei-stvu najdemo tehnika Zorana Zakrajška in še nekatere. Takisto je v finančni službi več naših fantov. Naj omenim, da je še pred dobrim letom tu bival delj časa dr. Ljudevit Vaijavec, sedaj finančni direktor v Ljubljani. Tudi cestni nadzornik Debe-vec je bil Slovenec, žal nas je zapustil. V zavetišču --a onemogle Kragujevčane je naš rojak profesor Velik. Tu je deloval mnogo let (še pred vojno je prišel sem), in si pridobil tukajšnjo domovinsko pravico, zdaj pa uživa zasluženi pokoj.
Tako v mestu. V vejno tehniškem zavodu pa imamo ouiičnih mož, ki so nam v ponos, tako v vestnosti službe kakor v sposobnosti ^ri .ielu in organizaciji. Tudi domačini jih čislajo. Blagajnik Pirotehni-škega bataljona je vojni uradnik g. 'uo-vrencij V r -5ko. dalje so tu še nadzornik izdelkov MI. oddelka kapetan Rebernik Franc, ustanovitelj Sokola v delavski koloniji, kapetan Vodljak, poročniki K-urt. Sedej in Prelog G. Šta.jer Franjo je danes pomočnik nadzornika artiljerij&ke delavnice, Rejc Jože pa je poslovodja kalilnice. Moram omeniti inž Ivana Poženela in arhitekta Kraigerja, ki sta dolgo let bivala med nami in sta nas šele pred kratkim zapustila Slednji je pustil v Kragujevcu trajen spomin z zgradbo krasnega zvonika nove pravoslavne cerkve. Naši delavci so zastoipani v vseh strokah in položajih. Cenjeni po svojih sposobnostih so nameščeni pri izdelavi najpreciznejših strojnih in tehniških izdelkov Tako štejemo med svoje ljudi: knjigoveza, tiskarja, kemika, pisarje in tehniške risarje, kakor strojne ključavničarje, električarje, strugarje, kolarje. livarje in kovače. Po kvalifikaciji so po večini mojstri in pomočniki V zavodu je v navedenih strokah zaposlenih nad tristo naših fantov m mož Mnogi izmed njih so dovršili že doma obrtne šole. nekateri celo srednjo tehniko Brezposelnih ni med nami. če izvzamemo mestne zidarje, ki pa le čakajo na svojo sezono.
V	vojaški službi najdeš še posebno do sti Slovencev, tako častnikov kakor podčastnikov. Izmed vseh naj omenim zavednega in simpatičnega majorja Kumarja in poročnika Sosiča. število omenjenih, ki pa ni ravno stalno, je povprečno nad 40. Sled. njič naj bo omenjeno, da prihaja v kragu-jevaško garnizijo vsako leto veliko slovenskih fantov odslužit svoj vojaški rok. Prav zotovo v tem pogledu Kragujevac poseka vse ostale garnizije v naši kraljevini. Slovenskih fantov tu ni nič manj kakor 500 O naši ženski in njenem delu pa spregovorim v novem poglavju. Marjan Telatko.
Skorji Loki (ig. Ivam Legat) ter v Trebnjem (<r. Zaiio)
Vsak potnik miora s seboj imeti potni list, vizume bo izvršni odbor preskrbe! skupno in se potnikom zanje ni treba brigati. Zaprošeno bo za čim večje ugodnosti pri vizumih kakor tudi pri vožnji po železnici.
Zločin v Vin jem vrhu pred sodniki
Novo me^fo, 28. februarja.
Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je včeraj dopoldne razpravljal krvav dogodek. ki je bil izvršen 16. decembra iani v zidanici posestnika Bakšeta v Vinjem vrhu in katerega žrtev je bil 30-letni poročeni dninar Fianc Hrovat 'z Tomaževe vasi pri Beli cerkvi. Usodnega večera se je Hrovat podal od svoje sestre, poročene v Vinjem vrhu, pri katen je bil ta dan na dnini, na dom svoje matere. Pot ga je vedla mimo Bakšetve zidanice, v kateri sta se ta čas nahajala Bakšetova hčerka Frančiška in njen zaročenec. 281etnd Jože Cvelbar, doma iz vasi Podulce.
Ko je France dospel do zidanice, ga je Francka prijazno povabila v hram, ga po« gostila z vinom ter se živahno pogovarjala z njim Med razgovorom sta se pričela čez čas prepirat iHrovat n Cvelbar, kar je dalo Hrovatu povod, da je Cvelbarja sunil. Takoj nato je sledil spopad, v katerem ie Cvelbar. ki je teselno šibkejši, posegel po nožu in Hrovata prav mesarsko oklal. Odprl mu je tebušno votlino m na več kajih prerezal čreva. Poleg tega je nesrečnežu prizadejal še druge občutne rane v dolžini 12 do 15 cm Le največji pazljivosti in trudu primarija bolnice usmiljenih fcratov g. dr. Pavlica dolguje mož zahvalo, da ni podlegel groznim poškodbam, zaradi katerih je visel več tednov med življenjem in smrtjo. Obtoženi Cvelbar, ki se je pred sodniki zagovarjal, da je dejanje v/vršil v silobranu, je bil obsojen na 8 mesecev ječe.
Konferenca gostilničarjev
Beograd. 28. februarja, p. Na inicijativo predsednika gostilničarske zadruge v Beogradu Mihajla Nikoliča, se ie vršila v Beogradu konferenca gostilničarjev iz vse države. Gostilničarske zadruge dravske banovine je zastopal bivši tajnik Zveze gostilničarjev v Mariboru g. Petelin. Konferenca^ je obširno razpravljala o položaju gostilničar-ske obrti in je v daljši resoluciji obrazložila svoje stališče zlasti glede trošarine na vino in žganje. Konferenca je izrazila mnenje, naj bi se \iredilo plačevanje trošarine tako, da bi se plačevala šele ob konzumu, ter da bi jo plačal oni, ki blago dejansko konzumira. Tozadevna resolucija je bila po posebni delegaciji predložena predsedniku vlade, finančnemu ministru ter predsedstvu Narodne skupščine in senata.
Izbruh Krakatava
Serang. 28. februarja. AA. Ognjenik Rra-katav je zopet začel bruhati.
Skupščina Inženjerske komore v Ljubljani
Ob številni udeležbi članov se je 15. februarja vršila v posvetovalnici Zbornice za TOI VIII. redna letna skupščina ljubljanske Inženjerske komore. V zastopstvu ministra za gradbe je skupščini prisostvoval inšpektor g. inž. Rudolf Zaje. Poslovno poročilo, ki ga je podal predsedn k kom ;re g. inž. Šuklje, dokazuje živahno in smotrno delavnost mlade ustanove, ki bo v bližnji bodočnosti zavzemala vedno uplivnejše mesto v našem gospodarskem organizmu. Po zakonitih predpisih pripadajo komori kot člani vsi pooblaščeni inženjerji dravske in primorske banovine, ki se po strokah delijo takole: 53 članov gradbene stroke, 12 arhitektov, 15 inženjerjev elektrotehnike, 9 inženjerjev strojništva, 2 kulturna tehnuka, 1 kemičar in 3 inženjer« ji gozdarske stroke. Skupno število je torej 95 Inženjerji v privatni službi, ki še niso dosegli pooblaščenja, se vodijo v registru komore kot pripravniki.
Poročilo se podrobneje baw z določbami novega obrtnega zakona, ki se tičejo tehničnih strok, in s projektom zakona o pooblaščenih inženjer jih Slednji projekt je izzval v slovenski javnosti živahne raz> prave in mo se zlasti s st-ani obrtništva izrekli protesti proti nekaterim določbam zakonskega načrta. Komora ni hotela javno odgovoriti na take izjave, ker je smatrala, da ne sme posegati v pristojnost glavne uprave inženirskih komor v Be o« gradu. Inženjerska komora v Ljubljani je imela vedno pred očmi, da sestavlja vse tehnično delo, ki ga opravljajo gradbeni uradi, obrtniki in pooblaščeni inženjerii, pa tudi delovanje zasebnih inženjerjev v gospodarskih obratih sploh celoto kateri ne sme biti kvarnih naspr^tstev Pc naravnem razvoju bodo pooblaščeni inženjer« jii kot najviše kvalificirani strokov.ijatd tem prej prevzeli vodstvo v tehničnem gospodarstvu, čim vidneje bo to gospodar stvo napredovalo Uprava komoie je z dosledno lojalnostjo zagovarjala v .ra-ibeni stroki sporazum, ki se je leta 1924 usta novil na anketi pri ljubljanski Zbornici za TOI, in jc enako dosledno zagovarjala varovanje pridobljenih pravne naš;h gradbe nih obrtnikov. V tem smislu je z znatnim uspehom delovala ob priliki reda dre <brt. nega zakona. Sicer je bla mrienia, da fc mogle v načrtu zakona o pooblaščenih m-ženjerjih brez škode po večini izostati določbe. ki so izzvale tako hrupe«! odpor naših obrtnikov Neugoden v tisk je na= pravilo dejstvo da so prve izjave priti zakonskemu načrtu izšle iz vrst mladih inženjerjev v Zagrebu, s čimer se je kršila dolžna solidarnost. Projekt zakona o pooblaščenih inženjerj'ih ne ustreza ideilnim zahtevam, navzlic -temu pa bi pomenila njegova uzakonitev znaten napredek, tudi če se poedine določbe manjše važnosti iz« premenijo ali izpu9tijo. Združenje jugo-slovenskih inženjerjev in arhitektov je v slednjem času razp-avljalo o tem predmetu in je po naših informacijah prevladalo naziranje, da sp^.da ta snov prvenstveno v pristojnost inženjerskih komor in njih glavne uprave. Na tem stališču stoji ljubljanska komora z vso odločnostjo
Skupščina je sprejela poslovno poročilo z odobravanjem in je na podlagi predloga nadzorstvenega odbora soglasno podelila sedanji upravi razrešnico. Nato se je brez ugovora sprejel proračun za leto 1933.
Ker je potekla poslovna doba doseda« nje uprave so se vršile volitve. V upravni odbor so bili izvoljeni gg.: Fedor Blei-\veis-Trsteniški, Dragotin Fatur, Stojan Globo črnik, Miroslav Kasal, Boleslav Likar. Franjo Manda, Drago Mattanovich, Ivo Medved, Rudolf Škof, VladimiT Šla j« mer. Milan Šuklje, Živko Šumer in Danilo Žagar (Split); v nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: Ivan Ahtik, Žarko Deškovič (Split). Franc Zupančič in namestnik Kar lo Huss; v glavno upravo inženjerskih komor v Beogradu so se delegirali gg.: Dane Matošič (Spht). Franc Miklavc in Stanislav Rohrman. Naposled so se izvolili delegati na glavno skupščino odposlancev inženjerskih komor, ki bo 19. marca v Novem Sadu, in to gg.: Stanko Dimnik. Miroslav Kasal, Pero Oman, Rudolf Plazzeriano, Herman Reš in Anton Umek. iz Splita pa Miho vil Kargotie, Ivan Šakič in Silviie Sponza.
Novo izvoljeni upravni odbor se je konstituiral na prvi seji 22. februarja takole-predsednik Milan Šuklje, prvi podpredsednik profesor Miroslav Kasal, drugi pod« predsednik Danilo Žagar (Split), tajnik Franc Tomažič in blagajnik Franjo Manda.
ta klavzula za industrijske proizvode. V vsako trgovinsko pogodbo pa se mora vnesti tako zvuna katastrotna klavzula. To t>e pravi: Nemčija mora imeti prav co, da vezane carinske postavke zavoljo vzdr.tinja svojega javnega miru in reda izpremeiv. Zahteve »Angriffa« menda niso čisto resne m ni verjetno, da bi katera država pri-6ta'<i na take zahteve. Naš p:us pri trgo-viiiricrh pogajanjih z Nemčijo je, da ima nemška industrija razmerno izdatno kupo-valko svojih proizvodov v naš- državi, ki je zaradi tega v trgovini z Nemčijo zelo pasivna.
= Sindikat za izvoz vina. Iz Metkovča poročajo, da bodo vinogradniki naših juž-trh krajbv in zavod za pospeševanje zunanje trgovine ustanov1 li sind-kat za izvoz vina. Glavna naloga sindikata bi bila or-ganizacja vinskega izvoza in prilagodenje vin željam tujih kupcev, s čimer bi bila dana možnost uspešni konkurenci z vini drugih držav. Lani je znašala vrednost izvoženega vina komaj 17 milijonov dinarjev, medtem ko je v 1. 1930. znašala še 4S.5 m lijona dinarjev.
= Nemška trgovina z jajci proti povišanju carine Zveza uvoznikov (ajc v Frankfurtu a./M. je sklenila spomenico, v kateri se izreka proti namer' povišanja uvozne carine na 30 mark za metrski stot jajc. kar bi pomenilo podraženje za dva pfeniga pr- jajcu.
= Novi dogovor avstrijskih bank za odložitev plačil. Zadevna potrajanja so se po vesteh z Dunaja v glavnem zaključila. Podpisan bo dogovor te dni. Dogovor obsega kratkoročne inozemske obveznost1 avstrijskih finančnih zavodov (z izjemo Credit-Anstalta) v znesku kakih 15 do 17 milijonov dolarjev. Prvi zadevni dogovor je potekel poleti, vendar eo veljala njegova določila za čas pogajanj kot podaljšana. Novi dogovor bo veljal leto dni. Upniki so pristali na znižanje obrestne mere »lede na izpremenjen položaj na denarnem tr2ii.
= Prodaja lesa. Direkcija gozdov v Ljubljani sprejeme do 8. t m. ponudbe glede prodaje lesa
= Dobave. Prcmetno-komercijalni oddelek železn ške direkcije v Ljubljeni sprejema do 2 t m. ponudbe glede dobave 22.000 pol papirja indigo, splošni oddelek iste direkcije pa do b. t. m. ponudbe gede dobave papirja, litografske barve, tuša m drugega. Direkcija državnega rud-n ka v Velenju sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave tekstilnih obročkov in raznega sanitetnega materijala, do 22. t. m. pa glede dobave 1 ročične osi. Dne 6. t. m. bo pri komandi dravske divizijske ob'<ast' v Ljubljani licitacija glede dobave približno 4500 trn lign ta in 1000 kubičnih metrov drv. Gradbeni oddelek železniške direkcije v Ljubljana sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave 15.000 tračnikov.
Nepričakovana velika produkcija zlata
Po statističnih podatkih znane londonske tvrdke Samuel Montagu & Co. je svetovna produkcija zlata v lanskem letu prvič prekoračila vrednost 100 milijonov zlatih funtov in dosegla s tem rekord. Znašala je namreč vrednost 101.5 ^ milijona, kar pomeni povečanje za skoro 7.75% nasproti letu 1931. 40% produkcijskega povi-ška odpade na Južno Afriko, a Kanada in Avstralija sta zabeležili porast svoje produkcije za 14 in 27.3»/o- Zanimiva je ugotovitev, kako hudo se je zmotila zlata delegacija Društva narodov, ki je bila v naprej ocenila lansko proizvodnjo zlata le na vrednost 84 milijonov zlatih funtov.
Porast proizvodnje zlata se smatra prav za prav za neposreden učinek svetovne gospodarske stiske. Stroški za proizvodnjo padejo zaradi deflacijskega .pritiska, medtem ko zlato ne izpremeni svoje vrednosti nasproti zlatim valutam. Koristi producen-tov zlata postanejo celo še večje, če se zlato pridobiva v deželah, ki so opustile zlati standard, kakor na primer Avstralija. V letošnjem letu bo prišlo to še do krepkejšega izraza, ker je medtem opustila zlati standard tudi Južna Afrika, glavna produeent-ka zlata. Povišek produkcije bo imel svoj glavni vzrok pač v znatno povečani svetovni monetarni preskrbi zlata.
Gospodarske vesti
= K jugoslovensko-nemškim trgovinsk m pogajanjem. Kakor poročajo iz Berlina, opravičuje potek pogajanj, ki so se pričela v preteklem tedna, upanje na skorajšnji zaključek provizorija. Narodnosocialistčni »Angriff« piše, da namerava nemška državna vlada vse trgovinske pogodbe po •vrsti revidirati, da jim bo dala enotno pod-•laigo. Kmetijski pridelki po pisanju omenjenega lista ne smejo priti pod klavzulo največjih ugodnosti, pač pa lahko ostane
Borze
28. februarja.
Na ljubljanski borzi so popustili vsi devizni tečaji razen neizpremenjenega Curi-ha n malo čvrstejšejra Londona. To je znak, da se je dinar, ki je bil včeraj za malenkost slabši nasproti evrstoči v prejšnjem tednu, zopet lepo okrepil. Avstrijski šiling se je zaključeval v privatnem kliringu po 9.20 do 9.25 Din.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda malo slabša in se je za kaso zaključila po 195 in 198. Od ostalih državnih vrednot imajo zaklj jčke še 8% Blair po 40 in 6Vo beglučke po 31.50. V drugih vrednotah ni bilo zaključkov.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2297.63 — 2308.99. Berun iiJab.SO - 1367.60, Bruselj 798.02 -801.96, Curih 1108.35 — 1113.85, London 193.97 — 195.57, Newyork ček 5652.70 -56S0.96, Pariz 224.21 _ 225.33, Praga 168.67 - 169.53, Trst 290.18 _ 292.58.
Zagreb. Amsterdam 297.63 — 2308.99. Djnaj 910 _ 920 (915), Berlin 1356.80 do 1367.60, Bruselj 797.66 — 801.60, London 193.97 — 195.57, Milan 290.18 — 292.58, Newyork kabel 5674.70 — 5702.96, ček 5652.70 — 5680.96, Pariz 224.21 _ 225.33, Praga 168.67 — 169.53, Curih 1108.35 do 1113.85, Atene 26.3736.
Curih. Pariz 20.21, London 17.55, Newyork 512, Bruselj 72, Milan 26.22, Madrid 42.60, Amsterdam 207.30, Berlin 123.50, Dunaj 72.045 (58.35), Sofija 3.73, Praga 15.22, Varšava 57.50, Atene 2.92, Bukarešta 3.08.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 200 bL, 7% investicijsko 44.50 — 47. 8% Blair 39 — 40, 7"/o Blair 36.50 - 37.50. Trbovlje 145 — 150.
Zagreb. Državne vrednote: Vojina škoda za kaso 195—197, za marc 192—195, za april 195 blago, 7% investicijsko 44.50— 47, 4% agrarne 23—25, 7% BlaiT 36.75— 37, S% Blair 39.50—40.50, 7% posojilo Državne hipotekarne 41—43, 6% beglučke 30.50—32; industrijske vrednote: Jsis 30 blago, Impeks 50 denar, Dubrovačka 110 blago, šečerana Osijeik 150 blago, Trbovlje 150—160; bančne vrednote: Privilegirana agrarna 225—230.
Beograd. Vojna škoda promptna zaMjiuč-ka 198 in 197. za april zaključek 197, za maj zaključek 200. 7% investicijsko 44— 45, 4% agrarne 24—25, 6% beg-Iučke 31.75 —32, 8% Blair zaključek 39, 7% posojilo Državne hipotekarne 41.50—42.50, Narodna 4000 blago, Privilegirana agrarna za_ ključek 230.
Dunaj. Staatseissenbahngee. 13.05, Trboveljska 16.51, Alpine-Montan. 11.35.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (28. februarja). Tendenca za les mlačna. Zalkljiučena sita bila dva vagona desik. Povpraševanja: 50 m3 jelovih desk, 18 man iin okrog 100 m3 cd 24 mm, vse od 18 do 40 cm, medija 26/27 cm, paraCelmo, ostrorobo, očeljeno, m, zdravo, izključene izpadajoče grče, kakor tudi gnilo in razbito. Rezana hrastovi, na, prima, brez vsake napake in beljave, paralelna, ostrorciba, očeliena, vezana v zvezke, debeline 1" in 1% angleške cole, encitna širina 31/s" angleške cole, računana za 3" angleške coie, dolžina 18" angleških eol, steipnjevaje po 9" angleških col. Režama hrastovima, paralelna, ostroroba, očeljena, prima, brez vsakih napak, suha, debelina 2 angleške cole, srednja širina 12", dolžina 7 čevljev in mnogokratniki. 1 vagon bukove frize s 30% II., ostalo prima, 27 mm debeline, 6 cm širine, 35 cm dolžine. 1 vagon bukove frize s 30% n, ostalo prima, 27 mm debeline, 5 am št rine, 30 cm dolžine, 1 vagon bukovih obroblje-
nih plohov, suhih, 2 m dolžine naprej, I/H
z 30% HI, debeline 20, 27, 30, 40, 50 mm; za frize in plohe je treoa označiti težo m3 in staviti ceno franko italijanska meja. 1 vagon črešmjevih plohov od 2 m dolžine naprej, od 27—100 mm debeline, cena franko italijanska meja.
ŽITO
-j- Chicago (28. februarja). Začetni tečaj : pšenica: za maj 46.875. za julij 47.375, za september 4b.50; turščica; /a maj 23.75, za julij 25.50. z<a »eptember 27; oves: ja maj 16. ze julij 16.50.
-j- Winnipeg (28. februarja). Začetni tečaji: pšenica; m maj 47.50. za julij 48375, za oktober 49.75.
+ Ljubijan-ka borza (28. februarja). Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se: Pšenica; (mlevska voznina slovenska Dostaja, plačilo 30 dni); baška 76 ks 290 - 292.50; baška. 7? k2 297.50 - 300; turščica (mlev, voz., slov postaia. plačilo 3<> dni): času primerno suha. promotna 122.fX) — 125; za februar 127.50 — 130: moka (mlevska voznina, slovenska postaja plačilo 30 dn ): baška. >0« 450 — 455; banatska.	460
do 465
-f- N°vosadska blagovna borza (28. februarja). Tendenca mlačna. Premet 47 vagonov. Pšenica; baška. okolica Sombor in okolica Novi Sad. gornjebaška. srednjeba. ška. baška potiska in sremsika 224—226; gornjebanateka 220—224. Turščica: baška in sremska garantirana 65—66; za marc, april, maj 68—70; banatska garantirana 63—65. Ječmen: baški in sremski. 64/65 kg, 110—115; pomladni. 66/67 kg 117.50 do 122.50. Oves: baški in sremski 98—102. Moka; baška in banatska, »Og« in »0gg« 355—370; ?,2« 335—350; m 5« 315—330: »6« 290—300; »7« 195—205; »8 SO—82.50. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah 65—67.50; banatski, v jutastih vrečah 62.50—67. Fižol: baški in sremski beli 117.50—120.
+ Somborska blagovna borza (28. februarja). Tendenca mlačna. Promet 52 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor, srem-ska. slavonska, banatska pofska 220—222.5 gornjebaška. baška Dotiska 222.50 — 225; banatska 217.50 _ 220. Turščica: baška promptna 64 — 66: za marc, april, maj 69 — 71; Dunav in Tisa šlep. za april, maj 69 — 71. Moka: baška in banatska	in
sOgs« 350 - 365; »2« 330 _ 335; 310 do 325: »6« 285 — 295; >7z 190 — 200; 80 — 85. Otrobi; baški nš>ni?ni 62.50—65.
-(- Budimpeštarskn termin-ka borza (28. februaria). Tendenca sta'na Promet vreden Pšenica: za maj 13.92 — 13.94 Rž: za marc 7.65 do 7.66, ze rraj 8.13 do 8.14. Turšfca: za maj 7.31 do 733. za julij 7.70 do 7.72.
JAJCA
+ Tržišče z jajci (28. febr.) Na dunajskem tržišču cene počasi popuščajo Franco nemška meja se zahteva 82 do 85 mark za zaboj. V Poljski je produkcija zaradi hude zime majhna in pridejo zaradi tega na Dunaj le majhne količine poljskega blaga. Pa tudi madžarskega in jugoslovenskega blaga ni mnogo Cene na debelo na Dunaju 30 (za 100 komadov, zaearinjeno obdavčeno, ab Wien); domača jajca 14 do 16. madžarska 13.50 do 14, slabše blago 11 do 11.50 šilinga. V trgovini na drobno so cene za 1 do 1.50 šilinga višje. — Nemčija je pretekli teden nastopala kot večji kupec našega blaga in plačevala štajersko blago po 85 do 90. a hrvatsko po 82 do 85 mark za zaboj, pariteta nemška obmejna postaia. Vzrok večjemu nakupovanja našega blaga je v tem. ker poteče 6. marca naša trgovinska pogodba z Nemčijo, kar bo imelo za posledico povišanje nemške carine na jajca. Naš izvoz jajc v Italijo je spričo neugodnih uvoznih pogojev skoro popolnoma prenehal — Švica uvaža precej našega blaga po cenah 110 do 115 švicarskih frankov, pariteta Buehs. _ Produkcija v Franciji je velika in zato uvoz neznaten.
Razbojnistvo in smrtna nesreča
Pragersko. 27. februaria.
Oblasti še vedno brez uspeha zasledujejo razboinika, ki ima na vesti smrt posest. Simona Znidarja iz Ješevca. Kakor smo poročali, je posestnik Znidar prišel po opravkih v Slovensko B strico in je hotel pri tamoštiji mestni hranilnici dvigniti večjo vsoto denarja. Dobil pa je le manjši znesek in ko je nakupil razne potrebščine, se je zgodaj popoldne s svojo hčerko Marijo vračal proti domu. Hči je že na začetku poti opazila, da iima sledi neki neznanec in je na to opozorila tudi očeta. Ko sta prekoračila železniško progo in zav la na pešpot ob majhnem potoka, je Marija opazila, da jima neznanec sledi vedno hitrejše. Naenkrat je priletel kamen, ki je zadel očeta v glavo, da se je zrušil ia onesvestil. Tedaj je neznanec skočil proti njemu in je hčerko, ki je hotela ubraniti onesveščenega očeta, sunil parkrat z nožem in vrgel v potok. Marija je obupno klicala na pomoč in je njene klice slišal posestnik Franc Kmetec, ki je za gozdom vozil gnoj. Ko je tekel na pomoč, se je napadalec spustil v beg proti Laporju. Kmetec in hči sta nezavestnega očeta spravila v hišo mlinarja Stegla, kjer so ga za silo obvezali, potem pa odnesli na njegov dom. Še predno je prišel zdravnik, je stari Žnidar umrl zaradi hude rane na glavi. Morilec je pazil nanj gotovo že v Slovenski Bistrei in je izvršil svoj zločin meneč, da nosi posestnik s seboj večjo vsoto denarja.
V snežnem zametu pa je našla smrt Terezija, hči bogatega posestnika Motalna v Fraj-hamu. Sorodniki so jo bili povabili na koline in se je nesrečnica pozno zvečer vkljub prigovarjanju sorodnikov, naj prenoči pri n jih, napot la proti dom j dve uri daleč. Nedaleč od doma pa je zašla v močan snežni metež, omagala in zmrznila. Domači so sprva mislili, da je prenočila pri sorodnikih, ker pa je dopoldne ni b'lo od nikoder, so jo šli iskat. Ko so gazili velik sneg, je eden od domačih zašel v velik zamet in občutil pod nogami nekaj mehkega. Ko so začeli odkopavati sneg, so zagledali najprej dele obleke in tako so našli nesrečno Terezijo, ki je zapustila troje malih otrok. Včerai je bil po-greb ponesrečenke ob veliki udeležbi prebivalstva.
Drama bivšega milijonarja
67 letni veletrgovec z lesom Maks Groaz iz Budimpešte se je te dni ustrelil v svoji vili na Andrassyjevi cesti. Najprej je stre. ljal s samokresom na svojo ženo, potem na svojo tajnico, končno pa še na sebe. Grosz je baje- izgubil oblast nad svojimi živci, ki so pretrpeli hud udarec z razlastitvijo gozdnih veleposestev, katera so po mirovni pogodbi pripadla romunski državi.
Naši kraji in
Ceste In cestna dela v dravski banovini
V naši banovini ie 616 km državnih in 4080 km banovinskih cest V preteklem letu izvršena cestna dela
občih gospodarskih in finančnih načelih, po katerih morajo nositi javna bremena v pr. vi vrsti tisti, ki imajo neposredno korist od javnih naprav. Z izrednimi prispevki se razbremene ostali davkoplačevalci, ki cest ali sploh ne uporabljajo ali pa jih uporabljajo le normalno.
Način postopka za ugotovitev in odmero izrednega cestnega prispevka je predpisan z narecJbo ministrstva za gradibe z dne 11. januarja 1931, Službeni list 69/10 ex 1931 ter z okrožnico banske uprave vsem sre-glcim načelstvom in cestnim odborom. No. 874/3 z dne 20. junija 1931.
Tehnični razdelki pri s reških načelstvih kot organi uprave državnih cest in srečki cestni odbori kot organi uiprave banovin-sikih cest vodijo evidenco o odmerjenem in pobranem izrednem cestnem prispevku v posebni knjigi o izrednih cestnih prispevkih.
Za leto 1931. so bito ti izredni prispevki odmerjeni za državne ceste v denarju 1.217.551 Din, v gramozu pa 403 metrov; plačanega je bilo v denarju 548 091 Din m v gramozu 1428 metrov Za banovinske ceste je bilo odmerienih izrednih prispevkov v denarju 966.217 Din, v gramozu pa 321 metrov; plačarnega je bilo v denarju 435 690 Din. v gramozu pa 321 metrov. V letu 1931 je znašalo omrežje državnih cest v dravski banovini 480 km, omrežie banovinskih cest pa 3518 km. Na 1 km državnih cest je torej znašal pridevek 2532 Din. dočim na 1 km banovinskih cest le 275 Din. tako da je na 1 km državnih cest prišel devetkrat večii prispevek nego na 1 km banovinskih cest.
V letu 1932 ie bilo odmerjenega izrectoe-<ra ee^mesra prisioevka za državne ce^te 72fi 38fi Din za banovinske ceste pa Din 652.881 Dolina državnih ce^t se ie v tem letu povečala na R"1« krm. do^na banovin-sk;h cest pa na 4080 fera. tako da ie 1 km nt-*Rvr>-h cest orednisan izredni tnr!.«nevek 1280 Din. na 1 km banovinskih cest pa 160 Din.
V banovinskem cestnem omrežju v letu 1932/33 ni bilo večjih sprememb. Danes imamo 1198 km banovinskih cest I. reda in 2883 km banovinskih cest n. reda. vsega torej 4081 km banovinskih cest. Banska uprava je posvetila vprašanju proglasitve nadaljnjih cest za banovinske vso svoio pažnjo. Vendar pa njen tozadevni iniciativni predlog ni našel dovoljnega razumevanja pri centralnih oblastih, katerim posebnosti in zgodovinski razvoj cestnega omrežja v dravski banovini niso poznani.
Enotne ureditve občinskega cestnega omrežja se bo kraljevska banska uprava lotila, ko bodo pregrupirane občine po no_ vem obč. zakonu.
Redno vzdrževanje banovinskih cest se je vršilo letos prvič po načinu, ki je bil sklenjen na lanskem zasedanju banovinskega sveta; namesto kuluka se je pobirala enoti.a nadomestna doklada k neposrednim davkom. Gospodarska kriza in po njej povzročeni nizki dotok banovinskih davščin sta vzrok, da se prednosti nove ureditve kritja vzdrževalnih stroškov še ni®o mogle pokazati in tudi še ni mogoče izreči končne kritike o tem načinu. Požrtvovalnemu deiu nižjega strokovnega os ob j a — cestnih nadzornikov in cestarjev
_ gre glavna zashiga za kljub težkim
razmeram zadovoljive dosežene uspehe, načelnikom in članom sreskih cestnih od. bo rev pa zahvala za nesebično in nehvaležno delo v danih prilikah.
Izvršena dela
Štirje urada: geometri so zamejičili 150 kilometrov cest. Za osebne stroške, mejnike in delavce je biio izplačanih 101.000 Ginariev. Najeti civilni geometri so pred-ložil; "letos geodetske elaborate za 27 km novih cestnih zgradb. Njihov honorar, stroški za mejnike in delavce znašajo 56.000 Din. Skupno se je torej letos za-mejičilo 177 km cest ob strošku 157.000 dinarjev. Deilo se sistematično nadaljuje.
Tudi obeleževanje banovinskih cest z avtomobilskimi znaki po predpisih medna, rocforh konvencij se je postopoma nadaljevalo Za cbSne. ki so izjavile pripravljenost nositi tozadevne stroške, so se nabavili enotni, predpisom mednarodnih konvencij odgovarjajoči signali, ki omejujejo trzino avtomobilov skozi naseljene kraje. Tem občinam slede počasi tudi še nadaljnje občine Tako je pričakovati, da bo polagoma tudi to obeleževanje v ceh banovin1 enotno izvedeno. Pri vseh teh delih je šel banski upravi s svojim strokovnim nasvetom na roko avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije.	.
Motorna kolesa sreskim cestnim nad. zcTrkom so letos nabavili štirje nadaljnji cestni odbori, tako da ima sedaj 18 sre-sdcih cestnih odborov na razpolago motorna kolesa.
Gradbeni program, kakor si ga je zamislila uprava banovinskih cest za tekočo vj-džetoo perijodo in kakor je bil lansko leto objasnjen s tega mesta, je bil onemogočen zaradi gospodarske in finančne kri. ze Delo je bi^o zato osredotočeno predvsem na dovTšitev že za,početih in na pričetek takih gradb. katerih odlaganje m bilo več mogoče, odnosno za katera so bila finančna sredstva dosegljiva.
Modernizacija gornjega ustroja se e v letu 1932. izvršila na banovinski cesti I. ■reda celje—Rogatec skozi zdravilišče v Rogaški Slatini ob strošku 181.000 Dm ter ,a banovinski cesti n. reda Maribor—Sel-cica—Ruše v Studencih pri Mariboru ob crrošku 213.375 Din. Skupno je bilo za modernizacijo banovinskih cest v letu 1932 izdanih 394.375 Din. Gradibena dela na banovinskih cestah, ki so se pričela deloma v letu 1932., deloma pa že prej, so se nadaljevala, in to na cestnih progah Šoštanj— gt. Vid, Marijina vas—žetale in Reka— Sv. Areh. Izdatki za ta dela so znašali 569 000 Din. Izvršila se je preložitev banovinske ceste Celje—Laško v Košnici pri Celju ob strošku 214.000 Din in preložitev klanca Petelinjek na banovinski cesti Sv. Jurij—Sv Urban—Sodna vas, za kar se je potrošilo 250.000 Din. Dokončala se je zgradba mostu na dovozni cesti k železniški postaji v Tržiču ob strošku 222.000 dinarjev. Zaključena so bila nadalje dela pri cesti Višnja gora—Polica, Radohova
vas_Sela ter pri mostovih čez Krko pri
Krki in Žužemberku. Razen omenjenih K°radb se je izvršila na nekaterih cestah temeljita obnova cestišča in so se popravili večji objekti (zidovi, mostovi). Napravljeni so bili oporni zidovi na banovinski cesti v Železnikih, popravljeni mostovi na banovinski cesti Rašica—Kočevje in na jezerski cesti, razširjena banovinska cesta od Petrovč do mostu čez Savinjo. Tudi sreski cestni odbori so iz lastne iniciative sodelovali pri takih manjših preložitvah im korekcijah v popolnem razumevanju zahtev sodobnega prometa.
Banska uprava je nadalje sodelovala z ostalimi zakonitimi prispevnimi faktorji ■pri zgradbi važnih občinskm cest, katerih gradbeni stroški bi presegali finančno moč prizadetih občin. Dovolila je tudi k manjšim cestnim in mostnim gradbam občinam banovinsko podporo v mejah odobrenega proračuna ter dala na razpolago svoje strokovne moči.
Prispevki za prekomerno porabo cest
Po § 22. zakona o državnih in § 33. zakona o nedržavnih cestah morajo uprave državnih in banovinskih cest pobirati posebne prispevke za prekomerno uporabo cest. Ta vrsta dohodkov je za cestno upravo nujno potrebna, ker so postavke v državnem in banovinskem proračunu ter v fireskem cestnem proračunu predvidene le za vzdrževanje cest ob normalni redni uporabi. Izredni prispevek je utemeljen tudi v
Odkupnina za kuluk
Po predilcgu banovinskega sveta v zasedanju v 1. 1932. je bila na račun ltfudeikega dela (kuiluka) postavljena v banovinski proračun za 1. 1932/33 nadomestna cestna doklada v iznosu 25% na neposredne dr. žavne davke. Proračun je bil zakonito odobren in banovinski kuluk zato ukinjen. Le javni uslužbenci plačajo tudi v tej dobi obvezno odkupnino po izjemni določbi § 21 zakona o dopolnitvah in izpremembah cestnega zakona ž dne 30. maja 1930. (Kakor smo že poročali, je banovinski svet v posebni resoluciji pozval vlado, naj to nepravično in odiozno določbo spremeni. — Op. ur.) Glede onih zavezancev, ki niso odslužil odmerjenega dela v 1. 1930 in 1931 na banovinskih cestah, je bilo odrejeno, da morajo odslužiti svoje delo mesto na ba. novinskih na občinskih cestah svojega do-movališča kot subvencijo banovine^ obči. nam za gradnjo in vzdrževanje občinskm cest v smislu § 29. zakona o nedržavnih cestah. Hkrati so bile davčne uprave po-otfaščene, da odpuste izterjavo banovinske odkupnine od onih zavezancev, ki bi te davščine ne mogli plačati.
Subvencionirane občinske ceste
Po določbi banovinskih cest je ostalo še znatno število bivših deželnih aH okrajnih cest, ki so prometno važne za več občin ter po svojem svojstvu »sreske« ceste, ki pa niso mogle biti uvrščene med banovin, ske ceste. Zaradi razbremenitve občm je potreben stalen prispevek za vzdrževanje označenih cest, ki jih upravljajo kot občinske ceste pristojne občine.
Način vzdrževanja in subvencioniranja iz sredstev sreskeea cestnega zaklada je določen z načrtom banove uredbe o subvencioniranih cestah, ki je bil poslan v izjavo vsem sreskim cestnim odborom. Mišljenja sreskih cestnih odborov so glede nameravane uredbe deliena.
Poziv slovenski javnosti
Ljubljana. 28. februarja. Zgodovinski dnevi, v katerih se je krojila usoda narodov, ko so se postavljali dr* žavair novi mejniki, so prinesli tudi večini Slovencev davno zaželjeno in težko pričakovano nacionalno svobodo in državno samostojnost Vendar je morala posti tudi v to čašo sreče grenka kaplja bridkega razočaranja. Velik del našega naroda je moral ostati izven meja naše uedinjene domovi« ne, tisoči pa žive razkropljeni po širšem svetu to- in ons'ran oceanov, kier z žilavimi slovenskimi rokami sodelujejo pri ustvarjanju dobrin, ki nai služijo napredku in blagostanju tujih, mogočnih naro> gov. Vsem' sinovom našega rodu. krvi in Jezika, k so v težnji za poštenim delom ;n zaslužkom bili pnsljeni iskati si pri tujih narodih in v daljnih zemljah svojo drugo domovino, nai bodo v prihodnjih dneh posvečene naše misli m na?a skrb.
Ločeni od rodne grude, živeči v kraj h. kamor ne seže slovenska govorica, so stalno izpostavl eni nevarnosti, da utonijo v tujih morjih Slovenski narod pa je že tak t.vko majhen po številu in po višjih silah okrnjen do on:h skrajnih meja. da ne prenese več nadaljnjiih izgub. Za vsako ceno ohraniti kar je našega. Hod' naša deviza, ki nam jo narekuje skrb za naš narodni obstoj in razmah Kdo naj bo bolj poklican služiti temu cil u samoohranitve. 5e ne domovina! Kot rodna mati vseh svojih otrok ne sme pozabiti onih ki so jo morali začasno zapusti« ti: njena zvestoba bo obilno nagrajena z njihovo zvestobo Nuditi našim izseljencem sredstva, ki jih spajaio s slovensko zemljo, njeno govorico in čuvstvovanjem. je narodna in moralna dolžnost vsakogar, komur je nn srev usoda našega naroda
To stalno duhovno vez med nami in našimi izseljenci bo na:uspešnejše vzpostavila in vzdrževala slovenska knj;ga Kot ne= izpodbUen dokaz in verna slika našega kulturnega življenja in naše težnje za vsestranskim nap"edkom bo slovenska knjiga odkrivala na'im rojakom širnm sveta lepoto maternega jez;ka, jim vlivala ljubezen do rodne zemlje, krepla njihovo narodno in državliansko zavest. D^bra knj:ga bo n.a?emu človeku v tujini, izpostavljenemu v posebni meri nevarno-stim materijalnega in duševnega propada, ostrila čut in pogled na večno veliavne zakone e'ike in morale, ona bo podžigala njegovo volio za dosego tiste stopinje izobrazbe, ki ga bo usposobila za uspešno tekmo v življenjskem boju in mu hkrati priborila tudi med tujerodci eno vrednost in ceno. ki mu po njegov.h. po prirodi danih in prigojenih svojstvih in v.rl:nah pripada.
Spričo velike knjižne nabiralne akcije, ki se ima izvesti v pr.hodn ih dneh, moram podčrtati razveseljivo dejstvo, da je to hvalevredno in koristno nalogo prevzela naša srednje- in visokošolska mladina. Naj bi že ta pojav, da se naša mladina prostovoljno stavlja v nesebično in konstruktivno službo svojega n-.vroda, našel pri vsej naši narodno misleči in čuteči javosti ugoden odmev in vzdramil srca vseh Slovencev. Nikdo naj se ne odtegu e tej prostovoljni žrtvi, kdor količkaj more, naj ne dopusti, da se nabiralci vračajo iz njegove hiše praznih rok Vsak, tudi najmanjši dar prispeva k zaželjenemu uspehu, dobro delo slehernega darovalca bo pa prejelo najlepše pla* čilo, globoko hvaležnost naših rojakov v tujini za lepo slovensko knjigo.
Ban dr Marušič.

KINO LJUBLJANSKI DVOK
Telefon 2730
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Svetislav Petrovič in Agnes Esterhazy
Pred kolesom sreče
Beograd, 27. februarja.
Dvorana Državne razredne loterije, v kateri se vršijo žrebanja, že dolgo ni bila tako polna, kakor včeraj popoldne. Bil je pač velik dan za loteriste, kajti poleg visokih dobitkov je bila izžrebana tudi premija v znesku enega milijona. Zaradi tega se je tudi po ulicah m zlasti v tramvajih govorilo največ o srečkah in o premiji. Pred kolekturami se je zbiralo vedno več ljudi, dvorana Državne razredne loterije pa je bila še pred prihodom komisije napolnjena do zadnjega kotička. Iz velikega bobna sta dvigala srečke dva lepa mladeniča ter jih izroča komisiji Med grobno tišino je član komisije naznanil, da je milijonska premija padla na srečko štev. 10196.
Takoj je završalo po dvorani; kdo ima to srečno številko? Radovedneži najbrž ne bodo prišli na svoj račun, kajti srečka, tn sicer oela, je bila prodana v kolekturi bra= tov Markovičev, kupec pa ni vpisal svojega imena. Po eni verziji je kupec neki beograjski kolektor srečk, po drugi pa srečka sploh ni bila plačana in zaradi tega vrnjena razredni loteriji. Od druge premije, ki iznaša pol milijona pa je ibla četrrinska srečka štev 84.118 prooana nekje v Jago-dini- Dva druga srečna lastnika četrtmk te premijske srečke pa sta se znašla pri žrebanju v loterijski dvorani in sta kar omago-vala od samega veselja.
Takoj po žreban u se je zvedelo še za nekatere druge lastnike večjih dobitkov, tako na primer za neko učiteljico v Daru-varu, ki je lastnica polovične srečke št. 60.518, izžrebane z dobitkom 400.000 Din. Polovico srečke št. 51.348, ki je zadela 300 tisoč Din, pa je imel sluga neke beograjske banke.
JUTRI!	MONUMENTALNO FILMSKO DELO	JUTRI!
ZADNJI DNEVI POMPEJEV
m
Prekrasna ljubavna drama
Ob 4., V28. In 9. uri zvečer ob najnižjih cenah
BOMBA SMEHA! DVE URI NAJLEPŠE ZABAVE!
Liane Haid
Georg Aleksander Otto Wallbutrg' Hasss Mcses*
v pikantni muzikalni komediji
ospet st
ne
Satira na današnjo moderno ženo v dobi športa.

PRIDE!
KOT TONFILM!
PRIDE!
Kot dopolnilo sijajna šaloigra
»POROČITI SE JE TREBA«,
v kateri briljira sloviti komik
Szoke Szakall. Najnovejši Ufin zvočni tednik!
Ob 4., %8. ta %10. uri zvečer.
Tel.
212J
ORIGINALNI AMERIŠKI
KIS MASTER S VOICE"
SUPERHETERODYN
7-cevni radio aparati z vgrajenim dinamičnim zvočnikom, model R-4
5UPEHHETEHOD YN MODEL R-71
8-cevni aparat z vgrajenim dinamičnim zvočnikom
se dobe v vseh trgovinah te stroke. Enoletna pismena garancija za brezhibno funkcijoniranje
THE GRAMOPHONE COMPANV LTD.
Razne modele radio-aparatov gornje tovarne ima stalno na zalogi
„Tehnik" JOSIP BANJAI, LJUBLJANA,
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 20.	Palača Okrožnega urada.
Po nedolžnem v smrt
Ptuj, 28. februarja. V Novi vasi pri Sv. Marku se je snoči pripetli žalosten dogodek, ki je znova dokazal preveliko podivjanost mladine na de» želi. V ptujski okolici je stara navada da se ob pustu priredijo razne domače zabave. Tako je priredil posestnik Peter Cvetko snooi domačo pustno zabavo, na katero je povabil le svoje ožje znance in prijatelje, ki so se mirno zabavali in plesali. Okrog 23. ure pa so se pojavili pred hišo nepovabljeni gostje, in sicer fantje Viktor Kos Hameršak in Pešek, vsi iz Stojncev. Oboroženi so bili z odprtimi noži.
Domači gostje so se mirno zadržali, da bi se izognili prepiru in so telo ne poklica' nim gostom pustili, da so zaplesali. Ko so fantje odplesali, je eden izmed njih napadel nekega poročenega posestnika ki je baš plesal s svojo ženo. zadel pa je 32-letnega posestnikovega sina Franca Mežnariča ter mu zadal globoko rano v levo stran prsi. Ljudje so ranjencu numudoma priskočili na pomoč m ga odpeljali v ptujsko bolnišnico Ves čas je bil Mežnarič pri zavesti, kmalu po prevozu v Ptuj pa je izdihnil. Ko sta ga prišla danes njegov brat in sestra obiskat v bolnišnico, sta"ga našla že na mrtvašvem odru. — Sodna komisija ki je izvršila obdukcijo, je ugotovila, da je dobil pokojni Mežnarič globoko rano z velikim nožem, ki mu je prerezal žilo odvodrrcj in je ranje« nec podlegel notranji izfcrvavitvi. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Orožniki krivcev še niso izsledili
Nad sto kmečkih žrtev veleposestniške špekulacije
Veliki Bečkerek, 28. februarja.
Ves okraj se zanima za zamotano pravdo ki se vodi pred tukajšnjim sodiščem o posestvu in dolgu veleposestnika barona Da-nielija. Dva brata barona Danieli sta imela v vasi Elemir rn v Velikem Gaju veleposes:-vo, ki je prišlo pod agrarno reformo Pri izvedbi agrarne reforme je ostalo bratoma 518 oralov zemlje, in sicer 206 oralov v Elemiru in 312 oralov v Velikem Gaju. Ko je bilo zemljišče že razdeljeno po agrarni reformi, sta se brata pri Jujoslovenski banki v Zagrebu zadolžila za 600 000 Din. Banka je ta dolg intabulirala na zemljišče v Elemiru in je bila intabulacija leta 192» tudi potrjena. Brata sta kmalu nato javila banki, da nameravata vse svoje zemljnce razparcelirati in prodati, da pa bosta banxi poravnala ves dolg takoj, ko dobita de* nar od kupcev. Parcelacija je bila izvedena in tudi zemljišče se je razprodalo 108 krne^ tom iz okolice za skupno vsoto l,8C«.<XJO dinarjev. Kmetje so se s posestnikoma pogodili, da bodo polovico kupnine izplačal takoj, ko bodo oblasti potrdile kupne pogodbe in bodo novi lastniki razdeljenih zemljišč vpisani v zemljiški knjig'. Kupne pgodbe so bile od oblasti odobrene sredi novembra 1931. 1.. kmetje pa so dobili zemljo v pojest takoj, ko so >e pogodili z lastnikoma. že v jeseni 1 1929 Kmetje so
bili prepričani, da so bile vse pogodbe pra= vomočne že tedaj, ko sta jim brata izročila zemljišča Novi lastniki so od jeseni 1929. izplačali že dve tretjini kupne cene okrog 1,200.000 Din. Ves ta denar pa sta barona vtaknila v žep, zapustila kraj in se nastani« la v Budimpešti.
Jugobanka je dolgo čakala, da bosta brata Dameli izpolnila svojo obljubo ter poravnala s kupninami svoj dolg Ker vsi opo* mini niso imeli uspeha, je banka naposled iztožila njune men'ce. dobila pravdo in na dražbo je prišlo zemljišče v Elemiru, četudi je že davno kupljeno in večinoma tudi plačano od 108 kmetov. Ti kmetje so šele sedaj zvedeli, da še niso intabulirani. V silnih skrbeh so se obrnili na razne odvetni' ke, v zadevi pa so bile vložene proš-nje za posredovanje tudi na ministrstvo, ki je zahtevalo od okrožnega sodišča v Velikem Bečkereku natančne informacije o tej zamotam zadevi. Izkazalo se je, da je Jugobanka še vedno vpisana s svojim posojilom v zemljiški knjigi, brata Danieli pa sta. še vedno vpisana kot lastnika zemljišča in je bila zaradi tega tudi razpisana uraj-ba. Včeraj dopoldne je bilo že vse pripravljeno za izvršitev dražbe, v zadnjem hipu pa se je pripeljal iz Budimpešte zastopnik bratov Danieli, ki se je pogodil z zastopnikom banke glede odložitve dražbe. Baje je ta dražba odložena do avgusta. Kmetje, ki so v veliki nevarnosti, da izgubijo plačano zemljo, so seveda podvzeli vse potreb« ne korake, da se razčisti ta zadeva, zlasti pa reši vprašanje, na kak način je prišlo do tega, da niso bili toliko let vpisani kot last« niki odnosno. da ni bil kot lastnik izbrisan baron Danieli, ko so bile odobrene kupne pogodbe in ko je že prejel velik del kupnine.
Manilestaciiski shod JEKD
bo v nedeljo, dne 5. t. m. ob 10. dopoldne v Novem mestu.
Govore: minister dr. Kramer, minister Ivan P u cel j, senatorji in poslanci.
Sreski odbor JRKD.
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Joaefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
zvočnem kinu Ideal
ZADNJI DNEVI POMPEJEV
50.000 ljudi sodelujočih. Borba z divjimi zvermi v ogromni areni. Izbruh vulkana
in propast cvetočega mesta!
V NEBOTIČNIKU na Tyrševi cesti v pritličnih lokalih _
bom otvoril danes, dne 1. marca, moderno opremljeno in bogato založeno □
R	Cenjenemu občinstvu, ki mu tem potom najvljudneje naznanjam otvoritev dro- g
□	srerije bo nudena izredno velika izbira vsega drogerijskega blaga m predmetov,	n
□	tako vse specialne potrebščine in pripomočke za higieno telesa, ust m zob iz U g	priznanih kemijskih laboratorijev.	□
R	V kozmetiki bom nudil najpopolnejšo izbiro parfumov, pudra in Eau de Cologne g
□	najslovitejših znamk, zlasti pa francoskih specialitet.	□
□	Foto oddelek bo nudil največjo izbiro aparatov in vseh potrebščin priznanih znamk,	n
□	dalje bo razvijal, kopiral in povečava! posnetke amaterjev po najnižjih cenah.	U
□	Moje mnogoletno sodelovanje v matični drogeriji A. Kane sinova v Ljubljani, s □ R	katero bom ostal v najboljših prijateljskih odnošajih, v svrho povzdiga m na-	n
□	predka clrogerijske stroke, mi je dalo toliko izkustva, da bom mogel ustreči	□
J-1 *	________T- i-____ —,	r-r i-il i n -»-v-l	1 i
n □
□
n □
□ □ □ □
vsem zahtevam in željam.
2946
□ □ □ □ □ □
drogerija v Ljubljani, Tjrševa cesta. O
□
I. K A H C

Odhod f?®k!omtvene depntacije v Beograd
Ljubljana, 28. februarja.
Deputacija, ki izroči adreso Nj. \ el. kralju. odpotuje v Beograd v četrtek 2. t. m. s posebnim brzovkkom (5-11 del) iz Ljubljane Prvi del brzovlaka je normalen za potujoče občinstvo in odhaja iz Ljubljane ob 20. uri. Drugi del z deputacijo pa odpelje iz Ljubljane ob 20 30 min in vozi do Zagreba pol ure za rednim brzovlakom.
Udeleženci iz Gorenjske, Notranjske in Dolenjske naj bodo pravočasno v Ljubljani. Udeleženci iz Zasavja naj se z večern.m potniškim vlakom peljejo do Zidanega mosta in tam vstopijo. Udeleženci iz Štajerske naj prispo v Zidani most z vlakom 525. ki odhaja iz Maribora ob 17.30 Temu vlaku bodo priklopljcni v Mariboru posebni vozovi, ki se odklopijo v Zidanem mostu in dodajo posebnemu vlaku za Beograd. Udeleženci iz Posavja naj vstopijo v Sevnici in Brcžicah. V.sak udeleženec jc žc prejel pismena navodila in legitimacijo. Legitimacija naj se pri vstopni postaji pri blagajni pokaže in pusti žigosati. Pri blagajnah dobe udeleženci tudi šc nadaljnja potrebna pojasnila.	Narodni odbor.
Druga redna seja banovinskega odbora JRKD za dravsko banovino bo v nedeljo, dne 5. marca, ob 10.30 v Novem mestu v mali dvorani Sokolskega doma. Dnevni red obsega: 1. otvoritev in imenovanje overovateljev zapisnika: 2. poročilo banovinskega tajnika dr. Marjana Zajca in blagainika g. Frana Mar-na: 3. poročili ministrov dr. Kramerja in Puclja; 4. referat senatorja dr. Rožiča o univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani: 5. debata o teh poročilih in slučajnosti. Polovična vožnia i<=> dovoljena. Vsi člani banovinskeea odbora naj se ravnajo po navodilih, ki so jih nreje-li od banoinnskega tajništva. — Eano-v i nska eksekutiva.
* 5. znanstveni sestanek zdravnikov Dolenjske in Bele Krajine. V nedeljo 5. t. m.
v dvorani vodstva javne ženske bolnice t Novem mestu ponovni sestanek zdravni-Predaval bo prvič v krogu slovenskih z li avnikov naš rojak, profesor zagrebške medicinske fakultete g. dr Fran Kogoj, pr-dstojnik dermatološke univerzitetne kliniko. o trmi: -Pota in cilji v moderni der-matologiji. : Nadalje se udeleži sestanka pr< -Isednik Slovenskega zdravniškega društva v jjjubljani g primarij dr Valentin Meršol, šef infekcijskega oddelka državne bolnice, ki bo predaval o snovi Difterija pri nas in praktični zdravniki« šef novo m< ške ženske bolnice g dr Milan Žiga Čer-vinka pa bo razpravljal o anketi kr banske uprave: -O sodelovanju javnih bolnic z banovins-kimi in ostalimi praktičnimi zdravniki. ;
■> Novi rezervni podporočniki. V nedeljo smo navedli imena nekaterih novih rezervnih podporočnikov, ki pa niso vsa bila toč-nn, zato jih navajamo vnovič: Radovan Go-b c. Miliajio Krcsnik in Alojz Gregorevčič
Prvi veliki, prekrasni film v češkem jeziku
PRIDE!
PRIDE'
*	Mednarodni sejem v Lyonu. Vsi trgovci in industrijci, ki posetijo mednarodni vzorčni sejem v '^yonn med 9. in 19. marcem, imajo na železnicah SOodstotni popust Legitimacije se dobe pri francoskem konzulatu v Ljubljani.
+ Zveza združenj gosiilničarskih pomočnikov. Udruženje hotelskega in gostilniškega osobja aunavske banovine je v nedeljo zborovalo v Novem Sadu Storjen je bil sklep, da se sestavijo pravila za skupno udruženje vseh natakarjev za vso državo. Po daljši diskusiji je bilo sklenjeno naj se udruženje jugoslovenskih natakarjev da pooblaščenje, da v zadevi stori potrebne ukrepe
*	Državna izredna podpora. »Službene Novinci; objavljajo z a Koj o .zreti ni poipori Stani in M ari Laginja, hčerkama pokojne ga bana dr Matka Laginje, 'e:* o izredni podpori vdovi Petra Kočiča.
<• Tramvajski promet v Dubrovniku Pogajanja za zopetno ureditev tramvajskega prometa med mestom in Gružem so se zadovoljivo končaia. Kakor se doznava, je mestna občina dubrovniška kot lastnica elektrarne stavila zahtevo, da se za prometnega upravitelja imenuje inž. Markovič.
*	Popravljanje zagorske železniške proge. Na železniški progi Zagreb - Varaž-din še niso bile izmenjane železniške tračnice, odkar je zgrajena ta železnica, to je od leta 1SSG, zaradi tega je vožna na tej progi prav malo prijetna Sedaj so začeli polagati nove tračnice Doslej je položenih novih tračnic v dolžini 15 kilometrov.
Prilike ne zamudite! K Slamiču nocoj hitite, mati s sinom, oče s hčerjo na slanikovo večerjo!
Iz Ljubljane
u_ Adresa na Nj. Vel. kralja Aleksandra,
ki jo izroči slovenska deputacija v petek dopoldne našemu vladarju, je razstavljena v izložbi tvrdke Bonač v Šelenburgovi ulici na ogled občinstvu. Adresa sama in dve knjigi zbranih podpisov so lepo in dragoceno umetniško delo. Tisk adrese je oskrbela Delniška tiskarna v Ljubljani, vezavo pa knjigoveznica tvrdke Bonač.
u— Seja akcijskega odbora za knjižno akcijo. Vsi srednješolci, ki so se prijavili pri ; Preporodu c in ;žaru«, naj se zbero danes ob 15.45 v CMD (Beethovnova ul. 2). Po tem sestanku okrog 17. sestanek vseh akademikov, ki bodo sodelovali pri naši akciji. Točnost! Odbor.
u— Prirodoznanstvena (prej prirodoslov-na) sekcija Muzejskega društva za Slovenijo priredi tretje strokovno predavanje v petek ob ±8. v fizikalni dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici Predaval bo g prim. dr. V. Mer šol o kola-boraciji zdravnikov in zoologov pri pobijanju malarije. Sekci a vabi na to zanimivo predavanje tudi širše kroge, zlasti pa člane in prijatelje sekcije Vstopnine ni.
u— Kulturne in gospodarske razmere na Hoiandskem in naši izseljenci. To je naslov zanimivega predavanja, ki ga oriredi Narodni izseljenski odbor v sredo 8. t. m. ob pol 20. v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo strokovn ak v teh vprašanjih, g. dr. Vladimir Pavlakovič, bivši konzularni tajnik in ravnatelj Nizozemsko-jugoslovoii-ske trgovske zbornice Predavanje nas bo seznanilo z gosoo-iarskimi in kulturnimi razmerami v Nizozemski s posebnim ozirom na naše izseljence Predavanje, ki bo za vsakogar prav zanimivo, je vstopnine prosto.
Nafvsž železnižarfsv ©d vseh p^klksv
se je ponesrečilo med »Jutrovimi«, pri Zavarovalnici »Triglav« zavarovanimi naročniki. Naročite tudi vi »JUTRO«, nezgodno zavarovanie za 10.000.— Din je zastonj!
Prvi vtis je najvažnejši. Lepi, beli in z osvežujočo zobno pasto Chlorodont negovani zobje dajejo vsakemu licu posebno dražest. Poskus vas bo prepričal. Tuba Din 8.—.
*	Novi grobovi V ljubljanski bolnici je po daljšem trpljenju umrla uradnica gdč Marija Hafnerjeva Pogreb bo danes ob 16. — V Škofji Loki je po daljšem bole-lianju umri v starosti 72 let g Anton L a-p a j n e. upokojeni pisarniški ravnatelj na Grmu Pogreb uglednega pokojnika bo jutri ob 17 — V Celju (Komonskega ulica 16) je umrla včeraj donoldne v starosti 78 let ga Terezija Korošcev a, posestnica in vdova po cinkarniškem uradniku Pokojni-c-a je bila velika dobrotnica reveže v in dijakov Pogreb bo jutri ob 16. - Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje!
*	Pri poroki aretiran. V Obiličevem pri Veliki Kikindi je bil preteklo nedeljo aretiran krojaški pomočnik Josip Kloster ravno tedaj, ko se jo pred občinskim be'ež-nik o m vršila njegova civilna poroka Aretiran je bil zaradi iat,7ino
*	Samomor istrske begunke. V ponedeljek donoidne je v Varaždinu izvršila samomor, Viktorija Pekišičeva. žena Milanova, stara 42 let Ob sedmih zjutraj je rekla da gre na trg Ker se dolgo ni vrnila, jo ie mož začel iskati in jo slednjič oašol v (lr varniei mrtvo Z britvijo si je prerezala žile in izpila večjo količino oeetne kisline V pismu prosi moža, naj ji oprosti, ker ni mogla drusrače Odkar je zanustila Istro, je
| zapadla v melanholijo ter tožila na živce j in na bolečine v glavi
' Oeco. ki obiskuje šolo. obvarujejo naj-sigurnejše pred foripo Anacot pastile dr Wandera, ki se dobe v vseh lekarnah za 8 Din
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisi^a in lika tovarna Jos Reich
u— Umetnostno zgodovinsko društvo priredi vi sto predavan j iz umetnostno-zgodo-vinske stroke ob petkih zvečer ob 20 v ve-randni dvorani hotela »Union«, Prvo predavanje bo ta petek. Predaval bo msgr Viktor Steska: »Ljubljanski kipar France-sco Robba in njegova dela v Celovcu«. Vstomice so po 3 Din, reservirani sedeži po 5 Din. Povabljeni so vsi prijatelji umetnosti.
i u— Društvo »Soča« naznanja, da se bo
1 vršilo po kratkem odmoru zopet običajno sobotno predajanje 4. marca v salonu pri »v^ev:« ob pol 9. zvečer. Ta večer bo potopisno predavanje našega odličnega planinca in pisatelja g dr J C. Oblaka pod naslovom »Preko Dalmacije iu črne gore v Južno Srbijo« Predavanje bo snremPano z mnogimi krasnimi skioptičnimi slikami Nato bo prosta zabava s petjem Vabljeni vsi ine vsem vstop svoboden.
u_ Napisi na obrtnih obratovalnicah. Glede na pojasnilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo obvešča Združenje trgovcev v Ljubljani, da je mestno načelstvo rok za izvršitev paraarrafa 138 obrtnega zakona podaljšalo do 31. maja t. 1. Vsa ostaia pojasnila daje uprava Združenja Predsedstvo uprave.
Zvocssl kino Ideal
Danes zadnjikrat veliki film gigantske. junaške pomorske borbe v dobi svetovne vojne!
Louis Ralph, Wemer Fuetterer R. Stobrava
Kot dopolnilo Foxov zvočni tednik Ob 4., 7. in 9. zvečer
Za pomirjenje, da ne nosite domov klic hripe, vzemite redno, predno zapustite svoj obrat, okusne
ANACOT PASTILE!
Dobivajo se v vseh lekarnah za 8.-- Din.
u_ Trboveljski slavček. Mladi trboveljski pevci so priredili pred nedavnim časom koncert v Zagrebu. Zagrebška glasbena k.-i-tika piše o njihovem nastopu: Redkokdaj ima Zagreb priliko, da v svoji hiperproduk-ciji na koncertnem polju doživi tako umetniško atrakcijo, kakor je bila Trboveljski slavček. Pred nami je stala dovršena umetniška korporacija, katera v polni meri zasluži, da gre tudi v inozemstvo Bila bi najodličnejša propaganda naše vokalne kulture. Vsi nastopi takozvanili dunajskih Sangerknaben potemnijo pred odličnim nastopom Trboveljskega slavčka Skratka: Z njihoi.m nastopom je doživel Zagreb to, sar še ni imel v svoji sredi, zato jim kliče ves umetniški Zagreb: Na skorajšnje svidenj! V nedeljo 5. t. m nam zapojo skoro popolnoma nov program, zato bodo za Ljubljano tembolj interesantni Kot pevce pa jih itak dobro poznamo in visoko cenimo Koncert bo ob 11 dopoldne v unionski dvorani Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— Ljubljanski godalni kvartet izvaja na svo.cm koncertu v petek 3 t m v Fii-harmonični dvorani med drugim tudi De-bussyjev godalni kvartet op 10 Ime Debus-sy kaj pogosto srečavamo na naših koncertnih t. jredih Izmed francoskih skladateljev jc on eden najznačilnejših pa tudi najpriljubljenejših. Šel je že zgodaj popolnoma nova pota, ki so bila od začetka močno osovražena, pa je s svojimi deli popolnoma prodrl ter našel občudovalce med vsemi kulturnimi narodi. Godalni kvartet op 10 je napisa; 1893 in tekom let je postal najsijajnejša točka vseh poklicnih godalnih kvartetov. Malo je podoben Griegovemu kvartetu v g-molu Napisan je tako mogočno, da zveni včasih skoro orkestralno. Umetniško največ vreden je najbrže 11 stavek s svojimi Pizicatti Poleg Debussvjeve-ga godalnega kvarteta se izva a še Beethovnov kvartet op. IS št.4 in Milojevičeva sonata za violino in klavir. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
U— Samaritanke in samaritani krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani! Danes oh 19. sestanek vseh pri akademiji Rdečega križa sodelujočih samaritank in sa-maritanov v dvorani Mestnega doma (šentjakobski oder).
u_ Preporodovci! Jutri ob pol 18. bo članski sestanek Udeležba obvezna!
u_ Reja koz in ovac. Društvo »Živalca« je priredilo v nedeljo v gostilni pri jKame-niti mizi« predavanje o reji koz in ovac Predavatelj g Krištof je predočil rejcem pomen reje koz v sedanji gospodarski krizi zlasti za manj imovite in brezposelne, da si preskrbe potrebno mleko za otroke. Pri razgovoru je bilo ugotovljeno, da rede samo v bližnji okolici nad 150 koz, vendar daje večina koz le malo mleka Da se mlečnost koz izboljša je potrebna obnovitev plemenskih živali izbranega mlečnega potomstva Društvo bo rejo koz pospeševalo z vsemi danimi sredstvi; preskrbovalo bo članom rejcem plemenske živali, podpiralo rejo kozlov in vodilo skrb za mladi naraščaj s skupno poletno pašo Prirejalo bo skupne razstave. Prvo razstavo izbranih plemenskih koz in ovac z lepimi nagradami priredi že na letošnjem jesenskem velesejmu. Poleg živali bo razstavljeno vse, kar ima zvezo s to rejo. Konstituiral se jc tudi odsek za rejo koz in ovac in sice.r takole: g. Krištof, načelnik, g Trobevšcl, tajnik, člani gg. Ro. žanc, štrukelj, Anžin, Kosmač, Babnik in Kovač Odsek je sklenil, da priredi predavanja o reji koz in ovac na Jesenicah, v Kropi. Kranju, Trbovljah, Hrastniku, Zagorju. Celju, Mariboru, Kočevju in še drugih krajih, kjer se zanimajo za to rejo. Vsa tozadevna vprašanja pošiljajte v društveno pisarno živalce« v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. CO.
u_ Darovi za slepe in brezposelne. Namesto cvetja na krsto blagopokojnega šolskega upravitelja v Semiču, g. Riglerja je darovala slepcem rodbina g. Antona Lušina znesek 50 Din G. inž Klinar v Ljubljani in ga. Ana Kliuarjeva z Jesenic pa sta darovala namesto cvetja na grob blagopokoj-ne ge Katarine Zajčeve po 200 Din za brezposelne. Znesek 400 Din naj se dvigne v blagajni »Jutra«.
Če Vas BOLI GLAVA ali ZOBJE. če imate MIGRENO ali NEUR ALGIJO
ublažuje bolečine
<£.rcWcuidefci
Ori£. fijola z 20 tabl. D m 20'-
1 tab'eta Din 1 "50 Dobiva se v vseh lekarnah.
Odobreno oa Min soc. politike in narodnega zar.iv.a S. Br 17.429 od 3. oMobra 1932
u— Tatinski prosjak. V pisarno odvetnika dr. Kuhlja na Tvrševi cesti 6. je prišel Deznpn prosjak in se kar hitro spet odstranil Kmalu po njegovem odhodu so pa ugotovili, da je izginila z beračem vred 1000 Din vredna suknja, ki je visela na obešalniku Bila je črne barve, z baršunastim ovratnikom, žepi pa iz jelenje kože.
u— Dva napadenca in drugi poškodovanci. V Smirjanah pri Pijavi gorici je pred-sinočnjim napaden posestnikov sin Anton •Jamnik Napad nanj so izvršili domači fantje, najbrže zaradi nekega dekleta. Jam-nika so obdelali z nožem po glavi in mu zadali več ran tudi ua prsih Kot najhujšega podivjanca iščejo orožniki nekega Jožeta B Na Glincah je napadel neznan ponočnjak Franceta Juvana ter ga obdelal z nekim trdim predmetom po glavi. V Veliki Loki je padla gramozna truga na k-vo nogo 5 letnemu Milku Bukovcu in mu jo zlomila. N'a Grosupljem jo nakladal na kolodvoru na železniški voz hlode 20 letni delavec Anton Drobnič Pri tem mu je padel hlod na desno nogo in mu je zlomil. V Kolinski tovarni zaposleni strojnik Anton Krernžar je prišel včeraj z levico v stroj, ki mu jc odtrgal dva prsta.
RESTAVRACIJA ZVEZDA
Danes
pmeMna
se priporoča Fr. Krapež
u._ Okraden Amerikanec. V koloniji Stan in dom na Viču se je naselil s svojo družino »Amerikanec.. I. P. Pa je izvohal neki tat, da hrani P. doma hranilno knjižico Mestne posojilnice z vlogo nad &5.000 Din Tat je izrabil ugodno priliko, se soluzii v stanovanje in knjižico ukradel. Kakor so mogli dognati, jo je tat -popiha! nato v Zagreb, kjer jc knjižico vnovčil v nekem ta-mošnjem denarnem zavodu, ter nato izginil z denarjem tudi iz Zagreba.
u— 2 avtomobilom v obcestni drog. Ko je vozil tovarnar Hribernik Mihael predsi-nočnjim ob 22.30 z avtom iz Št. Vida po Celovški cesti proti Ljubljani, 'o skoči' pri 1 voz v bližini Kmetove gostilne neznan mo .iki. G. Hribernik je, ho teč preprečiti nesrečo, naglo zavrl voz, a je bil zagon prehud in je vrglo voz naravnost v brzojavni dros cb cesti Drog se je podrl, k sreči pa se žice niso potrgale in tudi voz ni prehudo trpel. Neznanec je medtem že izginil.
Grenčica Hun.vadi Janos je najzanesljivejše in cajidealnejše odvajalno sredstvo.
u— Izpred sodišča. Pred kratkim se jo vršila pred sodnikom pocdincvm deželnega sodišča g Jermanom kazenska razprava zoper Bešiča Rana iz Sarajeva ter Kolaka Ladislava iz Čakovc-a zara-ii utaje in prevare. Obdolženca sta trgovska potnika ki sta vzela v komisijsko prodajo razne preproge, in sicer od g Muteveliča Mu.šana, lastnika tvrdke -.Teheran- v Ljubljani v vrednosti okroglih 12.000 Din, ter od g. Skendra Sa-fikjurdlija za okrog 18.000 Din. Bešič m Koiak sta preproge doloma odnrodala, deloma pa zastavila, denar pa porabila, ne da bi količkaj plačala gg. Mutoveliču in Sken-dru. Bešič- in Kolak sta bila obsojena zaradi prestopkov utaje in prevare vsak na 4 mesece strogega zapora, na 60 Din denarne kazni in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let Tudi morata povrniti oškodovancema povzročeno škodo. Obdolženca sta kazen sprejela, državni tožilec pa se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni.
Prvi veliki, prekrasni film v češkem jeziku
PRIDE!
PRIDE!
o Triglavu
Oldrich Zemek je moravski Čeh. bivši ru.-ki legionar. ki je svoja zanimiva cloži- j vetja op sa! v obsežni menica reki knjigi J »Svetovvm požareni«. V literaturo je vstopil že prej kot pesnik, po vojni pa se je ave-1 javil tudi kot pripovednik. Njesova nove-listiena zbirka :>Srdee Niponu« je izšla že v drugi izdaji. Zemka je usoda privedla na Japonsko, kjer je preživel dalje časa in opazoval svojevrstno japonsko življenje. Razen v omenjeni knjigi »Srdce Niponu? je obdelal japonske motive v zbirki »Nadeje Tokia«. Obe knjigi sta plod Zemkove tankočutne duše. ki se je popolnoma vživela v ta pisani eksotični 6vet in skušala doumeti njegovo človeško in narodno bistvo. Svoje pesmi je Zemek strnil v zbirko »Zpevy odboje«, ki je b la ugodno sprejeta. V njegovi ]>oeziji je nekaj baladično ostrega, kakor pri nas n. pr. v poeziji Aškerca. Verzi teko gladko in neprisiljeno, slike so zrazite in insne, metafore nikjer ne presenečajo po izredni bleščavosti Če čitaš Zemka. imaš vt'sk, da namenoma ostaja pri starem. — da ne mara koketirati z ekspresionietično .Muzo, ker njegovi boli epsko kakor pa čisto lirsko razviti poeziji bolj prija jo klas čni vzori. Vzlic tem i pa čutiš za tem malce okorelim izrazom prisotnost sodobnega duha, ki je dojemsljiv za vse današnje nacionalne in socialne tresljaje in ki jih po svoie izraža in oblikuje. Njegova spise izdaja sedaj založba A. Piša v Brnu. Doslej je izšlo
šest zvezkov.
Oldrich Zemek jo pred dvema lotoma obelodanil pesniško zbirko »Pod Tr igla vem,t
s samimi slovensk mi motivi, v bibliofilski zdaj pa ob istem času knjigo potopisnih kramljanj »Krasnym jihem«. v kateri je lopo opisa! tudi slovensko pokrajino. Zbirka »Pod Triglavem« je sedai izšla v drugi, izpopolnjeni izdaji, v zelo lični opremi, s krasno naslovno stranjo, ki v treh barvah — obenem naših narodnih barvah — kaže Trialav v večerni zarji. Zemek je :skren in navd lšen prijatelj Slovencev; našega jezika se je naučil toliko, da lahko korfspon-dira v slovenščini, v Celju ima sestro, ki je oinožena z inž. Ozvaldom, v Ljubljani več dobrih znancev.
Drugi izdaji zbirke :>Pod Triglavom« je dodal uvodno besedo, v glavnem posneto po knjižici »Krasnvm jihem :, ki je izšla v močno omejen: nakladi. V tem uvodu opisuje najprej Celje, razlaga češkemu čitatelju usodo celjskih grofov in pripoveduje o razgovoru z dr. A. Novaeanom. Nato opisiie pot po Gorenjski, veslaške tekme na Blejskem jezeru in Bled z okoLco, pot skozi Vintgar in vtise z Bohinjskega jezera. Zemka zanima vse. kar vidi in sliši: z izbranimi besedami slika ler>oto naših krajev, op:-suje preteklost in sedanjost slovenskega ljudstva, navdušuje se za naše planine, ki so take, j da si ne morem predstaviti lepših in pripravnejših za počitek«. Mož. ki je vide! pol sveta, so tu vdaiia pesn škemu občudovanju slovenske alpske zemlje in ji po"-sveča^celo zbirko pesmi, kakor jih le malo najdeš o naši domovini med neslovenskimi pesniki. Ob koncu svojega uvoda omenja tudi svoje literarne obiske v Ljubljani pri
Albrechtu. Borku in dr. in se v Mariboru poslavlja od ljubljene slovenske dežele.
Zemek. češki legionar, pesnik narodnega »odboja« in pripovednik o daljnem eksotičnem Niponu. je torej tudi poet slovenske
pokraj ne, njene lepote, svojstvenosti in narodne preteklosti! Zbirka »Pod Triglavem« šteje osemnajst pesmi. V prvi opeva celjski grad.
Smutny je celjsky grad.
Vracim se 9trani,
je mi, jak sam bveh m^i u^.r.a.
(Žalosten je celjski grad. Vračam se ob strani in mi je tako, kakor bi moral sam umreti.)
Celju je posvečena tudi drobna pesemca o /-blagi gotski cerkvi sv. Nikolaja«. V ba-
ladi »Jezerni pannas? opeva legendo o lepi Mari, ki je nesrečno ljubila pastirja Toneta in so jo ob povodnji jsmrtili valovi. A když zuri boure, v rakosine kvlli: »Kde jsi, kde jsi. Tone, pastvri muj mily? Kde je tvoja pisen o lasce a krase?« panna čeka, čeka, ale nedočka se.
(I ko divja nevihta, stoka v ločju: »Kje si, kje si Tone, moj dragi pastir? Kje je tvoja pesem o ljubezni in lepoti?« Devica čaka in čaka, a nikdar več ne dočaka s.)
Nadaljnja pesem je posvečena blejski kraljevi vili Suvobor, zatem sledi balada v Črn a gospa t z blejskega gradu s srednje- i veškim motivom, dalje balada »PokladJ (Zaklad), romanca jX)puštena^ (Zapuščena) z motivom iz Dobrave:
Hučf, buči Radovina, Drago v dali zapomina ...
Pesem »Pohreb« je posvečena spominu Sokola Toneta Maleja, »Boh nske jezero« opeva jezero, »obkoljeno od gora« v trenit-ku, ko ob vodi
Rekruti iz Bohinjske Bistrice pojo, vesela pesem se razlega po kraju, harmonik vrisk.
Nadaljnji motivi so »Vodopad Savica^ z liričnonežno sliko pokrajine pred Komarčo, dalje epično krepka pfsem iTriglav«, potem »Prešernuv hrob«, v kateri pravi patetično: ^Koliko večja od Triglava je tvoja sla-i va!< Potem opeva ljubljansk grad, ki če>-- škeinu poetu vzbuja mračne spomine na dobo. ko so tuiei hoteli ubiti slovansko dušo, toda >telo se lahko ubije, duša pa nikdar«. Lena pesem ie posvečena slovenskem i kmetu. Tudi iz n;e <*ovore spomini na preteklost: gradovi po naši zemlj' so pesniku iz bratske Moravske priča trpljenja slovenskega ljudstva in kliče kmetu v spomin Matijo Gubca. Turška zakrivljena sablja, cesarski palaš in graščakov meč, vse je zdaj v mu-
zeju, narod pa je ostal in mirno obdeluje grudo svojih očetov. V pesmi »Drava« opr-va to našo reko, ko jo gleda z mariborskega mostu. Prvotni ciklus zakljjčuje lirična pesmica ®Loubeni« (Slovo).
Dodani sta pesmi »Vintgar« in ^Bohinska Sava «.
To je vsebma te češke pesniške zbirke, ki jo je avtor posvetil slovenski zemlji;
Oldrich Zemek je s svojo drobno, a po vnanjosti in vsebini ljubko knjižico pokazal toliko iskrene ljubezni do naše zemlj?, da smo storili samo prijetno dolžnost, ko smo nekoliko obširneje opozorili na njegovo knjigo »Pod Triglavem«. — Pisec teh vrstic je preverjen, da bo OldFch Zemek (ki je, mimogrede omenjeno, tudi ustanovil in dve leti ureial novo brnsko revijo :>St?e-disko«) s svojim literarnim talentom in so-ldnim delom ustvaril še marsikaj tehtnega. Prijatelju slovenskih gora želimo obilo nadaljnjega uspeha!	—o.
Platonov in Kizevetter
Ruska zgodovinska veda je v zadnjih mesecih izgubila dva odlična znanstvenika: Sergeja F. Platonova :n Aleksandra A. Ki-zevettra, ?>Rjska Matica" v Ljubljani ne zamudi nobene pomembnejše prilike, ki se p nudi, da rusko kolonijo in tudi slovensko občinstvo, v kolikor se neposredno zan ma za rusko nacionalno kulturo, seznani z ruskimi jubileji, odnosno izkaže pieteto ve-l'kim pokojnikom. Tako je >Ruska Matica« počastila spomin obeh imenovanih zgodovinarjev v ponedeljek, dne 27. februarja v Francoskem institutu. Obžalovati je le, da prireditev ni bila bolje obiskana.
Koinemoracijski večer je otvoril v rjščini predsednik »Ruske Matice« g. univ. prof. dr. Evgen Spektorski z nagovorom o
u— Odloženo ukradeno blago. V Grablov-če vi uhci, za tovarno Zuiaj, sta biia odlo-žena dva nahrbtnika, polna raznega ukradenega blaga. V nahrbtnikih, ki sta bila izročena policiji, so našli razno perilo, mesnino, delikatese in dve steklenici vina in maJinovca. Na podlagi poizvedb so dognali, da je bilo perilo ukradeno Ani Gartnerjevi, stanujoči v Bohoričevi uliei, jestvine pa pri trgovcu Štefanu Mencingerju na šmartin-ski cesti.
u— V vlaku se je preoblekel. Iz Ljubljane je U; dni izginil že dalje časa iskani tat. Policija je dognala, dn s« je odpeljal proti .Mariboru z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane i <>b 2 44 ponoči. V službenem vozu tega vlaka je našel vlakovodja Ivan Tomše še tisto jutro kup raztrgane obleke in perila, zraven pa je ležala tudi odtrgana numeracija nove obleke, v katero se je zasledovanec preoblekel. Obleko je najbrž ukradel v kaki ljubljanski trgovini. Numeracija je označena 2 A I/T L 105.
u_ Pokojnine državnim upokojencem bodo dostavljene jutri in izplačevale se bodo -•o novi odredbi samo na stanovanjih, na katera so naslovljena.
u_ sKralj valčkov 1933« Lo izbran na >Plesnem turnirju? v soboto 4. t. m. v Kazini. Prijavilo se je že več poznanih najboljših parov za to tekmo kakor tudi za moderne plese. Na tekmi nastopi prvič v LJubljani 5 najboljših zagrebških parov. Nove prijave in informacije vsakodnevno v Jenkovi šoli, — Kazina.
u__Razprodaja konfekcijskega in mednega blaga P. Magdič Frančiškanska ulica 10. samo kratek cas.
Iz Maribora
a— Prošnja Mariborčanom! Protituber-VuIoz.ua liga naproša vse najemmike, da izroče prvega dne v mesecu svoje dinarske prispevke hšnemu lastniku, ki jih bo 7. ročfl s svojimi prispevki vred l i gin emu .nVasantu. Za tozadevno propagando prosi PI L tudi vsa šniska u.pra vi.teHsiva iti ravnateljstva srcdtnfh šol, ki so so doslej vedno izkazala zelo naklonjena protitaiber-kulc-znemu p oktetu,
a-- Predavanje prof. Mlakarja na Ljudski univerzi, ki bi se moralo vršiti v sredo, odpade, ker ;e predavatelj zadržati. V petek 3. t. m. bo redno predavanje in sicer ho govori' g. dr. Reva, docent na ljub-ijaniski unrverzi o svojih afriških turah po visokem Atlasu. Ob tej prHiki bo razkazoval zelo zanimive slike iz tamkajšnjih, ■:am ze o nia»o znarfh krajev. Seznani nas bo tudii z narodnim življen-jem in običaii prebivalstva.
a — Z Ljudske univerze. Ljubljanski godalni kvartet bo nastopil pod okrilgcm L;udske univerze v torek 7. t. m. in nc v ponedeljek 6. t. m., kakor je bilo prvotno avvier.o.
a— Zaslužno priznanje lovskima paznikoma. Mariborska podružnica SLD bo izročila v četrtek na svojem posebnem, v ta namen prirejenem družabnem večeru v
lovski sob: hotela »Orel« lovskima pazni-iVma Mirku Dolinšku in Vinku Brodnjaku, ki sta l>i:!a težko ranjena o priliki znane hlitke z divjimi lovci na Dravskem polju, častn-i diplomi.
a - Mariborski planinci lx>do imeli ob-iii»r svoje podružnice SPD v torek 7. m. 29. v lovski sobi hotela »Orel«, a— Usianovni občni zbor društva »ŠoSa in dom« bo v petek, 3. t m. ob 18. v risa !<nlci reaike (II. nadstr.) Ker je baltska uprava pravila društva »Šola in dom« po-■ rjila, l>o uruštvo začelo takoj delovati. Pr azno se vabijo starši iz Maribora i'n okolice, da pristopijo k društvu in se ude-' e ?: j o občnega zbora. Clar.e sprejema predsednik pripravljalnega odbora g. primarrj dr. Drnovšek, tajnik g. 2ebot in vsi ravna-t.-lj: šol v Mariboru. Članarina znaša mesečno 1 Din.
a— Javna zahvala. Protituberktulozna Hira se zahvaljuje vsem dobrotnikom za rrivove prispevke v fend za zsradbo azila 1:TL v Mariboru in sicer so darovali: J. H::tter 5O0 Dim. J. Lah 100 Din. I. Braun 500 D:n, Mariborska tiskarna 120 Din, V. Freund 100 Din. V. in M. Freund 100 Din, So'ske sestre 500 Din, ravnateljstvo semenišča 100 Din, elektrarna Fala 100 Din, M. Rosner 100 Din. M. Pogačnik 120 Din, Hranilno in posojilno društvo 400 Din, Ko-r[<z ICO Din. neimenovani 200 Din. J. R. Pfrimer 100 Din, K. Thoma 200 Dn. Pi.nter & Lenart 100 Din. Zadružni dom 120 Din, D. Rogiič 100 Din, Posojilnica Maribor 100 D'n. dr. R. Lovrec pa bo mesečno prispe-\-aI 40 Din. Daliie je še večje število darovalcev po 50 Din in mamj. Iskrena hvala a— Draga ljubezen. Mesarski mojster losip P. s Pobrež.ia se je predvčerajšnji ■nopoldne seznanil z ISietno lahkoživko Marico in se z rajo ob litrih rujnega šta-.erca prav dobro zabaval. Nato sta odš'a
prenočevat v neko prenočišče v Vetrini-ski ulici, kjer pa ga je dekle spečega kmalu zapustilo in mu odneslo 7 sto tako v. Sedaj jo išče policija.
a— Naporni dnevi policijskega prijavnega urada. 2e kakih 14 dni je evidenčn.i urad tukajšnje policije neprestano oblegan od lastnikov koles, ki prijavljajo svoja kolesa po novih določbah zakona. Doslej je bilo prijavljenih že nad 2500 koles, kar pa ni še niti polovica vseh dvokotes v mestu.
Iz Celja
e_ Na Ljudskem vseučilišču je v ponedeljek zvečer predaval g. dr. Henrik Turna iz Ljubljane o Beneški Sloveniji. V dve uri trajajočem predavanju je orisal to svetu in celo nam malo znano najzahodnejšo deželico Južnih Slovanov, kjer se slovenski ži-velj ohranjuje le šc v gorskem svetu, a tudi tu kopni kljub vsej žilavosti. Slovanstvo se je nekoč tu razprostiralo po vsej Karni-ji in Furlaniji, o čemer pričajo danes le še imena vod, gora in krajev. Predavatelj je navajal dokaze, po katerih bi bili Slovani že pred Kristusom morali prebivati v t^h pokrajinah Zanimiv je vpliv Srbov in Hrvatov ter Turancev na jezik beneških Slovencev. Beneška republika je dovoljevala temu okrožju vs<- svoboščine, popolno upravno in tudi sodno avtonomijo. Tu nahajamo začetke prvega parlamenta na svetu. Ni čudno, da se je ta narod ob plebiscitu I. 1S68. soglasno odločil za 'Italijo in proti Avstriji, v kateri jo bil kmet stoletja izročen fevdalcem. G. predavatelj je tudi opisal zanimive lastne vtise in doživljaje iz Beneške Slovenije, ki jo je sam večkrat prepotoval, zadnjikrat 1. 1924. b mnogih lepih skioptičnih slikah je prikazal pokrajino in življenje tega zdravega, delavnega in dobre-
ga ljudstva. Navzoči so bili g. predavatelja zelo hvaležni za temeljita in zanimiva izvajanja.
e— Proračun cestnega odbora sprejet.
SreaM cestni odbor v Celju je v nedavni seji sprejel proračun mestnega okraja za 1. 1933-34 in sklenil, da bo v novem proračunskem letu pobiral 15 odstotno cestao doki a do na vse neposrednim dokladom podvržene državne davke. Proti proračunu je mogoče pismeno ali ustno pritožiti pri sreskem cestnem odboru ali pa pri njegovemu načelniku županu g. dr. Goričanu in sicer do S. marca
e_ Občni zbor društva absolventov državnih trgovskih šol v Celju sk bo vršil v četrtek 9 t. m. ob 8. zvečer v vrtnem salonu hotela »Evropa«.
e_ Pregledovanje in žigosanje meril za
področje mesta Celja bo od 2. do 22. t. m. dnevno dopoldne in sicer v vrstnem redu po abecedi. Ponovnemu pregledovanju sc morajo odzvati razen trgovcev tudi branjevci, mesarji, peki in tudi zasebniki, ki s svojimi merili kupujejo ali prodajajo lastni izdelek, odnosno uporabljajo v javnem prometu kakoršnokoli merilo ali merilno pripravo.	.	....
e_ Lastniki biciklov, ki so Se prijavili
svoja vozila pri predstojništvu mestne policije v Celju, sc pozivajo, da si takoj nabavijo zadevne prometne knjižice in jih predložijo uradu v izpolnitev.
e_ jat v zdravnikovi čakalnici Y noči na nedeljo 26. februarja je neznan tat ukradel iz nezaklenjene čakalnice zdravnika g-dr. Janka Herzmanna na Kralja Petra cesti 600 do 1000 Din vredno oljnato sliko divjega petelina. Tat je odnesel samo sliko, dočim je okvir pustil v čakalnici. Slika je bila dolga 72 in široka 58 cm.
e_ Elitni kino Union. Danes ob pol 17. in pol 21. zvočna opereta »laz podnevi... ti ponoči...« in zvočna predigra.
Tam, kjer medved
Iz življenja bosanskih gorjancev
Sarajevo, 27. februarja.
Kakih 20 km od Jajca med planinama Vitogoro in Plazenico ter ob reki Plm je janjska gorska planšava, ki jo seka potok Janj, zelo romantičen zaradi svojih številnih slapov. Posebna karakteristika te gor« ske planjave je veliko število bogumilskih grobišč. Verska sekta bogumilov se je pred davnimi leti zatekla v gorsko samoto ter tu uredila svoje pokopališče. Vse povsod v goščavi se najdejo kamnate kvadratne plošče, ki so jih bogumili polagali na grobove.' Bogzna, koliko takih plošč pa so že porabili prebivalci planšave pri zidavi svo* jih bornih koč in koliko grobov so že pre-orali njihovi plugi. Janjska planota se razteza na dobrih 30 km, na njej pa živi nad 6000 duš. V teh gorskih naselbinah tu* di dve šoli, prva je v Grbavici 1050 m visoko, druga pa še nekaj višje. Na planoti večkrat zapade sneg že ob koncu novembra. skopni pa šele v maju. To sc l:raj-, nad katerimi krožijo orli, kjer medvedi tresejo hruške in kjer tudi volkovi spadajo med navadne pojave.
Letošn;e leto spada med sedmoner. lač* nih let, ki pa se je že večkrat ponovila v dobi, ki so jo doživeli najstarejši gorjanci. Pašnike je lani uničila suša in ie zaradi tega že doslej od lakote poginilo okrog 10 tisoč ovac. Tudi zima je zelo huda in so že na vrsti ostanki skladanic veievja, ki so ga v jeseni vsepovsod nasekali prebivalci.
Gorjanci teh krajev so popolnoma c-drc« zani od sveta in živijo svoje posebno, /elo primitivno življenje. Tu so se obranile rodbinske zadruge na isti stopnji, kakor so bile že od začetka. Nekatere zadruge šteje* jo po 30 in še več članov, težko pa bodo našle vrstnike glede strogosti svojo ureditve. Starešina jc v zadrugi neomejen gospo« dar in kadar se pojavi med člani, se n'hče-ne vsede, dokler jim sam s kremjo tega ne dovoli. V prisotnosti starešine se mlajši člani nikdar ne razgovarjajo ter si samo z znamenji naznanjajo, da bi si radi pozneje to ali ono sporočili. Pred starešino tudi najstarejši sinovi ne smejo kaditi, ali piti kave.
Življenje v velikih zadrugah pa je močno razvilo domačo industrijo. Vsi moški člani so izvežbani v kaki obrti, da tako kri« jejo vse potrebe zadruge. Žene in dekleta se posebno b a vi jo s tkanjem preprog. Za tkanje nimajo nobenih vzorcev, preproge pa so vendarle pestre in lične, kajti vzorce kombinirajo tkalke med delom po svoji lastni fantaziji in po metodah, ki so se udomačile že od roda do roda. Med gor-janskim svetom je nad 30 različnih motivov, ki so najboljši izraz narodne duše tega kraja. Motivi se bavijo zlasti z živalskim svetom in nosijo pa njem tudi svoja ime« na. Tako imamo iz teh krajev lepe preproge in zavese z označbo »voič.ie oči«, »srač-je noge«, medvedje šape« in slično.
V kuhinjah so na prvem mestu mlečni proizvodnji V pogledu kuhanja samega pa je mnogo primitivnosti, ki bi ji k večjemu našli primere v lovskih in vojaških kratkotrajnih taboriščih. Iz testa proizvajajo go« spotlinje poleg kruha samo eno vrsto sirove potice, ki pa se odlikuje s to razliko, da
hruške trese---
— Najstrožje rodbinske zadruge
se ne peče od spodaj kakor povsod drugod, marveč od zgoraj. Testo sc da namreč v kožico, posebej pa se na ognju razžarita dve plošči iz rnedi ter se razžarjena polagata izmenjavajoč se na gornjo stran testa, dokler ni dovolj zapečena. Vsa ostaLa kuha pa je dokaj enostavna, kajti nad ognjem visi od stropa na verigi pripet lonec, v katerem ves dan vre in klopoče fižol, ob praznikih pa je med njim tudi kos sveže ali posušene jagnjetine, -dokler se vse sku« pa j dovolj ne omehča. — Pri takem primitivnem načinu življenja je na planoti ostalo zaradi tega, ker so od nekdaj vsi skrbeli za to, da so sc v teh gorskih kočah rodili samo hrabri vojaki in poslušni težaki.	j
Značilen dolenjski sejem
Škocijan, 28. februarja.
Matijev sejem na Bučki pri Škocijanu je bil pri sedanjih slabih gospodarskih 'azme-rah še dosti dobro obiskan. Kljub slabemu vremenu in s snegom zametanim potem so kmetje od različnih smeri prignali veliko goveje živine in konj. Le svinj ni bilo več kakor pet voz in še to s« ni dalo prodati. Cene živini so bile zelo slabe, ker kupcev iz oddaljenejših krajev ni bilo, domačini pa niso mogli kupovati zaradi denarne kri* ze. Kmetje potrebujejo denar za nakup najpotrebnejših stvari in so prignali na sejem živino, da si vsaj malo pomagajo. Toda zaman.
Živinsko sejmišče je bilo napolnjeno ka« kor v dobi pred vojno. V primeri s prejšnjimi časi je bila cena živini zelo nizka in kljub temu se ni dalo mnogo spraviti v denar. Naj navedemo primer siromaštva. Neki kmet je prodal v stiski lepo, prvovrstno kravo za borih 850 Din. Objokan je pravil žalostno zgodovino. Kupii je bil kra« vo leta 1929 za 3800 Din. Denar si je izposodil pri nekem sosedu. Na pritisk slednjega je sedaj kravo prodal in bo moral ves izkupiček dati na račun dolga. D"ugi razlog prodaje pa je ta, da tudi nima s čim krmiti, ker zaradi suše ni nakosil niti četrtino krme kakor navadno druga leta.
S konji je bila kupčija žvahnejša, ker pa zaradi pomanjkanja krme ni bilo 'epega blaga, je tudi tu v primeri s prejšnjimi leti bilo manj uspeha. Na blagovnem trgu je bil promet tudi slabši Kramarjev je bilo veliko a kupovalo se je malo. Nelpteri prodajalci so tožili, da niso skupili niči ra stroške. Povsod sc je jasno izražala slika največje gospodarske krize; pomanjkanje denarja je, kakor vse kaže. doseglo višek. Na Dolenjskem je stari pregovor: Sv. Ma« tije sejem pokaže cene za vse leto. Če kmet tega dne doseže pri prodaji živine ugodno ceno, jc to razveseljivo znamenje in kmet se potem veseli bodoče prodaje svoje živinske prireje in poljskih pridelkov. Vprišaije je, če bo ta pregovor držal tudi letos. Na vsak način bi bilo dobro, da ne bi!
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Dogodki v Prekmurju
Murska Sobota, 25. februarja.
Redko kedaj je pesem zvonov tako pogosta, kakor zadnji čas. Ne mine skoraj dan, da ne bi spremljale trume pokojnika na zadnji poti. Le po starejših sega. po njih, ki so ustvarili našemu mestu lice in značaj. Kakor da bi odmirala preteklost in del lokalne zgodovine. V letošnjem letu je že mnogo takih mož omahnilo v grob. Ben-ko, Bac in drugi . . . pred dnevi pa še nekdanji dolgoletni župan, g. Jožef Antauer, oče šolskega upravitelja v Tišini. V častit« ljivi starosti je odšei iz naše sredine in na njegovi zadnji j>oti so ga spremljale množice meščanov. Da, smrt in pogrebi v zadnjem času niso redki. Pa se je pred dnevi zgodilo: dva pogreba sU bila v enem dnevu Obema je zvonilo iz iste cerkve, razlika jc bila le ta, da je za prvim šlo pet duhovnikov, za zadnjim pa nobeden. Res je, kriza je na vseh krajih vidna, četudi se v konfesionalno raznolikem mestu, kakor je baš Murska Sobot-., to tudi drugače tolmači
Kakor da bi se vreme ravnalo po razmerah in 'judeh. Mislili smo že, da je kraj zime, kar nas je na lepem spet zasulo s snegom. Posebno kraji tja proti Lendavi ob takem trpijo, saj so odrezani od sveta, ker se mora poštni avtobus zaradi žametov na ccstah ustaviti. Pa tudi tja proti Goričkem, v Rogaševce, Sv. Jurij in drugam poštne vožnje počivajo za kratek čas, ker se morajo vsi motorji na vozilih preurediti za novo mešanje bencina. Z novim snegom je v ostalem zopt oživel zimski šport. Marši« kdo bo čudno zmajal z glavo, češ: Prek-murje in smučanje! Pa je tako. »Bela opojnost« je tudi pri nas! Ne tukaj v ravnini, marveč tam na Goričkem, kjer se najde primeren teren, četudi le za kratko dobo.
V	Murski Soboti je že lepo število smučarjev,. še več pa jih je med kmečkimi fanti na Goričkem okrog Pečarovcev in Mač» kovcev. Fantje so si sami napravili dilce in sc pridno vozijo. Tako daleč smo že. da bo prihodnje leto organiziralo matično društvo Sokola v Soboti smučanje pri svojih številnih četah. Prckmurje pač v ničemer noč« zaostajati.
S tem premenom pa bodo za nekaj časa izostali vožarji, ki so tako pogosti pri nas.
V	nedeljo, ko je že naletaval sneg in je bilo še .malo izgleda na »uspeh« početja, je zadnjo priložnost hitro izrabil neki brez-vestnež in zažgal poslopje Ane Lepoše v Salovcih. Kljub pozni nočni uri so bili gasilci kmalu na mestu in posrečilo se jim je rešiti vsaj živino, ki je bila v veliki ne« varnosti da pog;ne v plamenih. Tudi nekaj obleke, pohištva in živeža so še spravili na varno. Skoda pa je tem večja, ker Ana ni bila zavarovana. Vsa sreča, da so požrtvovalni gasilci obvarovali z največjim naporom sosedna poslopja.
Pravijo, po statistiki pokajenega tobaka, se lahko presodi tudi socialni položaj prebivalstva, predvsem kadilcev. Gotovo, v dobrih časih človek ne gleda na vsako pa« ro, če tudi gre v dim ... V skrajni sili pa se zateče od boljšega k slabšemu, kar se posebno pozna pri tobaku. Dasi so se kadilci izredno omejili, so šli lepi milijoni v zrak. kar se vidi iz naslednje statistike za okraj Murska Sobota (Gornja in Dolnja Lendava sta posebej). Lani so pokadili: 8S16 kg različnega tobaka za 1.782.275 Din. Največ je šlo dunavskega (3673 kg) in ameriškega (1090 kg) tobaka, a najmanj zet-ekega (490 kg) in neretvanskega (850 kg). Cigaret je bilo prodanih 13.<87.930 v skupni vrednosti 2,720.805 Din. Najmanj povpra« sevanja je bilo po »Jadranu«« (120 komadov), zelo veliko po »Zeta« (1,363.000 komadov) še večje pa po »Sava« (12.023.000). Porast konzuma slednjih cigaret jc od prejšnjega leta izredno velik. Cigar so pokadili le 419.380 komadov v vrednosti od 359920 Din. izmed teh je bilo najmanj prodanih Viržinij (2300), a največ meša« nih (205.600). Porabili so še razen tega
399.800 škatljic vžigalic in 77.700 zavojčkov cigaretnega papirja, tako da znašajo izdatki naših kadilcev 5.424.250 Din. Že iz teh podatkov se lahko sklepa, da se je po vsem Prekmurju lani pokadilo najmanj zu 15 milijonov Din.
Pred dnvi je izšla kritika o zadnji vpri-zoritvi na Sokolskem odru (»Kralj na Be-tajnovi'). Resnici na ljubo moramo povda> riti, da je igra uspela nad vsako pričakovanje in j« neumestna kritika vzbudila pri vseh tukajšnjih obiskovalcih dramskih predstav razumljivo ogorčenje. Takcla jc: tudi pisec kritike naj se aktivno loti narodnega dela naj sam pokaže svoje zmožnosti in nadarjenost! — Tudi letos priredi Sokol svojo prireditev na pustni torek v Sokolskem domu. Vršijo se že obširne pn* prave. Igral bo društveni Jazz. kar bo gotovo privabilo številno občinstvo. Raz\e-drila smo vendarle potrebni tudi v teh časih!
Repertoarji
DRAMA
Začetek ob 20. Sreda, 1.: Zadoščenje. Gospa Cathlcen... '3. Četrtek. 2.: Slava in njeni mešetarji. D. Petek, 3.: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 20. Sreda. 1.: Bleiski zvon. Opereta. Srrda. Četrtek. 2.: Baletni večer. C. Petek. 3.: Mala Floramve. A. Gostuje posp. Dubajič.
*
Rcpriza šantiovo operete »Blejski zv»n< bo drevi v premierski zasedbi za stalni abonma Sreda.
Baletni večer s solistoma Pijo in Pino"' Mlakarjem se ponovi jutri za red C. Op<>-zarjamo vse one, ki še niso videli tega baleta, da bo le Se par njegovih uprizoritev, ker odide potem umetniška dvojica Mlakarjeva v Nemčijo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.
Sreda. 1.: Zaprto.
Četrtek, 2.: Bon maščevanja. B.
*
>Faust«, nesmrtna Gonnodova opera, ki
jo povsod z največjimi u.-pehi predvajajo, pride po llletnem presledku zopet na mariborski oder. Partijo Margarete pojp ga. Klfrida Herzoirova. pevka odlične kvalitet ki je v inozemstvj kot koncertna in operni pevka zelo čislana. To bo obenem nien prvi •nastop v Jugoslaviji. Nadalje croslujeta priljubljena bivša Mana mariborske opere ca-Zamejič - Kovičeva (Marta) in a. Neralif (Valentin). V ostalih pari jah nastopijo gg. Udovičeva (Siebel). Sancin (Fautd), F. Kovic (Mefisto) in Gcrinšek (BrandmT). Režijo vodi in dirigira kapelnik Ilerzog.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
StevilKe za označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja, 2 stauje barometra. 3 temperatura, 4. relat.wna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra. 6 oblačuo^t 1 -Jn. 7. vrsta padavin 8 padavine v mm T^m peratura: prve številke pomenijo nalviš^o. lruge najnižjo 'emneraturo.
28. februarja Ljubljana 7. 76.9.2, 0.2. 89, NE1. 10. 1, sneg; Ljubljana 13, 770.3, 1.7 91, NN\Y1. 10, —, — Maribor 7, 769.1, —1, 90, mirno, 10, —, —: Zagreb 7, 769.2, 1, 70, NL6, 10. —: Beograd 7. 768.2. —1, 90. mirr.o, 9. —, —: Sarajevo 7, 766.0, —4, 90, mirno. 10, —, —: Skoplje 7, 7G1.5, _2, 90. mirno, 9, — —: Split 7, 764.9. 5, 60. NW8, S, —, —; Knm-bor 7, 763 8, 6, 70, ENE1, 6, —, —; Rab 7, 766.5, 5, 80, mirno, 9, — —
Temperatura: Ljubljana 2.6. —0.3; Maribor 2.4, —1; Zagreb 4, 1; Beograd 8, —2; Sarajevo 5, —4; Skoplje 9, _6; Split 10. 3; Kumbor —, 5; Rab —, 3.
Sonce vzhaja ob 6.41, zahaja ob 17.45. Luna vzhaja ob 7.53, zahaja ob 22.30.
žrebanje v drž. razr. loteriji
Dne 27. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki:
1,000.000 Din št. 10.196. 505.000 Din št. 84.118. 402.000 Din št. 60.418. 300.000 Din št. 51.348. 50.000 Din št. 96.221. 30.000 Din št. 93.194.
20.000 Din št. 17.325.	„ ,
10.000 Din št. 17.803, 53.039, 54.781, 55.021, 14.512, 72.948, 74.522. 93,161.
8.000 Din št. 8.566. 19.971, 33.856, 37.089, 44.134, 45.769, 46.678, 60.280, 44.823,
56 003 94 665
' 6.000 'Din št. 12.046, 12.179, 19.731, 32.535, 32.220, 39.596, 40.682, 51.627, 90.03S, 91.898, 65.748, 77.488, 96.438.
5.000 Din št. 18.933. 47.165. 52.525, 54.456. 56.275, 56.228, 28.8C6, 37.901, 55.883, 64.296, 76.286, 78.847, 86.704, 89.045, 89.183, S2.149, 98.170.
/iaradi celetonsKega sprejemanja ne jamčimo za točnost Številk. Žrebanje se bo vršilo vsak dan do 27. t. m. Komur bo srečka izžrebana za majhen dobitek, mu jo bomo na željo zamenjali za Se neizžrebano srečko, tako da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke Zamenjavali bomo le toliko časa. dokler no mn neizžrebamb srečk razpoložljivih. Manjše dobitke bomo objavljali naknadno.
ZadruS«* hranilnica r. z. z o. z., Lfablfana, Sv,- Petra c; 19
t '»rnenu zgodovine za nacionalno ž vljenje. Posebej je opozoril na primer Čeha Palac-!<ega, zgodovinarja, ki si je s svojim znan slvenim delom, s katerim je Cehom pokazal njih narodno preteklost, zaslužil naziv roSela češkega naroda«. Nato se je poni 11-•'I I z izbranimi besedami pri obeh pokojnikih. katerih eden je umrl v izgnanstvu, v Pragi, drugi pa v pregnanstvu, globoko v ruski provinci. Govoreč o velikem zgodovinskem episu Platonova *Smutnoe vremja«. if opozoril, da je bila Rue:ia že v 17. sto-1 >l j j na robu propasti in Platonov je v tedanjem zgodovinskem procesu ugotovil tri periode: politično socialno in nacionalno I;us ia danes preživlja politično in socialno 1 -riodo drugega »emutnega vremena*: tej periodi mora po analogiji slediti doba nacionalnega preporoda.
Navzoči so počastili spomin obeh ruskih uT-eniakov 9 tem. da so vstali.
Nato je po\-zel besedo g. dr. Nikolaj p r e-obraženski in ie v daljšem ruskem predavanju karakteriziral znanstveno delo obeh zgodovinarjev: Platonova kot učenca in predstavilelja tako zvane petrograjske šole. ki predvsem raziskuje vire, t. j. zgodovinski material ter se ne da vodih po raznih filozofskih ali socioloških idejah m metodah. Kizevettra pa kot učenca Klju-fevskega in njegove moskovske šole, ki gre preko virov k širše zasnovanim zgodovinskim koncepcijam Platonova je kot zgodovinarja predvsem zanimalo izživljanje države in njenih faktorjev v zgodovinskem pro-
cesj, Kizevetter pa je bil bolj »narodniks, ki upošteva socialna in politična dejstva narodovega življenja. Kizevetter je bil po političnem prepričanju opozicionalec, socialni demokrat, pristaš naprednih ;dej Ln zapad-ne orientacije, Platonov i>a je bil po svojem prepričanju bližji doktrini »samodržavne* monarhije. (Kizevetter je pred leti predaval v Ljubljani.)
Dr. Preobraženski je povedal o obeh znanstvenikih mnogo zanimivega in značilnega za rusko politično in duhovno življenje. Pretežni del njegovega predavatelja pa je bil posvečen K:zevettru, ki ga je prtda-vatelj pozr.al osebno. Žalostna je bila usoda S. F. Platonova. Čeorav je bil po srcu in pameti vedno nasprotnik marksizma, je vendar ostal v Rusiji in neumorno delal za svojo vedo: boljševiška vlada ga je morala priznati in mu poveriti razne funkcije v organizaciji zgodovinskih projčevanj v Rusiji. Pred tremi leti pa so vstali zoper Platonova nekateri zagrizeni dialektični materiali-sti in politično - bojeviti znanstveniki, ki so odkrili v njegovem delu elemente nasprotne m' sel nost i. V sovjetski državi sme znanstvenik misliti samo tako, kakor veleva režim 6 9vojo nedotakljivo marksistično doktrino. Obtožili eo ga kontrarevolucionamih dejanj, ki jih ni zakrivil, vzeli so mu službo in vse časti ter ga uvrstili v armado današnjih ruskih parij, imenovanih »lišenck Potlej 90 ga aretirali in je bil 20 mesecev zaprt. Naposled so ga pregnali v Samaro, kjer ie živel pod strogim nadzorstvom in v najbolj bednih razmerah. Ni mogel dobiti
stanovanja in ne prave hrane. Veliki zgo-dov:nar ruskega naroda, raziskovalec njegovih »smutnih vremen:, je hodil po ulicah kakor berač. Kmalu so mu po takem živo-tarenju opešale moči; zapuščen, toda nezlomljiv v svojem duševnem miru je klonil v grob...
Ali se tu ne vsiljuje v spomin pesem pokojnega Maksimiljana Vološina. ki je dejal o Rusiji, da je kakor detomorilka, ki ubija svoje najboljše sinove?!...
Predavanje je zapustilo globok vtisk in poslušalci eo 9e dr. Preobraženskeniu zahvalili z iskrenim aplavzom.
Koncert CtriLMetodove^ zbora Iz Z«.
g-reba. Za lažje umevanje staroslovenske-ga teksta pri koncertu, je zbor izdal popoln tekst, in sicer na levi v s^arosloven-skem izivirniku na desni sporedno v dobri točni sloveuskl prestavi. Besedilo je že v prodaji. Zbor Izvaja koncert nadvse resno, v duhu skladb v mračni dvorani. Tudi znamenja za začetek bo dajala le luč. Ker začenjajo s petjem brezobzirno točno, opozarjamo že sedaj na to, da ne bo ne_ prijetnih zamud in motenja.
Wagnerjera proslava ▼ berlinskih gledališčih. Za 501etnico smrti Richarda Wagnerja je berlinska državna opera na novo uprizorila »Tannhau9erja v Fehlineovi režiji, Mestna opera pa >Letečega Holandca« v Ebertovi režiji. Prva uprizoritev n! imela posebno vidneea uspeha, med tem ko \e> Ebert uspel na vsej črti.
Nova študija o brižinskih rokopisih. Mladi slovaški jezikoslovec dr. Jan Stan slav, avtor velike študije o slovaških narečjih, ki smo jo nedavno zabeležili na tem mestu kot znanstven dogodek, je objavil v reviji »Bv-zanFnoslaviea« in v ponatisa razpravo »Do-terajšie vyskumy o frizinskveh pamiatkach«. 0 brižinskih rokopisih, ki so najstarejši slovenski, v latin:ci spisani rokopis, so pisali P. J. Safarik in M. Hattala izmed Slovakov, dalje Kopitar. V. Jagič. V. Oblak, V. Von-drak. R. NahtigaL M. Kos. Fr. Ramovš 111 v zadnjem času S. Pirchegge'% V svoji študiji obravanava dr. Jan Stan'slav vprašanja: v kakšni aovisnosti eo brižinski rokopisi z jezikom in delovanjem sv. Cirila in Metoda, kje so nastal', njih grafika, češki in slovaški vplivi, zveza 6 klimentovo homilijo in « starimi zgornjenemškiini s;x>vednimi formulami, vprašanje njih avtorja (je b'l Slovan ali Nemec?). Pisec po sodbi slovaškega kritika v »Elanu« pove marsikaj novega m polemizira s S. Pircheggerjeni, ki skuša bri-žinske rokopise prikazati kot pojav, ki^ nima zveze s cerkveno slovansko literat.iro. Z razčlenjevanjem nekaterih jezikovnih znakov po najnovejših fonoloških raziskovalnih metodah dokazuje dr. Stanjslav, da ta zveza obstoji in opozarja na važnost tega dejstva za presojanje celotnega kulturnega ozadja, v katerem je živelo slovensko ozemlje na des-n<Pm bregu Donave v času sv. Cirila i« M?lo-da in po njuni smrti.
John Galswortliy in mednarodna mis*'!. Februarski zvezek »Nove Evrope? je delno posvečen pokojnemu pisatelju Johnu Gals-
vvorthvju kot enemu izmed prvoboriteljyv mednarodne misli, vztrajnemu in doslednemu zagovornika splošnega sodelovanja pri lu za sporazum med narodih Po urednikovem kratkem uvodniku je natisnjen prevod Galsvvorthvje-vega članka tO mednarodni mislk, dalje v angleščini in v prevodu spominski članek Hermona Oulda in Galsvvorl-hvjeva pesem »Vallev of the Shadovv«. — Nadalje priobčuje »Nova Evropa^: v istem zvezku članke ^Goethe o narodnem epskem petju na Jadranu« (Fero Slijepčevič), sše o prevodih Gofthejevih pesmi" (M. Čurcinl, članek dr. Vladimirja Rozova o nastank.i znane pesmi o Stenki Razinu (:>Volga, Volga«) in polemično repliko Lava Medaniča.
Na razstavi r P.ruxellesu je bil slovenski slikar Nande Vidmar eden redk;h jugoslo-venskih umetnikov, ki so prodali razstavljeno sliko.
Meštrovic r Parizu. Pariški dnevnik >Pa ris - eoirs je priobčil ob priliki otvoritve Meštroviceve pariške razstave razgovor z nioistrom. Tu se posebno toplo spominja velikega francoskega kiparja A. R o d i n a, ki se je prvi v Franciji zavzel za Meštro-vičevo ftkulpturo in s katerim &ta se pozneje v Italiji skupaj navduševala za velike gigante preteklosti. »Brez lijbezni do starih mojstrov ni mogoče ustvariti nič velikega.< je dejal Meštrovic, »največji srednjeevropski kipar«, kakor ga imenuje sotrudnik >Paris - soira«. Meštrovič občuduje in ljubi Michelangela, od novih pa Rodina in Bour-delleea. Mojster je ob tei priliki poudari! tudi svoje srčne simpatije do Francije.
«
Iz življenja in sveta
Največje poštne poslopje na svetu
Japonska pehota v odmoru
Mož, ki je odkril skrivnost jegulj
V Kodam ju je uunrl biolog- prof. Johannes Schmidft, ki je rešil eno najtežjih ugank biologije. V mali, stekleno prozorni živa. Ičei, ki so jo prej imenovali leptocefalus, je uganil 1. 1904. ličinko jegulje, 1. 1923. pa je ugotovil v Sarg-aškem morju vzhodno od Bermuide drstiino središče vseh evropskih in ameriških jegulj. Prof. Schmidt je kot prvi po določenem načrtu proučeval življenje in posebnosti teh skrivnostnih živali, bil je tudi prvi, ki je na svojih dolgih potovanjih odkril prve ličinke jegulj v Tihem in Indskern oceanu. Mnogo njegovih odkritij bodo njegovi sodelavci cibjavilli šele naknadno.
Od pastirja do guvernerja
Pri zadnjih volitvah v Južni Dakoti so
380 milijonov samic
Neka ameriška statistika navaja, da živi •ra zemlji vse2a skupaj 3S0 milijonov ne-cmoženrh žensk. Amerika partiapira pri . tem z ogromnim deležem.
Oddelek japonskih čet, ki korakajo proti Džeholu. Japonci so izvrstno opremljeni, Kitajci pa razpolagajo s silnimi rezervami ljudi
;arki In torpedi
proti napadom iz zraka
Zračni napadi in plinske bombe so 6trah in trepet bodočih vojn. Do denes razen obrambnih letni in topov vojna tehnika skoraj ni poznala učinkovitih pripomočkov zoper te napade. Novi izumi, ki jih preizkušajo ta ens v raznih državah, p« kažejo, da stopamo v novo fazo odb:janja zračne nevarnosti.
Pred vsem »o vojni tehniki že da!>i časa skušali postaviti nevidne ultravioličaste in infrardeče žarke v obrambno službo ;n zdi se, dn so. v zadnjem času v tem področju dosegli tudi velike uspehe. Infrardeči žarki imajo lastnost, dn prodirajo tudi skozi meglo in temo. a ker smo našli po drugi strani fotografske plasti, ki so občutljive za te žarke kakor za vidno svetlobo, je mogoče fotografirati danes letala, ki se skrivajo za oblake in temo. Ultrav:o-1 časti žarki imajo spet lastnost, dn napravijo zrak prevodl.jiv za elektriko, tako da se v takšnem zraku ne morejo tvoriti elek-trčne iskre. Praktično se ta pojav da izkoristiti tako. da se onemogočijo vžigalne iskre eksplozijskih motorjev, ki se zato ustavijo. Letalo je prisiljeno, da v tem položaju prstane.
Aparat, ki so ga zgradili v ta namen, je
podoben brezžičnemu oddajniku in oddaja ultravioličaste žarke kakor žaromet v določeno poljubno smer. Letalo v območju žarkov pade na tla in ne more sipa ti bomb na kraj, ki ga je hotelo napasti .
Še bolj učinkoviti pa so torpedi, ki se usmerijo z vidnimi žarki (žarometom) proti leta'u in se v njegovi bližini razpočijo. V ta namen je torpedo opremljen z dvema fotoelektrionima stanicama. Prva rabi temu, da uravnava vzlet torpeda ob žar-kovnem snopu žarometa do letala, druga stanioa je v zvezi z eksplozivno snovjo in je nameščeno tako. da je usmerjevalni žarki ne morejo zadeti, pač pa žarki iz drugega žarometa, ki so naperjeni na letalo tako, da stoje pravokotno ali skoraj pravokotno na žarke prvega žarometa. V trenutku ko dospe torpedo v območje teh fl-idih žarkov nastane v drugi svetlobni stanici električni tok. ki zažge eksplozivno fnov in raztrešči letalo. V principu je ta način obrambe zoper letalske napade torej zelo preprost in čeprav poskusi z njim še n'so dali polnega rezultata, vendar je pričakovati, da se bo baš v tej smeri rešilo vprašanje zanesljivega pripomočka proti letalski nevarnosti.
demokrati k and/dir ali za guvernersko mesto Toma Berrjja. 53!etnega cowboya, ki si ie btil sčasoma prigospodaril lastno posestvo. Že prej je bil večkrat poslanec v južnodakotskii zbornici, toda upravnega-mesta doslej ni imel nobenega. Med ljudmi je na glasu potomca stare pionirske rodbine in zaradi svojega jedkega humorja zelo priljubiti en.
Volilno propagando zase je delal s konja, ki ga je zelo vajen. Neki politTčni nasprotnik mu ie hotel škodovati s tem. češ da za guvernerja ni zrel, ker ne zna pisati. To da mu je sam priznal. Tom Berrv pa je ljndem zadevo po lasni! sledeče: »Mož je nekoč hote!, da bi mu podpisal neko jamstvo. Meni stvar ni prijala in sem mu dejal, da ne znam pisati.«
Kraljica v republiki
Škandal z znamkami v Litvi
Neiki memeiski list poroča, da so odkrili v Kovnu velike zlorabe s pisemskimi znamkami. Zlorabe so zakrivili poštni uradniki, ki so v zadnjih letih nalašč zagrešili nedo^tatke pri tiskanju znamk, da bi jih pozneje dražje prodajali. Klišeji so pri nekaterih znamkah narobe, drugod pa so napake v napisih. Posamezni primerki tako skaženih znamk so dosegli danes v šoke cene, celo do 400 enot iitavskega denarja. Prišli so pa na sled tudi tihotapcem, ki so taikšne znamke raz,peča valu v inozemstvu. Centrala tihotapcev znamk je bila v BerPnu. Državno tožilstvo je že sestavilo obtožnico in poizveduje zdaj po iz-tihotapljenih znamkah v inozemstvu.
Poročnik ustrelil polkovnika
Pri nekem študijskem potovanju častnikov 4. pešpolka iz Sfaxa v južni Tunis je prišlo med polkovnikom Gnilionom in nekim poročnikom iz zasebnih razlogov do spora, v katerem je potegnil poročnik samokres in ustrelil svojega predstojnika. Polkovnik Caillon je bil /.adet m je takoj izdihnil.
Smrt na lokomotivi
Med vožnjo brzovlaka Berlin-Osterode se je te drh trenutkoma zgrudi'! na tla strojevodja ko je bil vlak v največjem diru. Kurjač, ki je opazili, da »e je strojevodja nesvestrl, je urno skočil na njegovo meto in pripeljal vlak polagoma do naslednje posta/je. Tam so ugotovili, da je zadek strojevodjo med vožnjo kap.
Emilija Doeet
iz španske province Gelicije je bila izvoljena za letošnjo špansko kraljico lepote
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo ča-šico. Zdravniki strokovne veličine, izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Bigamija v Franciji ni zločin
Francoski parlament je sprejel emiljenje dosedanjega zakona, ki pravi, da je bigam> ja zločin. Zanaprej bo veljala bigamija sa-mo /.o. prestopek, k<« terega bo lahko kaznoval kazenski sodnik S tem pa se uvaja v francosko sodstvo nova praksa, zaradi katere bo v bodoče več obsodb kakor doslej, kajti sodnik ne bodo tako dostopni čustvenim razlogom kakor sedanji porotniki.
Slon — robot
Na letošnji mednarodni razstavi v Chi-cagu bo razstavljen tudi ro^ot v podobi filma. Avtomat bo na zunaj popolnoma sli-čen debelokožcu, ki bo na povelje trobil, jede!, teptal z nogami po tleh. zvijal rilec, dvigal tovore itd. Slon bo imel svojega »krotilca«, ki bo tak:sto robot v človeški podob1
Junaško učenje v mrazu
Milo samo 7a komuniste
Z ozirom na to. da v Moskvi že nekaj časa primanjkuje mila, so oblasti odredile, da ga bodo odslej delil' le na izkaznice. Prejemali pa ga bodo tudi tako le delavci in otroci »prve kategorije«, to je člani komunistične stranke.
ima ameriško mesto Chicago. Palača je 240 m dolga, 107 m široka in 61 m visoka. Gradili so jo 18 mesecev. V eni uri odpravi 1,200.000 pisem
KARIKATURA
Inženjcr Greichen,
ki se mu je posrečilo sestaviti preprosto pripravo, s pomočjo katere postanejo vidni katodni žarki, t. j. leteči elektroni tudi ob razmeroma majhni električni napetosti. V prostoru, ki gredo žarki skozenj, se vidi za vsakim letečim delcesi lahna meglena sled
Napoleonova sablja
Napoleonov muzej v pariškem Domu invalidov je dobil nov dragocen zaklad, sab. ljo, ki jo je nosil cesar na dan usodne bitke ob Waterloou. Sablja ima svojo zgodovino. V Jemappesu, kjer so dohiteli sovražniki Francoze na umiku, so bili oplenjene tudi Napoleonove kočije. Neki Bliicharjev vojak je odnesel sabljo, ki jo je odpasal komaj pol tire prej Napoleon na begu v Pariš. Sablja je zamenjala veliko lastnikov m na. posled obtičala pri nekem berlinskem sta-rinarju, ki jo je zdaj z dobičkom prodal pariškemu muzeju. Sablja je razstavljena v oni dvorani, kjer je zbrano 300 starinskih zastav nekdanje francoske vojske po-čenSi s XV. stoletjem. Tu so razstavljeni v steklenih omarah tudi drugi spomini na Napoleona: njegov zgodovinski klobuk in sivi vojni plašč, sablja iz Egipta, križ častne legije, ki ga je nosil na otoku sv. Helene in druffo.
Roi podganam
Sovjetske oblasti so napovedale uničevalno vojno podganam in mišim. Z velikimi oglasi po listih obljubljajo vsakovrstne nagrade v denarju in blagu tistim, ki bi izumili učinkovitejši sistem pasti, m tistim, ki bi ubite živali oddajali na določenih mestih.
Najvišja nagrada za popolnejšo past zna-5a 1000 rubljev, a listi priobčujejo tudi spodbudno sliiiko možakarja, ki je za 100 oddanih podgan prejel nagrado 100 rubljev v denarju in 75 rubljev t blagu.
Avtomat za ptičjo krmo
V velikih mestih imajo danes avtomate za ptičjo krmo, kjer dobi vsak prijatelj živalic za majhen denar zrnje, da ga natrosi stra-dajočim pticam
Obubožana Glorija Vanderbiltova
Kakor poročajo iz New Vorka, se mora zadovoljiti Glorija Vanderbilt, vdova po Keg naldu Vanderbiltu, ki je po pokojnem možu podedovala 12 milijonov dolarjev, s tedensko rento 25 dolarjev. Vanderbiltova je namreč bila nedavno pozvana pred sodnike. ker je izjavila, da ne more več vzdrževati svoje devetletne hčerke. Pred oblastjo je navedla stvarne razloge za svojo trditev.
Ko je umrl Vanderbilt 1. 1925. je zapustil 12 nrlijonov dolarjev premoženja. Osebni dotoovi in hipoteke pn so skrčili dediščino na 82.000 dolarjev Gospodarska depresija ie zone! zmanjšala ta znesek in danes Vrni V-mderbiltova vdo-va le še letni dohodek 1400 dolarjev ter tedenski nrihod 25 do-liriev. Zato bo morala skrbeti za V>nnder-Mtovo hrW<o. kateri je zapustil oče 3 milijone dolarjev, njena teta.
V londonskem parku sv. Jamesa ima vsak dan pouk na prostem šola, ki dela tudi ▼ mrazu pod ničlo. Roditelji učencev se s tem strinjajo
Originalni testament ameriškega veletrgovca
Daladier pred krizo
Francoski državni uradniki napovedujejo 24-urno protestno stavko zaradi grozečega znižanja plač. Daladierjeva vlada bi prišia s takšno stavko v resno krizo
ANEKDOTA
O Charlesu D&nvinu pripovedujeju. da je stal nekoč v londonskem zoološkem vrtu v bližini kletk s povodnimi konji, ko sta prišla mimo majhen deček ln majhna deklica. Povodni konj je za minuto zaprl oči.
»Pojdiva,« je dejala mala deklica, ^ptica je vendar mrtva!«
Vsak dan sna
»Kaj sodiš o moji novi sliki?« »Takšna je, da bi jo človek kar ugriznil.« »Kako to, saj vendar predstavlja zahod sonca?«
»A tako? Name napravlja vtis volov-skega očesa z narezano gnjatjo.«
Lamslko iieto je umrl v Cliicagu bivši ve-i letrgovec Jacques Simons, ki je zadnja leta preživel v svoji vili v precej čudaškem opravilu. Zanimal se je samo za svojo veliko in dragoceno zbirko metuljev, v kateri so bile zastopane vse omembe vredne vrste. Le redko je sprejel kakšnega obiskovalca, zlasti pa ni dal nič na to. da hi ga obiskovali njegovi trije nečaki, edini njegovi sorodniki, o katerih se trdi. da špekulirajo samo na njegovo smrt in zapuščeno. To se je po njegovi smrti deloma izkazalo kot resnično, kajti ostavi! jim ie vsakemu po enega velikega metulja, dragoceno zbirko ie prejel neki njegov prijatelj. vilo pa je dobilo neko dobrodelno društvo.
O kopi denarja, ki ga je moral imeti stari mož nekje naloženega, je oporoka
molčala in zaman so o njem povpraša!; razne banke. Dva itzmed nečakov sta bila nad tem razočaranjem tako divia. da n i s: a hotela prevzeti niti metulja, katera bi marala dobiti po oporoki. Tr' mesece pozneje pa je tretji nečak napravil čudno odkritje. Ko je svojega metulja ogledoval pod p> -večevalnim steklom, ie odkril na njego h perutih neznatno majhno pisavo, ki se ti: ; je' izkazala za dodatek k stričevi oporr '. . Vsebovala je določbe o vevki v«<*t! denarja, ki je naložen tu in tu i n ki ga 1 a 11 k > odlkritelj te oporoke dobi proti temu in temu geslu. Banka mu je ta denar tudi res izplačala, a takrat sta se oglasila oba njegova brata, ki sta hotela imeti svoj delež. Stvar je prišla pred chicaške sodmke, k.-' ■še niso izrekli svoje sodbe.
Smrt sultanovega zaupnika
V največji bedi je umrl v Carigradu Taksin-<paša, nekdanji tajnik sultana Ab-dula Hamida in eden najmogočnejših mož stare Turčije. Abdul Hamid je imel vanj brezmejno zaupanje in ničesar ni storil brez njegovega nasveta. Ta položaj bi bil Taksiin-paša lahko izkoristil kakor drugi dvorjani, in bi s; nabral bogastev, a tega m; maral in ie živel navzlic svoji mogočnosti skromno kakor zadnji evnuh. To ie menda Mo tudi vz>rok, da ie ušel ljudski jezi, ko je irrladoturška revolucija vrgla Atodula Hamida s prestola.
Vidni katodni žarki
Smrt očeta modernega boksarskega športa
V	New Yorku je umrl 66 letni James Corbet, oče modernega boksarskega sjKrrta. Pokojnik je bil svojčps mojster težkeg i boksanja in je prvi uvedel smotreni t:c-ning za boksarje po znanstvenih pravi i h.
Letanie kot učni predmet
V	moskovske šole bodo uvedli to pomlad letanje kot učni predmet. Vsaka šoi-i dobi dve poskusni letali, ki bosta na razpolago učencem višjih razredov. Dvrkuit na teden se bo mladina urila v letanju pori vodstvom letalskih strokovnjakov. Tečaji bodo obligatni.
Glasilo brezposelnih
V	Pragi je te dni izšla prva številka glasila brezposelnih. Listu je ime »Zapas«.
T
Rovanov inemorial
Največja skakaina pri;\>d'tev letošnje sezone. Rovanov inemoiia! v priredbi tcnu-čarskega kiuba Ljubljaua se bo vršiia v nedeijo 5. (narca na blejski skakalnici v Zok:. Skakalnica jt popravljena m omogoča pri nas zaenkrat najdaljše skoke. Na prired tev ao povabljen, najboljši avstrij-e-tc: skaka'ci, mod njimi prvak Gregor Hoil. ki je skočil v Inomostu 72 metrov. Predvidoma se udeležb tudi ncoficieln: sve-to-vn prvak Ruud S:«>nund. Startajo lahko vsi verificirani tekmovalci JZSS
Prv;ave psmeno ali ustno s prijavnino 5 Dr do 5. t. m do li. na vodstvo ta-cme -v hotelu Triglav Na kasnejše prijave se ne bo oz ralo Start točno ob 15.
Za mc»norial tekmujejo le domači tekmovalci in' so razpisana tri lepa darila. Za najboljšega inozemca pa daruje blejska zdravliška komisija kra-en pokal. Ra:-gla-sitev rezu'tatO'v ob 17.30 pred hotolem Bellevue na Bledu.
Sniii
čnrsko prvenstvo S-TC Kamnik
Žara d nepovoljnih snežnih razmer
SK
Kamnik m mogel izvesti klubskega smuča r-fvk"ori prvenstva v ioKu, ki ga jc določil podoflvez; zato ga je na hitro roko organiziral v nedeljo! Seirorji so tekmovali na progi 12 kr.i, jui> orsko proga pa jc bila dolga pičlih 10 km Semorsfcft proga je z nekaterimi okrajšavami rodila v obratni smer: po oni, ki je bila določena za ped-savezn;i prvenstvo. Vreme je b lo krasno, eštie« n:i ru nek-aterih krajin zledenel večinoma n-a prav ugoden za smuko.
K tekmam sc" je prijavilo 13 seniorjev in S iuriiorjev. S M-1 je bil ob dopoldne na vrtu g. dr. Meglerja na Grabnu. Tekmovanje seniorjev ni bilo posebno napeto 'n žari avvo, ker nI-ta startala brata Kumer. J>':-ko pa ie /c v začetku zgrešil progo :n odstopil. V sredi proge je tudi Tenko 7,«rp;:i pravo smer in zato pri klasifikacij1 nI mogel priti v poštev, čeprav je cosegcl najboljši čas. Progi p*«, sta bili obe v splošnem prav dobro markiran'
Na prvo mesto seniorjev sc je plasiral Slavko Svetičie v času 1:18.34. Sledila sta J-V.-ine Česen 1:19.25 in Drago Nef ima 3:2140. Juniorji, pri katerih letos ni starta! .ui i- zmi^ovalec Dušan Karba, so dosegli prav lepe čase. Prvo mesto je dosegel Tone Cerer 1:01.35, drugo M:ro Šcrcer 1:02.54, tretje pa Stanko Benkovic 1:05.1S. S tem ■c lot-'-''! ii zimsko-sportni program SK Kamnika Izčrpan, ^-ed-ni marca le .M enim" p'an;ni.
Ra :del rev nagrad, ki so jih prejeli posa-•rr,e-"i: tekmovalci v letošnji sezoni, bo na
Uibovem družabnem večeru, ki se bo v.ršil v kratkem.
klubski funkcionarji, je razvidno, da je bila korespondenca živahna, denarni promet precejšen in porast članstva zadovoljiv. Score golov priča, da se je Amater v pro* šli sezoni častno odrezal in ponovno priboril prvenstvo v okrožju. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik g. Božič Adal-bert, učitelj na Vodah, tajnik g. Stepišnk Robert m blagajnik g. Princ Franc, pod* predsednik g. Rovšnik Ivo, čevljarski mojster in posestnik, načelnik nog. sekcije g. Borišek Henrik in še 7 odbornikov — delavcev. Popoldne istega dne^je letos prvič igrala rezerva Amaterja v Zagorju in SK. Zagorje z 1 : 0 premagala. Zvečer pa je bila animirana pustna zabava Amaterja v prostorih ge. Fortejcve na Vodah in tudi vsestransko zadovoljivo izpadla.
ASK Primo;je (predsedstvo). Nadaljevanje kkibovega rednega občnega zbora bo v četrtek 2." t. m. ob 20. v zelem dvorani hotela Uncna.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za prvo skupino. Po treningu važen sestanek.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19. v kavarni Evropi sestanek načelstva. — (Smučarska sckeija). Danes ob 18.30 seja sekc-jskeg.i načelstva. — (Težko-atletska sekcija za rokoborboj. Drevi ob
19.	važen sestanek zaradi nastopa v nedeljo 5. marca ob 20. na Viču v Sokokfcem do mu. Pridejo naj Tičar Gor j.-nc. Stare, Abuluar, Vodopija, Kunaver, Prest i.n i k. Vrečko, Scnitek. Romanju!;, Zibeln k, Girzl, Berlič Fr., Di Bat sta, Kokalij. Ažman, Ma-tičič, Ovan I., kastelic. Balentin, Turk, Re-pič, Makovec, Strehar, Ullsberger, Koprive. — (Boksarska sekcija). Orešč. Škof, Pave-tič, Škafar, Krže. Perdan. Tavčar, Maurenče, Role ter ostali. Sestanek je važen.
SK Reka. Odborova seja v četrtek ob
20.	pn Oblaku na GUncah. Občni zbor 5. marca na strelišču pod Rožnikom.
ustanovitev streljačke družine. Na sporedu so tudi javna predavanja o gospodarskih vprašanjih, ki se bodo pričela .prihod* njo nedeljo. To je bilanca društvenega dela od zadnjega občnega zbora — najlepši odgovor na neosnovane napade na Sokol-
Sokol Vojnik je uprizoril v uadeljo igro Manice Komanove »Prisega o polnoči«. Vloge so bile srečno izbrane in od Anke do Al-binčfca prav dobro naštudirane. Posebno sta se odlikovala stari brodar br. Ivan Goreča« in Lovrinka s. Zalika Goncan, ki je žela viharen aplavz pri odprti sceni. Društvo se zahvaljuje 6. Manaci Romanovi, ki mu je ©mrestila avtorske tantijeme. Po igri je bil venček sokolske plesne šole pod vodstvom spretnega br. Jožeta Ublisarja iz Celja ki se je obnesel nepričakovano dobro. T-Jko je rešil 19. februar br. nlagajiuke mučne skrbi, kako poravnati društvene zaostanke. Na pustno nedeljo priredi Sokol še zadnji zabavni večer.
Sokolsko društvo Oplotiuca je priredilo gledal sko predstavo »Vrnitev« v tezi-}i br učite'j a .Tarča. Da==i je isti dar. in ob isti uri priredilo igro tud« t«mošnje Katoliško prosvetno društvo, je bila sokolska dvorana neb«to polna, kar je požrtvovalnim igralcem največje zadoščenje za njihov trud. Vrli Oplotn-Pani: »Le tako naprei po ravni črti!« Igro so posetili tudi člani so^d n iih društev iz Konjic, Ž reč in iz Te panja.
Vršila se bo morda v še tekma na 30 km na
Tekma v smuku smučar-kega odseka obmejnega prosvetnega društva v Rateč-h.
Ker je zadnji teden padlo v Ratečah preko en meter snega, je smučarsk' odre k OElp priredi] v nedeljo ob obilni udeležbi
smu;u /a domače
.. 1-
gledalcev tekmo
o veke na sončni strani va^i. Proga je fjkla izpod idealnih terenov na Planin' ob <1 ž.:vni meji do cilja na vr.si Višinska --zlika 550 rn. Startdlo je 19 senorjev .n 7 juniorjev. Od seniorjev je prišel prvi cia cilj'Emil Žerjav v 11:32, 2. Maks Jirvan 11:38, 3. Andrej Kerštanj 12:6. 4 Janez Kerštani 12:50, 5. Jakob Rožič 13:43, 6. Slavko Mežik 13:52; od juniorjev je bil An.droi Erlah 13:6. 2. Andrej Rož č 13:17, 3. Alojzij Kopavni-k 13:31. Obeta se še za ves mesec marec najidealnejša smuka v našem zapadneai kotu. Zato namerava mmčarski odsek prirediti v drugi polovici marca skakalno te&rno, na katero vabi že d. .ies vsa športna društvi.
Sm:ičarske tekme r Celju priredi smučarki klub Celje v nedeljo 5. marca. Dam-aki medklubsko tekmo na 4 km. juniorsko klubsko tekmo na 6 km in medkluhsko skakalno tekmo za prvenstvo Celja. Juniorji na 6 km: Startajo ob 10 dop. pri re* stavracij: g. Petrička v Liscah, cilj istotam. Pravico starta imajo vsi člani junior-i: cd 14. do 18. leta. Prijavnina 5 Din. Pr« vi prejme Učno diplomo in srebrn klubski znak ostala dva diplome. Dame startajo ob JI. dopoldne pri restavraciji g. Petrička, -cilj istotam. Pravico starta imajo vso dame neglede na to, aii so verificirane pri -fZSS aii ne. Prijavnina 5 Din Ocenjuje se najbolji čas dneva in prvi dve najboljši v klubu. Darila: diplome in po možnosti tudi praktična darila. Medklubska skakalna ickma za prvenstvo Celja prične cb 14 na •vujvjevi skakalnici v Liscah. Pravico starš a imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS stanujoči v Celju ali Gaberju. Prijavnina 10 Din za tekmovalca. Prvi prejme naslov: prvak Celja v smučarskih skokih in lično diplomo, ostala dva diplomo. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijave se sprejemajo za vse tekme do sobote 4. marca opoldne v frizerskem salonu g. E. Paidascha v Celju. kakor tudi pol ure pred startom v restavraciji g. Petrička v Liscah Razglasi« tev rezultatov in razdelitev daril bo v nedeljo 5. marca ob 20. v klubovem lokalu »Pri zelenem travniku«.
Klub slovenskih kolesarjev v Celju je me! nedavno 33. letni občni zbor v klubovi 'nhi hotela »Hubertusa«. Predsednik g. .M;rko iajs je po uvodnem pozdravu na k-atke očrta! delovanje kluba. Tajnik g. Odo \ učko jc poročal, da je imel klub lani 5 klub klh 3 medklubske in 11. zvezdno dirko. Klub pr:debiva vedno več članov in jc lani zelo napredoval. Iz poročila blagajnika g. Šumra je razvidno, da je blagajna v povoljnem stanju. Na predlog revizorjev ie bil odboru podePen absolutorij. V odbor so bdi izvoljeni naslednji gg.: predsednik Mirko Fajs, podpredsednik Drago Cams, tajnik Oskar Leskovšek. blagajnik Avgust Šumer, tehnični reefrent Albin Zu= panc. gospodar Joško Aman, odborniki Franjo Kajtna, Joško Kramar in Hinko Oblak.
Šport v Trbovljah. — Nedavno se je vršil občni zbor SK Amater, katerega se jc udeležilo veliko število članstva. Občni zbor je vodil predsednik g. Božič, ki je v svojem poslovnem poročilu obrazložil članstvu razvoj m uspehe kluba Amater Ki se sicer rekrutira iz delavskih vrst, a se vzgaja v stroffo jugoslovenskem duhu V patri-ot:čnih besedah se je spomnil vrhovnega pokrovitelja lugcslo venskega športa Nj Vel kralja Aleksandra I., kar ie članstvo z navdušenjem in s športnim »Zdravo« spre-je'o. Iz poroči1 ki so jih podali posamezni
Smučarski odsek Sokola Medvode je
priredil 26. februarja svojo prvo Smučarsko tekmo. Start je bil ob 14. na Čerenu, odkoder je šla proga na Zapolice, kjer se je odcepila proga za deco, nato naprej na Breganarce—Žlebe čez Sv. Marjeto m mo Jevšarja nazaj na Čeren. Proga je meria približno 9 km. Rez al ca* i so bili naslednja 1. Srebot Svetozar 38:25, 2. Tome Lito 39:20, 3. Vašič Karol 39:50. Izven konkurence je dosegel najboljši čas Kavčič Jer-tiač 36:16. Deca je tekmovala na 2 km dolgi progi. Rezultati so sledeči: 1. Šmid Karel 16:30, 2. Tome Sajo 16:30 (po žrebu), 3. Kalan Franc 17 nrn.
Sokol Dobrava—Podnart. V nede\jo 5. tega meseca bodo v P od na rtu na novozgrajeni skakalnici, k; ustreza vsem predpisom, medklubske smučarske tekme, na katere vabimo vse člane Sokola, da bodo tekmovali v konkurenci, za katero racmo raz-pisana praktična darila. Nečlani pa bodo tekmovali izven konkurence. Začetek bo ob pol 16., prijavnina je 5 Din. Prijave vpošlj te do sobote.
Smučarski odsek Sckolskega društva Gorje pri Bledu priredi 9. marca meddru-štveno člansko tekmo v smučarskem teku na 18 km. Višinska razlika proge je 250 m. Tekmuje se po tekmovalnem redu sa' veza SKJ. Pričetek ob 8. zjutraj. Prijave je poslati na naslov: Smučarski odsek Sokolskega društva Gorje pri Bledu (v roke br. Pik 1 ja) najkasneje do 4. marca Žrebanje bo pol ure pred pričetkom tekme pri Kunstlju v Gorjah. Za prenočišča in pre= hrano je treba javiti posebej in pravočasno vsaj do 4. marca (sobota). Udeleženci ob progi Ljubljana s Bohinjska Bistrica morajo priti ež v soboto zvečer, ker v ne« deljo nimajo nikake zveze precl pol 11. uro.
Sokolsko društvo Koprivnik v Bohinju. Občni zbor je ob polnost e v iiinem obisku članstva nad vise lepo končal. Odborniki in revizorji so podali skrbno sestavljena poročila, iz katerih je bilo jasno razvidno delo in žiivljenre v društvu v letu 1932. Glavna os, okoli katere so se sukala vsa poročila, je biil pač novozgrajeni Sokolski dom. — Celokupnemu odlboru je bila predlagana razrešnica. — V novem odboru so male izpremem-be. Tako ie bil za podstare-šiiTo izvoren br. Hanzlovski; blagajniške posle je prevzel Dobravec. Za načeliiico ie bila določena s." Heberlova. Organizirala sta se prosvetni in predinjaški zbor, ki ga vodi načelnik br. Stare. Končno se je rešilo tudi vprašanje telovadbe članic. — Telovadci in telovadkinije zdaj marljivo vežbajo in upamo, da bosta tudi najvišji društvi poslali nekaj članstva v Ljubljano. — Prosvetni odsek pripravlja velezabavno igro »Veletnrist«. Pevski zbor nas bo presenetil s spevoigro in pevskem koncertom. Otvoritev Sokolskega doma bo meseca maja ali sredi junija, kakor bo pr.č kazalo vreme. Prireditveni odbor vodi požrtvovalni br. Dijak, društveni tajnik. — Glavni odbor pa si ie nadel glavno nalogo: Skrbeti, dn se reši S^o^k' ^nm dn;Va.
Sokol Sv. Jakob ob Savi. Da se je pri nas sokolska misel močno ukorenmila. je pričal o-bčni /bor Sokolske čete Sv. Ja.kob. ki se je vršil 5. t. m. Kot delegata &ba bila navzoča za žu.po bir Pi.penbacher in za matično društvo Polje br. Tročt. Oba sta imela jedrnate govore. Pri voMtvah je bil izvoljen nasledil iii odbor: starosta br. Peč-nikar, namestnik br. Janežič. načelnik br. Agrež. n«čelnica s. Nagujeva. prosvetar br. Rerce, tajnik br. Sojer, blagajničarka s. Berce in bratje Mrčun, Kamnar. Cedtilrrik. Mejač. Štempihar, Semen in Zaje. — Isti dan je uprizorila četa dobro uspelo burko. Igralci so nastopili zelo pogumno, zn kar so želi obilo pohvale.
Sokolsko društvo Artiče. Poslanico katoliškega episkopata je sprejelo n-*še članstvo s hladno rezerviranostjo. Sokolsko življenje v Artičah se je tako razvilo in je v takšnem zanocnem poletu, da se novi člani iavljajo v društvo. Pred kratkim se je ustanovil pevski odsek z 3? pevci. Začela ie poslovati društvena knjižnica, ki se še vedno izpopolnjuje. Poleti bo prired;lo naše društvo tombolo, da si stropolni telo« vadno orodie in oder. V nedeljo, dne 12 t. m. je bil pod okriljem sokolskega društva izvoljen pripravljalni odbor streljačke družine, ki bo priredil strelišče in izvršil
igra za začetek malo pretežavna ter tudi' predolga in bi bila primernejša morda bolj kaka ljudska igr«. kjer bi prišli igralci bolj do veljave. Težko je zaigrati .kmečkemu fantu ati dekletu barona ali baronico. Sicer so si pa vsi nastopajoči vloge prav do-bro prisvojili. Ljudstvo, ki je napolnilo šolsko dvorano do zadnjega kotila je bilo z njimi zelo zadovoljno, in to je glavno. Zato jim bodo vrli fantje in dekleta, zdaj ko je led prebit, hc^deč po tej poti dalje, gotovo nudili še večkrat razvedrila Pred predstavo in vmes je nastop'! pod vodstvom skega upravitelja Živka tud: njihov pevski zbor in se prav dobro odrezal. Želimo v tem pravcu našim sosedom Studeničanom še mnogo uspeha.	J. K.
Prenovljena Koza t 3 dneh
Iz življesifa sta
Iz Škofje Loke
Sl__ škofjeloška pomožna akcija. Kakor drugod se je tudi pri na.s osnovala po« možna akcija. Njen predsednik jc mestni župnik Jernej Podbevšck, ta.niške posle pa vodi poslovodja Franc Zebre. Takoj spočetka se jc obrnil odbor na vse škofjeloške gospodarske kroge, dobrodelna društva, občino in posamenzike s prošnjo, di plemeniti namen pomožne akcije po svojih močeh podpro. Časten je bil odziv cbeme, ki je votirala v to svrho 10.000 D.n, go stilničarska zadruga je prispevala 301) Din In ostali? Nič, prav nič! Vse ostale korpora ci i e niso darovale niti pare. Kljub temu za Škofjo Loko gotovo vse prej ko pohvalnem dejstvu, je šel odbor na delojn je razdelil med najpotrebnejše okoli L>00 k« pšenične in koruzne moke, deloma brez« pfačno Ta ponedeljek se je pričela zopet prodaja koruzne moke po 1 Din kg. \ naši javnosti morda prevladuje prepričanje, da pomožna akcija pri nas ni tako hudo potrebna kakor recimo v večjih sehscih. Toda temu ni tako .Čeprav v Škofji Loki o brezposelnosti v širokem pomenu besede res ni govora ,je vendar okoli 50 ljudi, ki so brez dela. tako pove statistika pomožne akcije. Poleg brezposelnih pa ima« mo v mestu nebroj bolehnih in ostarelih ženic in revežev sjiloh, ki se vsi s svojimi prošn;ami obračajo na pomožno akcijo. Obstoj te ustanove je torej potreben in popolnoma upravičen; želeli bi le, aa se oni, ki jim kriza prizanaša, vendarle sem in tje spomnijo ubogih.
Iz Novega mesta
n— Srezka organizacija JRKD priredi v nedeljo ob 10. v telovadnici osnovne sole velik javen polit cen shod, na katerem bosta poročala o politčnem in gospodarskem položaju v državi ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Na shod je vabljeno vse prebivalstvo, da dobi pravo sliko o delu vlade, o notranjem položaju v državi ter o organ zaciji vsedržavne stranke.
n— Na banovinski kmetijski š°li na Grmu se bo vrš 1 9 ma^oa kletarsiki tečaj. Pouk se prične ob 8. zjutraj, in sicer bo dopoldne teoretičnega, popoldne praktičnega'značaja 16 t. rn. pa bo sadjarski tečaj, na katerem se bodo razpravljala najvažnejša sadjarska vprašanja Vinogradniki ;n sadjcsjci, ki 'mate sedaj lepo priložnost, da svoje strokovno znanje v teb dveh pa nogah izpopolnite, posetite ta dva tečaja
Iz Konjic
nj— Šolska mladina iz nekaterih razredov tukajšnje narodne šole se v zadnjem času, nahujskana od odraslih, izredno grdo obnaša in to celo na cesti nasproti pri-padlnikom Sokolstva, kar vzbuja javno zgražanje. Pričakovati je, da bo prstojno oblastvo ukrenilo vse potrebno, da se taki dogodki ne bodo več ponavljali.
nj— Društvo kmetskih fantov in deklet za Konjice se je ustanovilo nedavno io 6C je takoj ob ustanovitvi priglasilo preko 40 članov.
Sreda. "29. februarja
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Čas. plošče, borza. — 17.30:
Otroški količek. — 18: Angleška slasba na ploščah. — 1S30: Plošče. — 19: Ruščina. -19.30: Literarna ura. — 20: ^"a pragu novejše dnsbe (dr. A. Dolinar). - 20.30: Samo spevi e,. Marjana Rusa. — 21: Prenos z »Zvezde«. — 22.15: Napoved ča6a in poročila.
Četrtek, 2. marca.
LJUBLJANA 12.15: Radio - kvartet. — 12.45: l>nevne vesti. — 13: Čas, radio-kvar-let, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Italijanščina. — 19: Korist rastlinstva. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Prenos z Dunaja. — 22: Čas, poročila, ea-fon?ki kvintet.
BEOGRAD 12.05: Rad'o - orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20.05: Prenos z Dunaja. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Narodne pesmi. — 17: Orkester ba-lalajk. — 20: Koncert z Dunaja. — 22.10: Lahka godba. — PRAGA 10.40: Smetanove pesmi. — 20.20: Koncert iz Moravske Ostra-ve. — 21: Orkester. — 22.15: Plošče. — BRNO 2020: Češka poozifa. — 20.50: Plošč". 21: Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 17: Komorna aiasba. — 20: Koncertni večer. — 21.30: Slušna igra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.31: Godalni kvartet. __ 15.30: Klavirske skladbe. — 17.05: Lahka godba.
_ 19.20: Koncert na dveh klavirjih.
20.05: Prenos orkestralnega koncerta. 22.25: Plesna godba. — BERLIN 20: Prenos Hitlerjevega govora. — 21.15: Orkester. Godba za nI«*«. — 24: Iz velemestnega ž v-ljonja — K0NIGSBERG 20: Prenos iz Berlina'. _ 21.15: Pesmi. - MCHLACKER 20: Prenoe iz Berlina. — 21.15: Slušna igra. — 22.45: Lahka glasba. _ 23: Fantazija "Slepo trpljenjem.
Razširjene znojnlce in črne pike so izginile za zmerom.
Neznosne črne pike, mozolji, grd« luskine in kožni izrastki, rumene in temne pege, vse to so neprijetnosti, ki kaze obraz radi razširjenja znojnic, zato, ker so se le — te napolnine z maščobno nesnago, ki se ne da iztisniti ne z umivanjem izprati. Vsako tako razširjenje pride od draženja znojnic.	.
Krema Tokalon" bele barve, suha, tako) vnikne v znojnice, pomirja draženje žlez v koži, razkraja in odstranja nesnago, ki se je nabrala na dnu znojnic, čisti črne pike, oži in zapira odprte in razširjene znojnice do njihove prave mere in napravlja temno in trdo kožo belo in nežno. S svojim popravljanjem, zbiranjem in hranjenjem zdravi in krepi celo kožno tkanino samo, ki se je že povsem posušila in zamrla. Z njo se da povsem odpraviti kot olje mastni nosni sij.
Krema Tokalon bele barve, suha, vsebuje zdaj neko novo čudežno voščeno maso, ki ie nežna in topljiva in jo izloča razno cvetje v naravi. Ta masa se meša s svežo kremo in najbolj fino očiščenim olivnim oljem. Zato da krema Tokalon bele barve lahko že u treh dneh koži nenavadno lepoto,'zato po njej postane koža bela in sveža kot pomladni dih jutranje zore, kar se na noben drug način ne da doseči.
Uporabljajte vsako jutro kremo Tokalon bele barve!
1. avgusta oddamo
stanovanje
z vsem komfortom, obsegajoče celo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali drugo podjetje. Ponudbe pod šifro «Miklosičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 2933
ZA MALO DENARJA NOVO OBLEKO
ako staro prinesete v našo sprejemališče za barvanje ali snaženje, to je Vošnjakova ulica 4 (prejšnja Cesta na Gorenjski kolo dvor)
v krefačulci PSEZELJ
kjer se prevzema za tovarno Wagner v Radovljici. Vsa oblačila se na željo popravijo.	2853
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk,
najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Liablfana
poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregnnjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.	79
KZGrlftEJO
DLAČICE
takoj in brez duha z uporabo
jHoli4 ploščic
<a odstranjevanje dlačic. Dobivajo se p&vsjmi. — Ižn-rrn.«: »COSMOCHEMIA« ZafCiefo, Sniičililasova ul. 23 -2*V">4
dohazano v milifanlh po vsem svetu razširjen
LIPSAI POMLADANSKI VELtSEJE^ 1333
A začetek dne 5 marca aa	si
vse informacije
S K 8 URAD
DAJE LIP S K S SEJ
ali častni zastopnik
TČNNTES, Ljubljana, Dvorakova ulica 3, f^.efon 2762
ING. G.
n.j— Blaževičevo hišo s pekarijo je na dražbi kuoila konjiška Kmečka hranilnica za 134.000' Din.
Iz Ptuja
j— Krvava pustna nedelja. V Giuovcil se je zbrala v nedeljo v gostilni večja družba fantov, med njimi Klasinc Jožef iz Mihovcev, do katerega so pa fantje gojili sovraštvo. Ko je Klasinc okoli 23. ure zapustil gostilno, so šli za njim nekateri fantje iz Mihovcev in Dragonje vasi. Vrgli so ga na tla fn ga začeli pretepati. Klasinc se jim je pa izmuzn i in začel bežati. Fantje so takoj uavalili za njim in ga z latami pobili na tla ter ga na to še na tleh ležečega začeli obdelavoti z noži. Prizadejali so mu po vsem tčlesu 6 velikih ran. Razen tega ima od late, ki jo imela žeblje, rane na glavi .Klasinc je obležal na tleh in izgub 1 mnogo krvi ter so ga prepeljali v ponedeljek zjutraj v ptujsko bolnico. Orožniki so zaenkrat aretirali Martina in Štefana Medveda ter Antona Vuka iz Jožefa Lam-bergerja .ki so jih privedli v ptujske sodne zapore. Nadaljnje aretacije pa bodo še sledile. — Sličen žalosten dogodek se je primeril v Stojncih. V nedeljo zvečer je nekdo napadel kmetskega fanta Janeza Obrana. S sekiro ga je udaril po glavi n mu je povzročil veliko rano. Razen tega mu je zadal več ran z nožem po telesu. Obran, ki leži v ptujski bolnici, jc izgubil spomin in se ne more d> nii-l;ti napadalčevega imena.
i— Kino predvaja v sredo- in četrtek ob
20 uri veseloigro »Dva srečna dneva«. ★
POLJČANE. Po nekako petih let:h presledka so v Stu.de n i cab nri Poljčannh v nedeljo spet uprizorili daljšo igro za odrasle in to na prenovljenem š<ds.kcm odru, ki so ga opremili z novim kulisami V režiji t .^m oš njega učitelja Stefancioze so lrnri-o-rili kmečki fantie in dnkle.t<a /e nad 100 let staro Linhartovo komedijo »Veseli dan fl; Matiček se ženi«. Režiser ie ime' 0!>m4ri s samimi novinci, začetniki, zato njegov trud tembolj cenrno. Sodimo pa, da je bila
Samo še danes!
Oblastne dovoljena
vseh vrst manufakturnega blaga
JU
ObfaiEilnfca ii
Ljubljana, Mestni trg 17-1.
2949
Hlleko ki pole
v h-i
a
in ščiti lice, da ne vene in da je gladko in brez gub, iščejo gospe že dolgo. Rejuven Skin (Pore Milk) je tak preparat, ki v resnici pre-finjuje, gladi in čisti kožo vremenskih nepri-lik, povrh pa ščiti obraz gub in osvežuje kožo, tako da trajno izgleda sveže in mladostno.
O Rejuven Skin se mora zares reči, da je povsem dovršeno sredstvo za one, ki žele, da jim dobi obraz lep, gladek, čist in naraven izgled, ker tak gotovo bolj ugaja kakor pa, če p v kriva šminka razne hibe obraza. Rejuven Skin-a stane ena stekleni":* 32 Din. Dobiva se v drogerijah, parfumorijah aH razpošilja po pošti Nobilior pa fumerija, Za greh, Tlica 34, Jelačičev trg 15.
20
W. MECKAUER:
Slana isce poti
Roman.
liana je pokiimula. Io je bila tudi brez Lize že spoznala. Ugibala je, kaj bi mu neki ugajalo, in se odločila za črn kostum z belo športno bluzo. Moški kroj se ji je dobro prilegal, in prepričana je bila, da bo tudi doktorju po godu. Ko se je »kopala, se je počasi in z užitkom oblekla, si po vseh pravili<h pregnetla obraz, si »negovala prste, si z VVoIfgangovim samobrivnikom pribrila obrvi in opravila vse, kar je bila v bolnišnici zamudila
Zelo praznična in podjetna je bila videti, ko se je nazadnje pokazala Lizi, misleč si: »Kar dobro je, da Liza vidi, kaj nameravam; tako mi vsaj pozneje ne bo mogla očitati, da sem bila zahrbtna.« Liza se ji je nasmehnila. Trpek trepet je bil v tem smehljaju, a rekla ni ničesar. Posodila je Mani še dvojico belih usnjenih rokavic, ker se ji je zdelo, da se sestrine volnene ne ujemajo z njeno ostalo vnanostjo. in ji pomagala obleči kož nh o v iri as t i plašč. »Kdaj se vrneš?« je vprašala pri slovesu.
»Oh, veš, nerada se zarečem. Če bi me kaj zadržalo, ti bom telefonirala,« je rekla Mana in jo naglo poljubila na čelo. »Res si zelo dobra z menoj; hvala ti lepa za vse.« To rekši je zaprla vrata za seboj in odšla.
V pisarni dr. Sehroterja ie čakalo precej ljudi. Hana je sedla na ■stol in sklenila mirno počakati, dokler ne pride na vrsto. A sčasoma je vendarle postala nemirna; vstala je. Za okencem je sedela uradnica. Hana je stopila k njej in rekla: »Dajte, prosim, javite gos<p,r» doktorju, da je gospa Mana Reinholdova tn in čaka že četrt ure!« Dekle je pogledalo na uro. Mana je čakala natanko deset minut — to je hotela uradnica izraziti s svojim pogledom. A rekla ni ničesar.
Vstala je in potrkala na mala siva vrata, za katerimi se je doktor razgovarjal z vsemi temi ljudmi, ki so prihajali k njemu. »Kak posel neki ima, da sprejema toliko obiskov?« je pomislila Hana, ko je dokaj razburjena hodila po čakalnici sem ter tja, spremljana od začudenih pogledov ljudi, ki so mirno sedeli na svojih mestih.
Gospodična se je vrnila in ji po mignil a.
»Izvolite stopiti tu noter!« je rekla in ji odprla druga vrata. »Gospod doktor prosi, da bi še nekaj trenutkov potrpeli.«
Mani se je zdelo uradničino vedenje zdaj mnogo spoštljivejše. Stopili sta na ozek, temen hodnik in odtod skozi steklena vrata v nekakšno pisarno. Dekle je spet izginulo in Hana je z vzdihom sedla v naslanjač. Tu je bilo že mnogo bolj udobno. Sredi sobe je stara okrogla miza, na kateri je ležalo nekaj časopisov, okoli nje so se ponujali udobni stoli, tla so bila pogrnjena s preprogo, in na steni je viselo nekaj dobrih slik. Hana je izvlekla cigaretnico, si prižgala z vžigalnikom, ki je stal na mizi, in jCla obračati liste nekega časopisa, ki je pa ni zanimal, ker so bili v njem sami sestavki o nerazumljivih tehniških rečeh. Trudila se je, da bi ostala mirna, a vendar ji je srce burno utripalo. Kakšen bo dr. Schroter proti njej? Zdelo se ji je, da čaka že zelo dolgo, ko so se nenadoma odprla vrata iu je stopil doktor na prag. »Prosim,« je rekel nekam hlastno, in šele ko je stala v njegovi pisarni ji je podal roko. Razgovor je bil pra\ za prav dosti stvarnejši. nego je Hana pričakovala, in truditi se i morala, da je skrila svoje razočaranje. Povedal ji je. da načehr patentni pisarni svoje družbe :n da se vsi ti ljudje, ki čakajo, raz-govarjajo z njim o novih izumih, ki jih mora potem preizkusiti. Samo po enkrat na teden je imel takšno sprejemno uro. ker drugače sploh ne bi bil prišel do svojega lastnega dela, in Hana si je bila izbrala baš najneugodnejši dan. Morala mu je povedati, kje je doslej delala, in mu pokazati svoja dosedanja izpričevala kot stenotipistka, ki jih je natanko pregledal.
nisem pričakoval. A zdi se mi, da je vašega uma in vaše moča nekam škoda za stenografirande in tipkanje. Ali nimate drugače nobenih talentov?«
»Izmed tistih nesrečnih bitij sem, ki vse znajo in ničesar ne znajo,« je rekla z nenadno resnobo. »To je pri nas že v rodbini. V vseh umetnostih se nekoliko poizkušamo, a za resno ukvarjanje je to premalo. Morda je to posledica nezadostne izobrazbe; vsi smo morali nedodelani v svet.«
»Ali niste nikoli sanjarili o tem, da bi postali plesalka ali gledališka igralka?« .ie vprašal.
Posrečilo se ji je. da so ji stopile solze v oči. česar je bila sama pri sebi srčno vesela.»To je bilo zmerom moja najbolj vroča želja; a kakor sem rekla, brez izobrazbe to ni mogoče, in mimo tega nimam nobenih pripravnih zvez.«
Doktor je vstal, tako nenadoma, da se je kar ustrašila. Ali ga je bila odbila s tem priznanjem? Ali je bilo v n;em več malo-meščana. nego mu je prisojala, in jo je hotel s svojim vprašanjem nemara samo izkušati? A dr. Schroter ji je toplo podal roko:
»O vsem tem se morava še porazgovoriti.« je dejal. »Drevi bom laže utegnil kakor zdajle. Ali hočete priti ob sedmih pome? Prosim, čakajte me spodaj pri vratih. Prišel bom točno.«
Ko je stala Hana spet na cesti, se ji je kar vrtilo v glavi. Zdelo se ji je. kakor da bi se bila vrata sveta nekoliko odprla pred njo; obenem jo je pa doktorjevo satnolastno razpolaganje z njo globoko žalilo. »Oh, moški!« je bil zaključek njenega premišljevanja. A hotela se mu je dati nesti, saj je mogla vsak trenutek zavreti, če bi videla, da ne igre. Mar jo je imel že za svoj plen, da se je upal ravnati z njo tako po svoji volji? Toda ugajala mu je očividno, drugače si ne bi bil sredi dela utrgal časa zanjo. Ali je ime morda kake velike načrte? Čudno se ji je zdelo, da jo je sam domislil gledališča, ko je vse doslej tako skrbno skrivala to sa-
»Hm,« je rekel nato, »izpričevala so lepa — saj drugega tudi ' njarijo!
Ceste malim oglasom
Zenltve tn dopistrvafja. vsuita beseda Lftn — fw trikratna pri Vojblna ea titm ali ta dajan/* naslova Dir> i. —. Oblasti trgovskega tn rsklatrrnevo enačaja: vsaka beseda £>»i i.—r Po D»n i.— ta besede pe trVfS-iin/tjt> n.-x1ftf i« vn oglasi ki spadajo pod rubrik t »Kom pa kam«, »Awr>-mr>toa »Kapital*, »C najem*. »Posest*., »lutkah* »Sta novanja odda* »Stroji*. •Vrednote*. •intormacife* »Živali*. mObrt« tri »Lesa ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zašlo-tek*. Če ** t oglasom nudi taslnžek. oziroma, če se tiče potnika Ktirtr t! p» C*>d tema rubrikama liče raslutka eh tluibe. plača ea
Za cftgovor
v znamteaft
vsako besedo 50 pat Prt vseh oglasih, ki se taračunajo po Uin l.— ea besedo, te earačuna enkratna pristojbina Lhn j,— ta iitro ali ta dajan fe naslova V ti ostali oglasi tociaJnega enačila se računajo DO 50 par ea vsako beseuo Enkratna pristojbina M iitro aii za dajanfe naslova pri oglasih, kt te taračunajo po 50 par ra vsako
besedo, tnuia Din 3.—
Natniun iii tnesek prt vglosih po iO par ta besedo, fe CHn 10.—s
tri oglasih po t r>in ta besedo t*a Din 15.—*. Vse pristojbine ta mate oglase fe plačati pn predaji naročila. oz»-rnnia h h te vpmdati r tv trnu obenem t naročilom.
K-i-» ižče aiesM pot nua. p ača ia vsak« buseulo 00 par; ta da, ja nje nasitiva »ji za frif-0 3 Din. — Kdor sprejema	oi»
ča besedo po 1 Din; sa dajanj« naslov s ali ta šifro jo 5 Din. {51
Potnika
»serijske 'n kolonija! ne široke. »a S'oveni jo (nt-k ij,irr> mariborsko oblnst) sprejmem tsfettj. Ponudbe n-i osriasm oaaelek Jutra - Izbijam no rt šifro »Pot-pVc — Mariborska oMa«<.
6103-5
Krajevne
zastopnike
t vsakem kraja dravske b r-i"' vri. u-e sprejme zavnro-vr, za posmrtno zava r »vanje. Ponudbe na ogl. t »Muh k »Jutra« pOJ šifro »Zy varoTAujc«.	8606-5
Zastopnike
t in deželo sprej-»intfl takoj. Ponudbe pod »Garancija« na og'a*. od d- i k »Jutra«.	561.1-5
k-iat 1 3 i »i zaslužka, oiivl-a za v=akc besedo aO par; u naslirv sli šifre 3 Dii. — Kd-or n n d i	pa ia
vsako b-is.Mlo 1 Din. ta dajanje oa9!ova »li i* šifro pa 5 Dia. (a)
Fino perilo
&rneko, njoiko. pižame i.n I-očtcljtiina se sprejema v «t;Un,o izdc-iiVA v So. Si-iki, C. mei-ova štev. 2-?.
Vub	50 par:
ta daHnia	aH
f	5 Dir., (i)
Dve natakarici
(•fvi.:!»no5l) prijetne tana-nj.o?ti iai marljivi, sprf.i-
t ni toko:. Preiivavit; je v	»K Orlu;,
7i-	Krankopan.«ka nI.
«•. '.T.	er,s<»-l
Dekle za
otroško	sobo
b1 j; vešle nemščine,
»f- ?jmo rodbina k	dietna
m -koma Naflor:	Zora,
Zermin.	Kara-
m; ,ina o-!!fta	(ViOS-l
4 mizar, pomočnike
z večletmo prakso v pohištvenem mizarstvu, sprejmem. Pred.n-oč.t imajo vešči f umiranja io politiranja. Takojšni« ponudbe na na-siov Fabriika štmfa. Para dm. Mora. veka benovina.
6C30-1
Kot pcmoč
v drogeriji
iščem grospodično s i. razredi gim:C3z.!(jd in popolnim obvladanjem mmike ga jezika, tastov v svgl. oddelku »Jutra«. 66(.t">-l
Korespondent (in.ia)
po.po!nonifl vešč nemščine m srbohrvaščine (tadi teb niičnili izrazov) dobi zd.po-elenje. Ponudbe z navedbo honorar.ia sa delovno u.ro pod šifro »Prevodi« na oglasni oddelek »Jutra«.
6013-1
hjHsodA i Din; is (la janie aasiova	ta
Stfro 5 Dia. Dijaki, ki : žčej-o instrukeije, plačajo T-sa-k o besed« 50 ta iif.ro ali la-janje naslov* 3 Din (4)
Šofer, šola E. Čeh
Tvrš.va (Dunaj&ka) cesta št. ;)0. Zahtevajte pr-espekt
Angleščino poučuje
trgovsko izobražen redu-e-i-ra.nec. Ponuidbe na oglatrn: oildciek »Jutra« pod šifro »Reducira.nec«.	tfiSii-4
Viaka beseda K) (»ar; ia daje®je naslova ali za šifro pa 3 Din. (2)
Brivski pomočnik
p-v-ovrsten delavec i® bubi štuieer, išče službo s 15. Pon"jd'bo na oglasni od-»Jutra c pod značko


Boljša šivilja
gre šivat nii do.m.. — Po-nudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod' »Krojačaca«.
Knjigovodstveni veščak
nraja 'n reorganizira k nji govodstvo na -azne načine po zuhtevi. Izvršuje revizije in sestavlja bilance. Ponudbe na og'.as. >dde!ek »Jutra« pod »Uevi.zija«.
6128-2
Več gospodinjskih pomočnic
za v^a hišna dela pripo roča go.spod;:njam posredo vatn.ica v Šelemburgovi ul. štev. 7/1. Breapfrseina dekleta dobe prenočišča. — Naroča se liet »Gospo-riunj-S'ka pomočnica«. 6G07-2
Hotelski direktor
z v-ečl eit.no prakso, išče stolno mesto (brezplačno). Ponudbe na o-gla-s. oddelek »Jutra« pod »New-York«.
6512 2
Plačilna natakarica
srednjih let. zelo simpatij na. zm.ožna kavcije, želi premeni-ti s u.žbn. Zmožna je prevzeti tudi večje p.>d jetje. Ponudbe na og!a*na oddelek »Jmt.r«« pod šifro »Plačilna«.	6622-2
Mlado dekle
vajeno vsega hišnega dela in meščanske kuhe. želi premenii.Si službo. Ponudr>e na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Dobro kuham«.
6618-2
Reduciran
priv. uradnik
z dunajsko trg. akademijo išče ka-rkšmokoli za posl e-aie. C-enjene ponudbe pod »Zaposlitev« na oglas, nd delek »Jutra«.	6635 2
Vaaka Oosrtla 1 Din; i dajanje naslon »Ji | u iif.ro ps 5 Din. (10)
Avto — priložnost!
3—4torie>kii Austro-Fiat. v zelo dobrem stanju, za vsako sprejemi, jjoo ceno naprodaj. — Vzamem tudi knirSce. Cizerl, Studenci-Maribor.	C031 -10
iti r*
Ogla« trg. i niča j* po	'
1 Da» beseda: za da	j
janje oaslova ali ta	j
šifro 5 Din. — Oglasi	| socialneaa inačaia vsa
ka beseda 50 par; u	j
dajanje naslon ali za	;
šifno p« 3 Din. (6)	j
Smrekove sadike
petletne, vzgojene na pro stem v gozdu, popolnoma a-trjene. zelo lepe rasti. lOOt) komadov po 70 Di.u. dokler traja zaloga, oddaja Uprava posestva Lepi dob, pošta Krmešj , Do lenjsko.	6583-6
rAUi^t Kite Uurrougtis:
Tarzaa, kralf džungle
DRUGI DEL
^r Mjl irtl*
d, ^LA^tskji Als
iAi CLfuuz
W J
218.
Polenovke
nova partija dospela Velike i.n male ribe. V zalegt tudi v edino namočena. Dostavljam po želji na dom. event. tudii a pošto. Priporoča »o delikatesa F. X Kova&ič. Miklošičev^ ees'« - [w; n ča pokojninskega zavoda.	6372-6
Lepa pisalna miza
moderna naprodaj NTns ov v oglasnem oddelku Jutra 61i5 6
Kristalni lestenec
krasen, srebrnina narodna noša. ure in d ni g o proda An-ti.kva.rijat. Sv. Petra c. št. 4.	6030 u
Ugmsi trg. značaju pu | 1 Din beseda; ia da jan j« naslov« ali m šifro 5 Dm — Ogla«; socialnega značaja vsa ka beseda 50 t>ar; za dajanje oaslovs ali za j šifro pa 3 Din. (7) j
Couche
(spalni di%-un. veliko omaro za knjige in obešalnik z ogledalom, za predsobo, vse dobro ohranjeno, ku-p:m. Pormdbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod ši-fro »lvegant.no«.	6577-7
Vsaka btoeda i Din; ! u lajanj* naslov® si; | ta Sifr« 5 Drn. (16J j
ffranilno kniižico
z vlogo 5000 Din. prodam za 4000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
6506-16
Kreditorji Zadružne gospodarske banke
se iščejo, ki bi -m eli interes. svojo terja.tev zamenjati za prma Ind-ustri jalno bipotekarno v rokih odpiačljivo naiožho. Vprašanja na ;\'om-i Oo.mpany d. z o. z.. Ljublja-na.
Družabnika
s kapitalom rca : 20.000 Din sptejum do-b:čka.nosno iu vpelja.n-0 trgovsko prijetje v Ljub.jani. Polovico zneska se ^jhku vplača >u di s knjižico »Mestne hra nilnice Ijubiiansike«. Po nndbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Rentabilna investicija«.	66U6-16
Kn?lž?ce
Mestne h-n-ni'niee ljubljan ske potrebujem V zam>nn dam knjižice Kmetske po so :iI niče lju.b ja nske. Po nndHe n« og!a«n; <videNk »Jutra« ped »Zamcnava«.
6557-16
I ep loka!
s stranskimi prostori — event. s telefonom oddani na Miklošičevi cest 13.
6507 19
Trgovski lokal
s po*tran.-kimi pro^t-ori. v sredini mesta oddam s 1. aprilom I- — Po;asn'la v pisarni dr. Luk mana — Gradišče 1.	6033-19
Vsak«	1 Diti. r
t* ia.ia.nj«. n««lov» ali ?
[n 5 l»n (17) f
V^n.i	*, Dui. j
: i» dajanje naslova gli j šifro pa 5 Din. (20/ j
Stavbne parceh
v najlepšem centru v M-v j s»ah. kj.er je /,e vodovodi. I elektrika in plin. prodam. I Ridka prilika! Ponudbe nai 04t.ae.itf oddelek »Jutra« pod »Stavbne parcele«.
6J23-20
i . . '»pr-eil* 1 l>ir, ta lajanje naslova si' ia S:fro m R Din 'Ko'
Srebrne krone staro zlato in srebro
k u p u J e rafinerija dragih kovin. Ljubljana. I-lirs-ka ul. št. 36 — vhod iz Vidov dan>ke eeste. pri gostilni Mož in a.	70
j Vsaka 0B»e<ta i Din. | \ za dajanj* uaslov« sli j \ za šifro p® 5 Din (10 j
Brivnieo
dobro vpeljano, obstoječo že preko 30 let. na lepem prostoru v mestu na Gorenjskem takoj prodam pu zelo ugodni« ceni radi odpotovali ja Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 6"86 19
Gostilno
dobro vpeljano, v bližin* Ljiib.iane vzamem v najem s 1. apriiooi. — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« ]>od »Zmožna«.
6531
Parno pekarno
s trgovino, z vso opravo oddtim v na.je.rn ali prfe dam. Pojasnila daje firma Xi.k'spaeha.r & Smrkolj v Ljub'Jami.	6C27 17
Vsaka 0«seda 1 Din. ! •a da vanje naslova ali : •a Sifm i« 5 Din. (31 ^
Iščem brata
Franca Rusa
ki j^ po [njklii-c-u k o1 ar. v nujno zadevi. — Kdor ve zanj. nai sporoči takoj Antonu Rusu na Gorelcu. pošta Radeče pri Zidanem mostu.	6ft;7-31
Članom »Vzaiemne pomoči«
Kdor žoli nadaljnjo zavarovanje za potmrtnino n doto. naj se oglasi s po lico. aii če ma plačano pristojbino. Dam mu brez plačen nasvet. Pri pisjne-nib vprašanjih prij.ož-te znamko za odgovor. Avg. škof. glavni zastopnik za dravsko banovino. Ljubljana. Borštnikov trg 2/1.
663MV.
linj fe MATE?
MATE je neka čaju podobna pijača, ki se pripravlja iz posušenih listov braziljskega MATE-drevesa. Drevo MATE (Herva-Mate) g oje na plantažah, ua pogled je nekoliko podobno oranžinemu drevesu in uspeva samo na tleh. na katerih leži pepel pogorelih gozdov. Liste zberejo, jih pražijo po posebnem načinu v velikih MATE-podjetjih in pridejo tako na trg. Kakor liste kitajskega čaja, moramo tudi liste __ .	MATE-a politi z vročo vodo, da dobimo iz
njih pijačo. — MATE ima s sladkorjem, kakor tudi brez njega, izvrsten okus. MATE se uživa sam ali s citrono, z whiskyjem. oranžeado ali z rumom. — MATE kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo in ne pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spričo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma, kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača, zelo nizka. Zahtevajte ga povsod.	2888


Xato so se začele strašne, groze polne noči na drevesu, ko ga je tresla mrzlica in ga je nečloveški »Thuran« brez usmiljenja prepuščal pogubi. Na koncu ji je še enkrat zatrjeval svojo ljubezen in jo prosil odpuščanja. »Zakaj pravi dedič naslova ,»ord Greystoke« je Tarzan — ne jaz.« Pod to izjavo je bil Clayton z omagujočo roko zapisal svoje Ime.	_.
Štefanija Lapajne roj. Guzelj naznanja v imenu svoje hčerke Marije in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je danes po dolgi m mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 72. letu starosti preminil predobri soprog, oziroma oče, svak in stric, gospod
Clnton lapajne
pisarniški ravnatelj v pokoju na Grmu.
Pogreb predragega, nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 2. marca t. 1. ob 17. uri iz hiše žalosti. Nunska ulica št. 14, na mestno pokopališče.
škofja Loka, dne 28. februarja 1933.
2946
V'saKa tiej,e(la 1 DlJI j lajanje naslova ali : ta *ifro i« 5 Dm ''34' i
Jabolka
d-obra štajerska,	po 2 Dm
fraaku Velenje	razpošilja
po povzetju A.	Cok. Velenje - St. Ilj. 6022-34
Vsaka b«seda ] Din i a lajanj« naslova sli j ca šifro pa 5 Din. (121 j
/Vlaltagoni jedilnico
starinsko, zelo epo. ob stoječo i mize. 8 stolov, kredence in i vitrin, ugodno prodam. Dalje .ie naprodaj: starinska miza za salon, konioda. pisalna mi za. kompletna kuhinja, či sto iiovn gatderoba. »ma ra iz smrekovega losa m 2 čisto novi pirotski preprog: 1.90 X 2 in 2x3. Vpraša ;.ti osrloda se v Ra do v! ji« št. 80. 6510-12
] vsaka heseda l Din. j j '.a dajanje naslova si' I J i. Šifro pa 5 Din (30! j
Fosteljne mreže
izdeluje m popravlja najceneje Alojziij Andlovic. Komenskega ulica št. 34.
6020-30
K.<101 a o d 1 prehnam. plača za vsako besede 1 Din: kdor išče prt hrano pa za besodc 50 par: za dajanje na slova aii šifro 3 Din. jizko-oa 5 Din. H4) Trgovski oglaM 1 Din
Gospod ali
gospodična
Kateri si želi res počen' prvovrstno domačo nra no ter zračno ln Slsto opremljeno sobico, na.i vpraša za naslov v ogl oddelku »Jutra«.
5262-14
Vsaka beseda 1 DLn; a dajanj« nas'ova »H *» šifro ps 5 Din. (31)
Dvosob. stanovanje
oddam takoj aH s t. aprilom v Bolgarski ulici 21 a.
6542-2!
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, vemi prifci-klinami in vrtom takoj oddam v Novem Vodmatu tik za ljudsko šolo — Šu-štoršičeva ulica 6fe<v. 7.
6590-?!
Stanovanje
obstoVče ji dveh sob i.n pri-tiklin, takoj oddani. — Poizve se pri h:šniku v Frančiškanski ulici št. 10.
«524-211
Štirisob. stanovan!e
oddam z majskim term!-iw-tn tn-irni stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 66CO-S1
Dve sobi in kuhinjo
takoj oddam v najem v OrMiovi vasi 6 — pošta Širaim, Horvat. 3 mriute rf kolodvora. 6030-21
Stanovanja
Vsak s beeeda 50 psr, ta dajanj« naslov* ali
za Kfro 3 Din. (žl-s)
Trisob. stanovanje
zdravo, čisto v centru aM neposredni bližini išče solidna majhna družina. — Ponudbe ua ogl. oddelek »Jutra« pod »15. marec — 6578-31/a
Stanovanje
eno «1 lvoso&nu, suho in solnčno. v pritličju ali v prvem nadst. opju. v m"s-tn ali na periferij1 :šče z m« jem mirna stranka (1 ose ba s služkinjo). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« »od šifro ill 11 6341-21/a
Vsaka besedi a 1 Din «> da tanj« >m«Io*» ali u šifro pa o Din. (27,
Dva konja
popMnoma zdrava, enake veiikoni. skopljenea. -j« ve barve, po S et stara, prodam po dogovoru — vsled pOTOdtijikanju vožnje Ponudbe na oglas. oddeJek ».Jutra« pod šifro »Zdrava konja«.	65S4-27
Psa čuvaja
zelo hud o g«, proda Jerica Sierle. Mika 7. Trnovo.
6019-27
l>ražh&
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova sli za šifro oa 5 Din (321
Sodna dražba
premičnin
p:sa'n:b strojev, računskih strojev, rezanega lesa. pi salne mize. avtomobila in drugih stvari se vrši dne 1. marca ob 15. uri v Ko-lozijski ulici št. 7. 6550-32
Vivaka besuda Ž Din. ta dajanj« naslova sti šil e pa 5 Din. (24)
»Pomlad 900«
naj dvigne pismo v ogl. oddelku »Ju-tiac. Stana T.
6603-24
rnrnrnnu
V«ka befeda 50 por. sa dajanje naslova ali
ta šifro 3 Din. (23)
Opremljeno sobico
z električno lučjo in hrano ooceni oddam gospodični. Klavir ua razpoago. Gosposka ulica štev. 10/1.
6594-23
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam enemu ali dvema gospo doma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6595-23
Sobo
s souporabo kopalnice, v centru oddam boljšemu g.jt»[»odu al; dami. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6593-23
Parketirano sobo
v centru mesta takoj od dam eni ali dvema osebama. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 6559-23
Sobo oddam
v vili b!;zu bolnice, onkraj novega mostu nasproti Leonišču. Separiran vhod vodovod, elektrika. Cena zmerna. Na Kodeljev® 13.
6532-23
Krasno sobo
oddam. Naslov pove oplas. oddelek »Jutra«. 63S2-23
4 pisarniške sobe
v pritličju takoj oddam v najem. Pojasnila daje Ro jina. Ljubljana. Kolodvor sk3 ulice 8.	5408-23
Lepo solnčno sobo
s separatnim vhodom s stopnji c. z eno al: dvema posteljama, blizu opere oddam s 1. marcem. — Ogledati v Knafljevi ulici št. 13/11.	5955 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, blizu stare cerkve v Šiški odda starejša gospa stalni o?e-b_ — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6004-23
Sobo z balkonom
■opremljeno, lepo. solnčno. s posebnim vhodi m, dam v vili pri Tivoli — Skraibčeva 6'I. 6603-23
Sobo
r>r;jazno opremljeno, e posebnim vbodom in elektriko. zelo zračno in čisto, s brano, ozir. vso oskrbo nudim goepodičnd ali gospodu zelo poceni! Naslov t ogl asa .im oddelku Jutra.
616(2 23
Dve prazni sobi
v m ani, za pisarno odda drogertja »Hermes«, Mi-6601-23
kio^tčeva 30.
Sostanovalca
s-prejmiem po mtaki ceni v v^o oskrbo, z dobro domačo hrano. Flori ;a.n?ka ulica 1901. desno. 662-1-23
Oprem!ieno sobo
lepo. z balkonom, eh k triko in souporabo kopalnice takoj oddam 2 gospodoma na Poljanski ces.ti J..'1'Ii — levo.	6015-23
Opremljeno sobo
z eJektričn<, razsvetljavo oddam takoj boljši osebi. Naslov v oglasnem odd- Ikn »Jutra«. ^	6023-23
Veliko prazno soho
so'nčno. za 200 Din takoj oddam v Bolgarski ul. 24 — ob kajvarni »Viadukt«.
6016-23
{ Vsaka beseda 50 par; I i za dajanj« na-slova sli } j ra šifro 3 Dm. (23-aj i
Dve prazni sobi
v centru mesta iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod št-fro-»Vezani«.	6028-2a'a
Opremljeno sobo
< posebnem vbodom s n:š.'-a. v sredini mc-'a iščem za takoj. Cenj. ponudb« ca oglasni oddeh k »Jutra« pod >Separir«'ia soba«.	a
Vaaka beseda 1 Dmi I dajanj« oaslova aii S [ja 5 Din. (371 j
za
za »ifro
Zahvala
Podpisana izrekam J^ži-fi Bogataj, delavki •Jngo-č-ešike« naj-i-krenejšo z.>-hvalo. kor je m-ojo izgub ljeoo •o.-b-c.o pošteno brez odškodovie vrnila. Prutr. skin o. 20. febr'ia rja 1933. Ljudmila Do-!.-: i kar.
Telefon 205L>
PREMOG
suha drva
POGAČNIK
Pohoričeva ulica št. 5
urja očesa
•r
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clavča« Je mast
S3
Dobite v lekarnah. dr» -i . b »I; naravnost '.z tv-...ce' m glavnega skladba Čuvajte so ponaredb! 15
[. Hrnjak
lekarnar — Sisak
%
, s/o. v • ^ %
Opremljeno sobo
z vso oskrbo oddam s 15. marcem na Aleksandrovi cesti. Naslov v og!a=nem oddelku »Jutra«. 6610-33
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena hčerka in sestra, gospodična
MARIJA HAFN2R
uradnica
dne 28 t. m. po dolgem, mukepol-nem trpljenju mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 1. marca 1933, ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 28. februarja 1933. 2948 Žalujoči ostali.
Mestni pr-g-ebtii zavod Občina Ljubljana
Ali si že član Vodnikove
drožfee?
Urejuje Davorin Ravljcn. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf R;bnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.