3D-REZKANJE 28 tov z vsega sveta. Inštitut je v ve- čini zasnovan na 3D-tehnikah ti- ska in seveda posledično študij- sko arhitekturno prevladuje. Bi- stvo njihovega študija je praktič- no vzporedno učenje in usposa- bljanje študentov za uporabo so- dobnih grafičnih tehnik in apli- kacijskih pripomočkov z 2D- in 3D-osnovo. Da pa je stvar še bolj zanimiva, se programi prepletajo z raznimi razvojnimi projekti de- janskih razvojnih organizacij, kot je tudi podjetje HP (več si lahko preberete na spletnem na- slovu: http://www.iaac.net/web/ en/ index.php) Sklenemo lahko, da se podjetje resnično trudi zadovoljiti konč- ne uporabnike tako v smislu ka- kovosti, poenostavljene uporabe kot tudi kreativne možnosti in s tem zaslužka. V svojem progra- mu namreč ponuja poleg ink-jet rešitev tudi laserske. Poslovne možnosti pa se lahko razširijo tu- di zaradi solventnih barvnih teh- noloških rešitev, ki prav tako močno konkurirajo na trgu. Ob poenostavljenih aplikativnih re- šitvah pa se trudijo, da bi med uporabnike privabili vse, ne gle- de na njihovo grafično ali raču- nalniško razumevanje. MaticŠTEFAN Na zgornji sliki je triosni rezkalnik, na spodnji pa rezkana struktura v penasti gumi, uporabni pa so tudištevilni drugi materiali. Izdelek sodi medštudentske projekte na arhitekturnem oddelku Iaac. 1 UVOD Namen članka je, da bi začeli na neporabljeno (v sodih, dozir- nih posodah, pladnjih) tiskarsko pasto gledati ne kot na odpad, temveč kot na dragocen vir suro- vine, ki jo lahko ponovno upora- bimo v procesu tiska. Reciklira- nje tiskarske paste ima velik po- tencial, predvsem v zmanjševa- nju odpada in dolgoročnem po- zitivnem vplivu na prihranek stroškov, nastalih zaradi ravnanja z odpadki (davki, ekološke daja- tve, bremenitve odlagališč in po- sledično okolja). Reciklira se na kraju nastanka odpadka, tj. v sa- mem proizvodnem procesu. Enota določene količine recikli- rane tiskarske paste je zasnovana na tehnologiji destilacije in filtra- cije. Na podlagi izbranih presku- snih odtisov z recikliranimi, od- padnimi in svežimi tiskarskimi pastami se določi kakovost konč- nega izdelka. Reciklirana tiskar- ska pasta dosega visoko kakovost in je povsem enakovredna sveži, nereciklirani, kar potrjujejo la- boratorijski testi, kot so: visko- znost, lepilnost, intenzivnost barve, vsebnost vode, hidrofil- nost, finost in preostala količina pigmentnih delcev. Primerjava vzorcev je zasnovana na podlagi odtisov, narejenih s svežimi in recikliranimi tiskarskimi pastami na različnih vrstah papirja. Pred- viden čas amortizacije vložka v recikliranje tiskarske paste je oce- njen na dve do deset let. 2 TEHNOLOGIJA Industrijski tiskarski stroji so največji proizvajalci odpadnih ti- skarskih past. Odpad se ustvari med tiskanjem, ko se odvečna ti- skarska pasta posname z dozirnih kadi in nanašalnih valjev. Zbiral- nik odpadne tiskarske paste vse- buje okoli 75 odstotkov črne in 25 odstotkov barvne paste. Pre- den se zbiralniki spraznijo, se s pomočjo tanke žice, napeljane čez kovinski pladenj, odstranijo kovinski deli (matice, vijaki in druge večje primesi, ki ne sodijo v tiskarsko pasto). Tako grobo očiščena pasta se nato zbere v za- to namenjenih zbiralnikih (so- dih), in ko so ti napolnjeni, se jih premesti v oddelek recikliranja. Postopek je zasnovan na treh sto- pnjah, tj. vakuumski destilaciji, filtraciji in mešanju. Odpadno tiskarsko pasto se prepelje iz skla- dišča v prostor s kotli za destilaci- jo. Destilacija poteka v vakuumu pri tempetauri 140 °C. Topila in voda pri tem izparijo. Hlape kondenzirajo in zberejo v loče- nih (voda in topilo) rezervoarjih. Voda in topilo se ločita v dve fazi na podlagi gravitacije. Voda od- teka v mestno kanalizacijo, med- tem ko se topilo ponovno upora- bi v tiskarni. Pasta gre v destila- cijski komori skozi 100 do 325 filtrov, pri čemer se iz nje odstra- nijo fine nečistoče, kot so prašni delci papirja (vlakna, premazi). Tako prečiščena pasta gre nato v mešalno komoro in tam se še preizkusi količina in velikost pi- gmentnih delcev v pasti ter po- trebna količina sveže tiskarske paste (slika 1). Dodatek sveže (nereciklirane) paste izboljša bar- vitost oz. intenzivnost paste, ob- stojnost in preostale funkcional- ne lastnosti, in sicer toliko, da postane reciklirana tiskarska pa- sta sprejemljiva. Obdelano pa- sto, pomešano s svežo, imenuje- mo končno reciklirno tiskarsko pasto. 2.1 Sistem ProActive Eden od vodilnih proizvajalcev strojne opreme za recikliranje ti- skarske paste je kanadsko podje- tje ProActive Recycling Inc. iz Ontaria. Njihov ProActive si- stem je štiribarvna mobilna reci- klirna enota. Sistem zaradi svoje mobilnosti omogoča, da ga pri- peljemo v neposredno bližino izvora odpada tiskarske paste, ki jo prek serije črpalk prečrpa v po- sebne sode, nameščene na drugi EKOLOGIJA 29 RECIKLIRANJE TISKARSKE PASTE strani naprave. Pasta pri tem po- tuje skozi sita, ki odstranijo vrh- njo zasušeno pasto in vse preo- stale primesi, ki niso njen del. Prečiščeno pasto se nato premeša in segreje. Ko doseže zahtevano temperaturo, jo sistem prečrpa skozi serijo centrifug in stopenj- skih filtrov. Izstopni pasti je tre- ba uravnati oz. korigirati še po- trebne parametre (obstojnost, barvni ton, viskoznost), da se do- sežejo lastnosti nereciklirane ti- skarske paste. Tako obdelana in laboratorijsko preskušena tiskar- ska pasta je pripravljena za po- novno uporabo. Sistem ProActi- ve reciklira več kot 90 odstotkov zbrane odpadne paste. Delež re- cikliranja je odvisen predvsem od starosti paste; če ta ni bila od- vzeta na kraju in ob času nastan- ka odpada, temveč je bila zbrana ločeno in shranjena v zato name- njenih rezervoarjih, je reciklira- nja tudi nekoliko manj, kajti ve- lik delež tako zbrane paste so ne- čistoče. Obstajajo pa seveda še tudi druga podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo naprav za reciklira- nje tiskarske paste: Amazon Environmental, CBG Biotech, DSC Environmental, Omega Recycling Technologies, TeeMark Corporation in Semler. 2.2 Amazon Environmental AEI je podjetje, ki se ukvarja z recikliranjem barv na osnovi la- teksa. Predelujejo pa tudi odpad- ke vseh vrst barv na vodni osnovi in uporabljene kakovostne barve v visokokakovostne barve, tako za profesionalne uporabnike kot tudi za povsem komercialne na- mene. Barve, ki se jih ne da po- novno uporabiti, reciklirajo ta- ko, da iz njih izločijo posebne le- pilne dodatke, kot je procesni pi- gment lateksa. Postopek recikli- ranja je podjetje tudi patentno zaščitilo. 2.3 CBG Biotech Podjetje razvija, načrtuje, proi- zvaja in prodaja strojno opremo za recikliranje topil in cenovno dražjih sestavin tiskarskih past (»reciklatorje«), s čimer zmanjša- jo količino odpada (»zbiralni- ki«), in kombinirane enote, ki sočasno izvajajo obe stopnji. In- vesticija se po besedah proizva- jalca povrne približno v dveh le- tih, in to zaradi naslednjih dej- stev: -potrebna je manjša količina svežih kemikalij (topil), -stroški dela z odpadnimi tekočinami so nižji, ker jih je enostavno manj, -stroški skladiščenja svežih in odpadnih tekočin so nižji. »Reciklatorji« in »zbiralniki« so na voljo v različnih velikostnih in konstrukcijskih izvedbah, vse od kompaktnih, prenosnih in/ali prevoznih, majhnih oz. srednje velikih etažnih modelov. Opre- ma je povsem samodejna in jo je varno uporabljati v vsakem de- lovnem okolju. Upravljanje na- prave je zasnovano na računalni- ški in medmrežni osnovi, kar omogoča spremljanje procesa kjer in kadar koli. 2.4 DSC Environmental Podjetje DSC Environmental proizvaja podobno strojno opre- mo kot CBG Biotech. Sistem re- cikliranja topil je povsem samo- dejen. Izkoristek posameznih Odpadna TP Veliki delci Kovinska mreža Rezervoar odpadne TP Reciklirana TP nazaj v tiskarno Zadnji filter Črpalka Rezervoar reciklirane TP Mešalna kad (reciklirana + sveža TP) Sveža TP Proces recikliranja Filter finih delcev Filter grobih delcev Destilator Papirni prah Ločevalnik Odpadna voda Topilo Kondenzator Mešalo Vakuum Slika 1. Postopek recikliranja odpadne tiskarske paste. TISKARSKE BARVE 30 komponent je več kot 95-odsto- ten, in so izjemno čiste (majhen delež primesi). DSC Environ- mental ponuja strojno opremo za proizvajalce tiskarskih past in uporabnike, tj. tiskarne, avtomo- bilsko in pohištveno ter farma- cevtsko industrijo. Cene tovr- stnih reciklirnih enot so od 200.000 pa vse do nekaj milijo- nov ameriških dolarjev, kar je odvisno od velikosti in zmoglji- vosti, ki jo je oprema zmožna re- ciklirati. DSC-oprema je znana po visoki zanesljivosti, samonad- zorovanju, -uravnavanju, -čišče- nju, -zagonu in -zaustavljanju. 2.5 Omega Recycling Technologies So specializirani za proizvodnjo industrijske opreme za zmanjše- vanje, ponovno uporabljanje in recikliranje odpadnih tekočin, ki se ustvarijo med proizvodnim procesom, ne glede nato, ali je odpad v obliki hlapov, tekočin ali trdne snovi. 2.6 TeeMark Corporation Podjetje se ukvarja s proizvo- dnjo eksplozivno odpornih reci- klirnih naprav, ki odprejo, spra- znijo in stisnejo polne ali delno polne posode s tiskarsko pasto ali aerosoli. Reciklirne enote med postopkom zajamejo hlape topil, ki se sprostijo pri stiskanju odpa- dne, že uporabljene embalaže. Po končanem recikliranju in sti- skanju je izmet iz stroja mogoče ponovno uporabiti za proizvo- dnjo nove embalaže. 2.7 Semler Semler ponuja vrsto različnih reciklirnih sistemov in so specia- lizirani predvsem za časopisne ti- skarne, ki imajo ofsetne tiskarske stroje. Ne glede na izbrano kom- binacijo je vsem reciklirnim si- stemom skupno ločevanje trdnih delcev (prašni delci papirja) skozi niz filtrov. Reciklira se več kot 95 odstotkov tiskarske paste, kar pa zagotavljajo tudi vsi omenjeni proizvajalci strojne opreme. 3 KAKOVOST PRODUKTA Med tiskanjem se zbira: prese- žna (odpadna) tiskarska pasta pod tiskarskim strojem, presežna raztopina (voda) in raztopina sle- pega spiranja, ki je običajno me- šanica alifatsko-aromatske razto- pine. Prašni delci papirja in vla- ken, proizvedenih na tiskarskih strojih, se prav tako znajdejo v odpadni tiskarski pasti. Namen recikliranja je odstraniti vse neči- stoče in povrniti tiskarski pasti lastnosti, kot jih ima sveža, kar posledično vpliva in se ocenjuje kot kakovost končnega produk- ta. Primerjava analitsko določe- nih rezultatov odpadnih in reci- kliranih tiskarskih past nakazuje izboljšave, dosežene z reciklira- njem, medtem ko primerjava re- ciklirane in sveže tiskarske paste pokaže, koliko se približa recikli- ran produkt nerecikliranemu (sveži tiskarski pasti). Rezultati raziskave EPA (Environmental Protection Agency), izvedene na časopisnem papirju, so prikazani v preglednici 1, iz katere je razvi- dno, da reciklirana tiskarska pa- sta zadosti vsem zahtevam in po- gojem; npr. viskoznost, merjena po standardu ASTM D 404089, je bila znotraj ± 1 poisonov, kar je za rotacijski tisk povsem spre- jemljivo. Analizi finosti pigmen- ta po standardu ASTM D 1316-87 in preostanek finih del- cev, merjene po ameriški metodi za tiskarske paste številka 12, ka- žeta na to, da se je določen delež finih delcev po recikliranju zadr- žal v pasti, kar pa ni povzročilo nikakršnih težav pri samem pro- cesu tiskanja. Lepljivost je bila iz- merjena po standardu ASTM D 4361-89, pri hitrosti 1200 obr./min., v minuti in na pastah za rotacijski tisk. Relativna od- pornost odtisa je bila izmerjena z metodo, sorodno standardom ASTM D 387, D 2745 in D 4838. Ker je reciklirana tiskarska pasta pomešana s svežo, lahko razmerje sveže in procesne tiskar- ske paste spreminjamo in s tem izboljšamo odpornost odtisa. Analiza vsebnosti vode, izvedena po standardu ASTM D 1744-83, izkazuje, da se večina vode med recikliranjem iz tiskar- ske paste odstrani, medtem ko analiza navzemanja vode (ASTM D 4942-89) določi emulzijsko sposobnost tiskarske paste. Vizualni učinek in obnašanje reciklirane tiskarske paste, takoj ko je bila natisnjena na časopisni papir, je bila ovrednotena z dve- ma metodama, kvantitativno in kvalitativno: 1. denzitometrični odčitki ča- sopisov, tiskanih s svežo in reci- klirano tiskarsko pasto; 2. analiza enajstih izkušenih ocenjevalcev časopisnih strani, prav tako natisnjenih s svežimi in recikliranimi tiskarskimi pasta- mi. V preglednici 2 na strani 34 so podani rezultati kvantitativne analize, medtem ko so v pregle- dnici 3 rezultati kvalitativne ana- lize, podane na podlagi ocenje- valcev. V splošnem je gostota re- ciklirane tiskarske paste v pri- merjavi s svežo dosti višja na ovojnih oz. zunanjih straneh ča- sopisa, medtem ko je sveža za malenkost bolj zgoščena (nepro- zorna) od reciklirane na notra- njih oz. jedrnih straneh (pregle- dnica 2, stran34). Odtis z recikli- rano tiskarsko pasto je primerlji- ve kakovosti odtisa s svežo (pre- glednica 3, stran 34). 4 NEIZKORIŠČENI POTENCIALI Zmanjševanje količine odpada se meri kot prostorninsko zmanjšanje ali zmanjševanje one- snaženja okolja. Prostorninsko zmanjševanje se nanaša na bruto količino odpada in vpliva nepo- sredno na okoljske vire, kot je prostor odlagališč. Onesnaženje okolja je posledica odlaganja od- padnega materiala na deponijah, predvsem so v tem primeru izpo- stavljene okolju neprijazne sese- stavine tiskarske paste, kot so tež- FINOST PIGMENTA [mil] 4/10 a NI 0,4/0,3 0,6/0,3 0,3/0,0 <0,4/<0,2 SERIJA 1,2 1 2 3 4 PREIZKUŠANEC ODPADNA PASTA RECIKLIRANA PASTA RECIKLIRANA PASTA d SVEŽA PASTA PROIZVODNI STANDARD VISKOZNOST [poisonov] NI c 19 21 20 PREOSTANEK [%] NI 0,0817 0,0735 0,0019 <0,01 LEPLJIVOST [g m] 3,4 4,4 3,9 4,0 3,7 do 4,3 ODPORNOST ODTISA [%] b 69 96 92 100 >93 VSEBNOST VODE [%] 23,6 0,102 0,049 0,057 NAVZEMANJE VODE [%] NI 86 80 50 a: 4/10 se nanaša na štiri ali deset prask na koncu zapisa. b: Odpornost reciklirane tiskarske paste v primerjavi s svežo, podana kot odstotek odpornosti sveže paste. c: NI pomeni ni izmerjeno. Testi niso bili izvedeni zaradi previsoke vsebnosti vode v preizkušancu. d: Procesna tiskarska pasta, zmešana s svežo, v razmerju 1 : 3. PREGLEDNICA 1. Rezultati preizkušanja kakovosti proizvodov HALA 15 DRUPA 2008 I POSEBNA DODANA VREDNOST II VISOKA PRODUKTIVNOST V ENEM PREHODU III MENJAVA NA ZAHTEVO IV PRILAGODLJIV VEČBARVNI TISK V OHRANJEVANJE OKOLJA PET MOŽNOSTI Industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si Oglas Graficar 205x297.eps 27.2.2008 14:48:18 OGLAS 32 Samo s ˇtevilka, ampak za njo stoji Sun Chemical – najvec ˇji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nas ˇimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najs ˇirs ˇemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave res ˇitve v pravem c ˇasu. WWW.SUNEUROPE.COM Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnc ˇic ˇeva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si VSAK DAN... SE 12.000 DELAVCEV V SUN CHEMICALU TRUDI, DA BI BIL VAS ˇ PROIZVOD USPES ˇ EN. 12.000 ke kovine (svinec, krom, barij) in organske spojine. S procesom re- cikliranja tiskarske paste praktič- no odstranimo vse naštete one- snaževalce okolja in odpadno pa- sto ponovno uporabimo v tisku ter s tem preprečimo, da bi se odložila v okolju oz. na odlagali- ščih. Med postopkom reciklira- nja se posebej zbirajo tudi prašni delci papirja. V osnovi je to zmes, ki je podobna pasti in je se- stavljena iz celuloznih vlaken, pomešanih z veliko količino pa- ste. Vpliv tovrstnega odpadka na okolje je enak predhodnim, le da je tovrstnega odpada znatno manj (v razmerju 1 : 200). 5 EKONOMSKA VREDNOST Privlačnost določenega proce- sa, v tem primeru recikliranja ti- skarske paste, se meri z ekonom- sko upravičenostjo. Najpomem- bnejši podatek je seveda, v koli- kšnem času se bo investicija po- vrnila in ali predvsem kdaj nam bo postopek začel prinašati dobi- ček. Ker pa navkljub kapitalistič- nim usmeritvam zahodnega sve- ta obstajajo razne direktive (1999/13/EC, 2004/42/ EC), so te prisilile proizvajalce in upo- rabnike k bolj premišljenemu ravnanju z okolju neprijaznimi snovmi. Mednje spadajo tudi ti- skarske paste. Pri ekonomskem vrednotenju je treba upoštevati višino vloženega kapitala in obratovalne stroške reciklirne enote ter količino privarčevanega denarja zaradi recikliranja, ki naj bi zmanjšali potrebo po nabavi svežih surovin in znižali ekološke dajatve, ki jih je podjetje dolžno plačati. Tovrstna naložba je velik zalogaj tudi za srednje velika podjetja, saj so cene nabave in vgradnje reciklirne enote od 250.000 evrov naprej. Ker so stroški odlaganja odpadne tiskar- ske paste za zdaj še razmeroma nizki, jih večina podjetij odlaga na deponije in v njih ne vidi neiz- koriščenega potenciala. Toda upoštevati je treba, da se to (cena odlaganja) spreminja, predvsem se iz leta v leto znatno viša. Je pa res, da se problematike vsako podjetje ne more lotevati samo zase, temveč zahteva nacionalno raven zavednosti, kar pa je v sve- tu kapitala laže reči kot storiti. 6 ZAKLJUČKI Naj je tehnologija še tako na- predna, je povsem neuporabna, če je nihče ne uporablja. Tiskar- na, ki proizvede več kot šest so- dov odpadne tiskarske paste na leto, bi morala začeti razmišljati o reciklirni enoti. Katero izbrati? Trg je velik in ponuja nešteto re- šitev, ki pa običajno ne ustrezajo povsem našim zahtevam in po- trebam. Odločitev o izbiri posta- ne nekoliko lažja, ko nam proi- zvajalec ponudi ne samo cenov- no najugodnejšo, temveč opti- malno rešitev glede na obseg oz. količino odpada in investicijske stroške. Proizvajalcem tovrstne opreme še vedno pomeni najve- čja ovira zmotno prepričanje ti- skarn, da je reciklirana tiskarska pasta v primerjavi s svežo slabše kakovosti. Obstaja splošna oza- veščenost o nujnosti in pozitiv- nih učinkih recikliranja na oko- lje, kar sem s člankom Reciklira- nje papirja (Grafičar 2/2007 in 3/2007) poskušal storiti tudi sam, vendar pa recikliranje ti- skarske paste in drugih industrij- skih odpadkov ne bo nikoli pri- šlo na naslovnice časopisov, tudi v tiste ne, s katerimi časopise ti- skajo. Toda, če je recikliranje ta- ko uspešno in učinkovito, potem Nadaljevanje na strani 34 OGLAS 33 Merkur s svojo celovito ponudbo in logističnim servisom predstavlja zanesljivega partnerja tiskarski industriji. V svojem prodajnem programu ponuja premazne, brezlesne in samokopirne papirje domačih in tujih proizvajalcev, reciklažne brezlesne in premazne papirje, samolepilne papirje, embalažne kartone, ovojne in natron papirje, kuverte in vrečke za dotisk, enostransko premazne etiketne papirje ter grafične preparate, barve in plošče. Novosti v naši ponudbi! Etiketni papirji - Label Paper with IQ Etiketa lahko pripomore k uspehu izdelka, če se za pravi proizvod izbere prava vrsta papirja, se ga kakovostno potiska in oplemeniti. Glede na uporabo papirje delimo v 4 skupine: • mokromočni in lugoodporni etiketni papirji, • mokromočni etiketni papirji, • nemokromočni etiketni papirji in papirji neodporni proti lužinam, • metalizirani etiketni papirji. Papir za gibko embalažo Ponujamo širok izbor papirjev za gibko embalažo: PackPro 5.0 FLEXO, PackPro 5.2 FLEXO, PackPro 6.0 FORTE, PackPro 6.1 FORTE, PackPro 7.0 ROTOGRAVURE, PackPro 7.5 ROTOGRAVURE. Papir za gibko embalažo PackPro 4 HCI Opačen naravni papir je primeren za uporabo v farmaciji. Odlikuje ga zelo dober tek papirja pri tisku in dobra sposobnost zgibanja pri predelavi. Majhno raztezanje v prečni smeri zagotavlja identifikacijo s črtno kodo. Gramatura: 50 - 60. Poleg širokega izbora etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo vam nudimo skupaj s proizvajalcem tudi brezplačno svetovanje za izbiro pravega papirja. Merkur — trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo www.merkur.eu Merkur je zanesljiv in kakovosten partner tiskarske industrije! Dodatna pojasnila: MARIJA GUZEJ Telefon: (03) 543 23 83 Faks: (03) 543 24 92 E-pošta: marija.guzej@merkur.si ROMANA KROPIVŠEK Telefon:(03) 543 22 31 Faks: (03) 543 24 92 E-pošta: romana.kropivsek@merkur.si TEHNIŠKI DNEVI NA SREDNJI MEDIJSKI IN GRAFIČNIŠOLI V LJUBLJANI Pred tremi leti se je na šoli porodila zamisel, da bi za osnovnošolce višjih razredov pripravili tehniške dneve, ki bi bili enkrat tedensko v obliki ustvarjalnih delavnic in na katerih bi učenci ustvarjali in si pridobili koristne informacije in veščine s področja grafične stroke. Učitelji stro- kovnih predmetov so se z zamislijo strinjali, bili so pripravljeni oblikovati vsebinski načrt dela in ga tudi izvesti. Organizacijski del tehniškega dela, usklajevanje in dogovarjanje terminov pa bo opravljala svetovalna delavka. Na ljubljanske osnovne šole in na osnovne šole iz bližnje okolice smo razposlali vabilo z vsebino in namenom projekta: F spoznavanje dela in poklicev, odkrivanje lastnih sposobnosti, spretnosti in nagnjenosti ter poklicno usmerjanje, F sodelovanje v vseh delovnih fazah, od načrtovanja, konstruiranja, sporazumevanja, uresničevanja do vrednotenja rezultatov, F povezovanje teorije s prakso in ob delu razširjanje znanja o tehniki in tehnologiji, F poznavanje varnostnih ukrepov pri delu, oblikovanje pozitivnega odnosa do varovanja sebe in zdravja drugih. Kako potekajo ustvarjalne delavnice? Pod vodstvom učiteljev strokovnih predmetov, in sicer tako, F da pri učencu gradijo pozitivno samopodobo in zaupanje vase, F da pri vsakem učencu zagotovijo uspeh v skupini, F da ga pohvalijo in mu razvijajo interes do ustvarjanja, učenja spretnosti in veščin, F da učenca usmerjajo, da se pozitivno poveže s sošolci, to je, da jih spodbuja k temu, da pomagajo drug drugemu pri izdelovanju izdelka. Pri izvajanju pomagajo tudi naši dijaki in osnovnošolski učitelji oz. spremljevalci. Učencem se najprej na kratko predstavišolo in potek tehniškega dneva. Nato si v specializirani učilnici ogledajo več kratkih filmov, ki so jih izdelali dijaki pri pouku v programu medijski tehnik. Sledi delitev v dve skupini, ena skupina gre v delavnico grafične dodelave, druga pa v delavnico knjigotiska; skupini se po dobri uri dela zamenjata. V delavnici dodelave se učenci najprej seznanijo z izdelki, ki nastajajo oziroma dobivajo svojo končno podobo v knjigoveznici. To so knjige, brošure, zvezki, mape, prospekti itn. Nato spoznajo tehniko ročnega barvanja papirja in se v tej spretnosti tudi sami preizkusijo, tako da vsak učenec obarva svoj papir. Med sušenjem izdelkov učenci spoznajo stroje in naprave, s pomočjo katerih grafični izdelki nastajajo. Rešujejo učne liste in jih zvežejo v knjižni blok. Iz pa- pirja, ki so ga sami obarvali, naredijo še knjižni ovitek in izdelajo brošuro. V delavnici knjigotiska se učenci seznanijo s tiskarskimi stroji, s tiskarskimi tehnikami in vrsta- mi materialov, ki ustrezajo različnim tehnikam tiska. Na sitotiskarskem stroju z določenim moti- vom učenec natisne svoj knjižni ovitek. Svoje izdelke odnesejo domov. O delavnici pa se pogovorijo še pri uri tehnike. ODZIVI OSNOVNIH ŠOL Prvo leto se je na vabilo odzvalo precej osnovnihšol, učencev je bilo od 250 do 300. Vtisi učen- cev in učiteljev, ki so se udeležili prvih tehniških dni, so bili pozitivni in so dali pobudo za obiske šeširšemu krogušol. Naslednje leto se je večina šol ponovno udeležila delavnic; udeležilo se jih je okoli 350 učencev. Krog zainteresiranih pa se je ponovno razširil, tako da se je letos delavnic udeležilože več kot 470 učencev. Tehniški dnevi so bili od novembra do prvega tedna v marcu. Letos smo učence presenetili s prenovljeno delavnico tiska. Udeleženci, ki so se tehniškega dne- va udeležili preteklo leto, so takoj opazili, da se za preurejeno delavnico skriva ogromno priprav, pripravljenosti za sodelovanje in veselje do posredovanja znanja. Tudi v letošnjemšolskem letu ješe vedno veliko zanimanje za te dneve, zato smo se odločili, da bomo nadaljevali njihovo izvedbo. Z osnovnihšol prejemamo vsako leto tako ustne kot pisne po- hvale in priporočila za naslednje leto. Treba je pohvaliti učence, ki so se na delavnicah preizkusili v novih vlogah in se pokazali kot izvrstni, zanesljivi, odgovorni, ustvarjalni in neverjetno sposob- ni. Učenci so bili dejavni in pripravljeni sodelovati, kar je vsekakor tudi zasluga osnovnošolskih učiteljev spremljevalcev, ki poučujejo tehniko. Opravičujemo se vsem tistim, ki letos niso prišli na vrsto. Prijazno jih vabimo prihodnjič. Dragica DODIČ TURK Srednja medijska in grafična šola PARAMETER SIJAJ GLADKOST NEPROSOJNOST ODPORNOST PROTI DRGNJENJU OBARVANJE PRESEVANJE in PREBIJANJE OSTRINA 1. Natisnjeni so bili trije polni izvodi z recikliranimi in svežimi tiskarskimi pastami. 2. Merili so vedno na istem mestu odtisa, tako na notranjih kot na zunanjih straneh. 3. Razlika med svežo in reciklirano tiskarsko pasto v odstotkih izkazuje, da je bilo obarvanje merjenih območij večje pri recikliranih tiskarskih pastah oziroma nasprotno. Kakovost časopisov je ocenilo skupaj enajst izkušenih opazovalcev, in sicer: [a] Opazovalci, ki jim je bolj všeč odtis s svežo tiskarsko pasto. [b] Opazovalci, ki ne preferirajo nobenega izmed odtisov ali odtisa s procesno tiskarsko pasto, mešano z vodo v razmerju 1 : 3. [c] Delež opazovalcev, ki jim je pri 95-odstotnem statističnem zaupanju ljubši odtis s svežo tiskarsko pasto. PREGLEDNICA 3. Rezultati vizualno določene kakovosti odtisov PREGLEDNICA 2. Denzitometrične meritvečasopisov 34 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Peter Puhan Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher MaticŠtefan Naslov uredništva Delo ­ GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +386 1 47 37 424 F. +386 1 47 37 427 internet www.delo.si/graficar Grafična podoba Ivo Sekne > Naslovnica: oblikovanje Iva Molek Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 22,00 EUR. Posamezne številke po ceni 4,60 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 3/2008 EKOLOŠKI TISK tiskarne in proizvajalci strojne opreme niti ne potrebujejo od- mevnih naslovov na naslovnicah dnevnegačasopisja. Klemen MOŽINA Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI Amazon Environmental Inc. , 10. 1. 2007 American Society for Testing and Materials , 12. 1. 2007 CBG Biotech , 11. 1. 2007 Council Directive 1999/13/EC of 11 March 1999 on the limitation of emission of volatile or- ganic compounds due to the use of organic sol- vents in certain activities and installations. DSC Environmental , 15. 1. 2007 Environmental Protection Agency , 15. 1. 2007 Environmental Technology Printers’ Waste Ink Recycling Technology Ontario, Kanada, 2000, str. 1­5 Forest-Based Industries , 17. 1. 2007 Ministry of the Environment , 11. 1. 2007 Omega Recycling Technologies Inc. , 17. 1. 2007 ProActive , 16. 1. 2007 Recycler's World , 4. 1. 2007 Semler , 16. 1. 2007 TeeMark Corporation , 10. 1. 2007 VOC Paints Directive, Directive 2004/42/EC on the limitation of emission of volatile organic compounds due the use of organic solvents in certain paints and varnishes and vehicle refinis- hing products. Watson, T. Recycling of waste printing ink catches on at newspapers Resource Recycling, 1988, str. 20­21 United States Environmental Protection Agency On-Site Waste Ink Recycling Project Summary, EPA 600-SR-92-251, 1993, str. 1­7 POZICIJA NA ODTISU 1 2 3 1 2 3 1 2 3 POZICIJA NA ODTISU 1 2 3 1 2 3 1 2 3 SVEŽA PASTA (SP) 0,95 0,99 0,98 0,91 0,95 1,00 0,94 0,97 0,91 SVEŽA PASTA (SP) 1,05 1,00 1,02 1,08 1,02 1,01 1,05 1,01 0,97 ŠTEVILO OPAZOVALCEV [a] 0 0 0 3 0 2 1 RAZLIKA MED (SP) IN (RP) V % 14,6 1,0 10,6 17,1 8,1 10,4 12,9 5,0 13,3 RAZLIKA MED (SP) IN (RP) V % -5,9 1,0 -10,3 -1,9 -1,0 -1,0 -3,9 -4,0 1,0 ŠTEVILO OPAZOVALCEV [b] 11 11 11 8 11 9 10 RECIKLIRANA PASTA (RP) 1,10 1,00 1,09 1,08 1,03 1,11 1,07 1,02 1,04 RECIKLIRANA PASTA (RP) 0,99 1,01 0,92 1,06 1,01 1,02 1,01 0,97 0,98 DELEŽ OPAZOVALCEV [c] 0,238 0,238 0,238 0,564 0,238 0,470 0,364 ŠTEVILO OPAZOVALCEV [a] 2 4 4 1 4 1 3 ŠTEVILO OPAZOVALCEV [b] 9 7 7 10 7 10 8 DELEŽ OPAZOVALCEV [c] 0,470 0,650 0,650 0,364 0,650 0,364 0,564 NOTRANJE STRANI ČASOPISOV ZUNANJE STRANI časopis 1 časopis 2 časopis 3 NOTRANJE STRANI časopis 1 časopis 2 časopis 3 ZUNANJE STRANI ČASOPISOV