—   132   —
Prošnja uredništva.
Od več strani nam častiti bravci razodevajo želje, de bi, kakor imamo „Novičarja" za Ljubljano in Krajnsko deželo, ga napravili tudi za druge slovenske dežele, za Stajarsko, Koroško, Istri-jansko, Goriško.    Se ve de so nam dopisi tudi iz druzih slovanskih dežel dragi.
Radi bomo vstregli tem vošilam, ako dobimo rodoljube, ki nam bojo stanovitno vsaki teden iz vsih slovenskih krajev, posebno iz večih mest, dopisovali.
S tem razglašam povabimo tedaj in prosimo tiste gospode, ki bi hotli vsaki teden ,?novičarja" nam pošiljati, de bi blagovolili nam to zagotovljenje po pismih oznaniti, de bomo mogli ž njimi to reč dogotoviti.
Ker bojo pa g. dopisniki s tem poštne ali tudi druge stroške imeli, jim bomo radi vse to povem il i: torej prosimo, de nam v svojim pervim pismu svoje misli razodenejo, kako de bi to reč poravnali.
Zastran „novičarja" pa le to omenimo: 1) naj bo prav ob kratkim, le z nekterimi versticami napravljen; kratko pa dobro; 2) naj obseže le bolj imenitne reči mnogoverstniga zapopadka; 3) naj se kar koli se da, vselej resnica zve, de ne bo popravkov treba.
Ker je „Novičar iz mnogih krajev" častitim bravcam zlo všeč, prosimo, de bi se tudi ?5novi-čar iz slovenskih dežela", tudi po tem izgleda ravnal in vse le ob kratkim, prav ob kratkim povedal.
S tem bomo gotovo zlo povikšali vrednost ;,Novic" — torej prosimo rodoljube po Slovenskim prav lepo, naj stopijo v kolo „tiovičarjaa.
Vsak teden morebiti ne bo vsak g. dopisnik kaj oznaniti imel, bojo pa drugi kaj povedali, tako de bo vunder tudi ta „novičar" stanoviten. Nar ljubši nam bo, ako bojo g. dopisniki svoje pisanja tako na-pravljali, de jih bomo vsako saboto v Ljubljano dobivali, in jih mogli potem v red djati.                         Vred.