Predstavili poročilo Banke Italije o gospodarstvu v FJK v letu 2008 Š H Na Krasu pripravljajo načrt za upravljanje zaščitenih območij, ki bo upošteval tudi kmete in lovce /M5 * t i J1* * a r V Marini Julii prepoved kopanja t rilhlJLEClE Ü.MÍ' fA6 Primorski dnevnik SREDA, 17. JUNIJA 2009_ Št. 142 (19.541) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kako in s kom i? naprej SandorTence Raznorazne ankete, ki jih objavljajo spletni časopisi, nimajo statistične ali znanstvene veljave, so pa gotovo pokazatelj določenega vzdušja in določenih usmeritev javnosti. To velja tudi za anketo, ki jo je Primorski dnevnik namenil volilnim oziroma političnim povezavam Demokratske stranke. Odgovori na anketo so zelo pisani in razvejani, če pogledamo podobne ankete v drugih časopisih in ocene volilnih izidov, pa zelo verno odražajo realno situacijo. Demokratska stranka je na evropskih volitvah izgubila glasove, vzporedno s tem pa tudi svoje perspektive. Walter Veltroni si je zamišljal samozadostno stranko, ki je v tem sistemu in v teh okoliščinah nedosegljiv cilj. Če se desna sredina združuje in krepi, čaka ista pot tudi levo sredino. Res je, da je Prodi dvakrat padel zaradi nesoglasij na levici (to se lahko zgodi le v Italiji...), res pa je tudi, da je Prodi doslej edini, ki je premagal Silvia Ber-lusconija. In to dvakrat. Zato se tudi za Demokratsko stranko postavlja dilema ne le kako naprej, temveč tudi s kom naprej. Najboljše bi seveda bilo združiti vse sile, ki so danes v opoziciji, torej od skrajne levice do Casinijeve stranke. A to ni mogoče in tudi še nekaj časa ne bo. Vsaka druga pot ima prednosti, a tudi pasti. Nekaj pa bo treba ukreniti in tudi tvegati. Namesto, da bi se Demokratska stranka prepirala o novem tajniku, bi bilo boljše, da bi se odločila o svoji politiki in zavezništvih. BRDO PRI KRANJU - Okrogla miza o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencih zunaj meja RS Sodobna družba terja novo manjšinsko politiko Borut Pahor: Do manjšin tudi v času krize nezmanjšana pozornost TRST - Na včerajšnjem zasedanju paritetnega odbora Pismo ministrici Zahteva po ustanovitvi avtonomne slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju TRST - Paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine je na včerajšnjem zasedanju na sedežu deželne vlade FJK v Trstu poveril predsedniku Bo- janu Brezigarju nalogo, da ministrici za šolstvo Mariistelli Gelmini posreduje pismo z zahtevo po ustanovitvi slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju Tartini. To je izid seje, na kateri so člani odbora prisluhnili predstavnikom Glasbene matice in centra Emil Komel. Na 3. strani BRDO PRI KRANJU - V mednarodnem kongresnem centru na Brdu pri Kranju je včeraj potekala okrogla miza o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo izven njenih meja. Pobudo za simpozij je dal Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, poleg številnih predstavnikov manjšinskih institucij in znanstvenih ustanov Slovenije, ki se bavijo z manjšinskimi vprašanji, pa so se srečanja udeležili tudi politični predstavniki, med temi predsednik vlade Borut Pahor, minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš, državni sekretar Boris Jesih, generalni sekretar Državnega zbora Milan M. Cvikl in drugi. Na 2. strani Trst: kam so šli glasovi levice? Na 7. strani V Zgoniku prva seja novega občinskega odbora Na 7 . strani Srečanje italijanskega in slovenskega ministrstva o uplinjevalniku Na 8. strani Otroci izpostavljeni internetnim pedofilom Na 14. strani Uspelo 38. srečanje slovenskih obmejnih planinskih društev Na 18. strani IRAN - Medtem ko se po državi nadaljujejo protesti Svet varuhov za delno ponovno štetje glasov, a ne za nove volitve TEHERAN - Privrženci iranskega predsednika Mahmuda Ahmadi-nedžada so se včeraj v Teheranu zbrali na množičnem zborovanju v podporo predsedniku, ki ga je iranska televizija označila za "shod poenotenja". Po navedbah očividcev so se v mestu zbrali tudi privrženci poraženega kandidata na volitvah Mira Hoseina Mu-savija. Musavi zahteva razveljavitev predsedniških volitev, na katerih naj bi Ahmadinedžad dobil preko 60 odstotkov glasov. Svet varuhov je zavrnil zahtevo po ponovitvi volitev, pristal pa je na delno ponovno štetje glasov. Na 19. strani MANJŠINA - Krovna organizacija Trst: Mermolja za krmilom SKGZ TRST - »Nisem Debora Ser-racchiani in gotovo nisem nov obraz v manjšini, prizadeval pa si bom za pomladitev in korenito prenovitev Slovenske kulturno-gospodarske zveze«, takole je Ace Mermolja komentiral svojo izvolitev za tržaškega pokrajinskega predsednika SKGZ. Mermolja je na tem mestu nadomestil Igorja Gabrovca. Na drugem delu pokrajinskega občnega zbora so tudi izvolili 39-članski odbor SKGZ, v katerem je 22 novih članic in članov. Na 6. strani 2 Sreda, 17. junija 2009_ALPE-JADRAN_^^ BRDO PRI KRANJU - Okrogla miza o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev. ki živijo izven meja RS Slovenska država mora spremeniti in posodobiti pogled na vprašanje manjšin Borut Pahor: Kljub krizi nezmanjšana pozornost države do manjšin, kar pričakujemo tudi od sosedov BRDO PRI KRANJU - V mednarodnem kongresnemcentru Na Brdu pri Kranju je bila včeraj okrogla miza o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. V okviru včerajšnje okrogle mize je državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih poudaril, da bo treba v prihodnje spremeniti manjšinsko politiko, saj so se tudi razmere v sodobni družbi bistveno spremenile. Jesih je tudi dejal, da bi bilo napačno, če bi se manjšinsko vprašanje v Sloveniji omejilo zgolj na en specifičen zakon, pač pa bi moralo ta problematiko upoštevati vsa področja družbenega življenja. Učinke na življenje manjšin bi dejansko morali upoštevati, ko se v parlamentu sprejemajo tudi drugi zakoni. Jesih je ob tem dodal, da znotraj manjšinskega vprašanja danes prednost dobivajo kultura, jezik, vzgoja in izobraževanje ter čezmejno sodelovanje. Poudaril je, da je treba v odnosu do manjšin uveljaviti pozitivno naravnan koncept, ki postavlja narodne manjšine kot tisti faktor, ki je bistvena spodbuda za medsebojno sodelovanje, ne pa njegova ovira. Pristojni minister Boštjan Žekš je ob ugotovitvi, da se svet spreminja, naglasil nujnost, da se prilagajajo tudi pogledi na manjšinsko vprašanje. V novem odprtem svetu brez meja je vloga manjšin bistveno drugačna, kot je bila prej, kar še posebno velja za države, članice Evropske unije. Če so bile manjšine v preteklosti pogosto vzrok za napetosti in tudi vojne med državami, je danes njihov položaj drugačen, je dejal minister. Čeprav ima Slovenija zgledno manjšinsko zakonodajo, ne more reči, da je dosegla cilj, zato se bo treba na tem področju posodabljati. V.d. direktorja Inštituta za narodnostna vprašanja Miran Komac pa je bil v svojem prispevku kritičen do urejanja položaja vseh tistih, ki so prišli v Slovenijo. Menil je namreč, da so zaveze države do urejanja njihovega položaja skromne. Opozoril je tudi, da je neuravnotežen pristop k obravnavi narodno-manjšinskih tem leglo etničnih tenzij, morda celo konfliktov. "Odsotnost simultane obravnave, denimo, položaja slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji poraja pre- Razpravljalci na okrogli mizi (od leve) Boris Jesih, Stanko Baluh, Milan M. Cvikl, Borut Pahor in Boštjan Žekš bobo pričanje, da se slabo godi le Slovencem v sosednjih državah, medtem ko je položaj pripadnikov italijanske in madžarske manjšine urejeno zgledno," je še dodal. Predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc pa je spregovoril o položaju Romov ter nekaterih težavah, s katerimi se srečujejo. Mednje je uvrstil po njegovem mnenju premalo odmeven in vpliven Svet romske skupnosti, opozoril pa je tudi, da DZ še vedno ni obravnaval poročila o položaju romske skupnosti ter da vlada še ni sprejela vladnega programa ukrepov za Rome. Kot največjo oviro za boljše rezultate pa je izpostavil pomanjkanje usposobljenih in šolanih kadrov iz vrst romske populacije, saj je po trenutnih podatkih le 15 Romov, ki so končali visokošolski študij. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja pa je spregovoril o Bocenskih priporočilih visokega komisarja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za narodne manjšine, ki se nanašajo na vprašanja narodnih manjšin v odnosih med državami. Pojasnil je, da dokument skupaj z ostalimi priporočili visokega komisarja dejansko spodbuja razvoj pravnega varstva in izboljšanje situacije manjšin in njihovih pripadnikov. Po njegovih besedah pa so pomembna tudi v širšem kontekstu upravljanja različnosti in uveljavljanja politike interkultural-izma v evropskem prostoru. Glavna in odgovorna urednica časopisa Porabje Marijana Sukič je predstavila vlogo medijev za ohranjanje manjšin. Kot je dejala, je njihova osrednja vloga obveščanje narodne skupnosti v maternem jeziku in krepitev njene narodne samozavesti. Manjšinski mediji po njenem prepričanju do neke mere zagotavljajo, da se kulturna tradicija ne bo ohranjala le na folklorni ravni ter da se bo jezik manjšine razvijal. V pozdravnem nagovoru pred pričetkom omizja pa so zbrane med drugim nagovorili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, premier Borut Pahor in generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl. Pahor je menil, da je »multi-kulturnost vrednota, ki nas bogati in nas ne ogroža«, ter dodal, da je treba organizacije manjšinskih skupnosti dojemati kot subjekte, ki opozarjajo na probleme, država pa jim mora omogočati pogoje, da bodo lahko svojo pluralnost in subjektivnost tudi izrazili. Premier je v svojem posegu spomnil na nove evropske vrednote kot so medkulturni dialog in spoštovanje različnosti, te pa se morajo v prihodnosti tudi vse bolj uveljavljati. Pahor je tudi povedal, da slovenska država kljub gospodarski krizi ni zmanjšala pozornosti do manjšin in je tudi na tak način izpostavila pomen tega vprašanja, enako pa si Slovenija pričakuje tudi od sosednjih držav, v katerih živijo Slovenci. Po Pahorjevi oceni je merilo presoje o stopnji pravic manjšin dejansko uresničevanje v ta namen sprejetih zakonov, to pa, kot je videti, lahko traja tudi desetletja. Vprašanje samo pa nikoli ni zaključeno, tako rekoč »ad acta«, zato si mora država nenehno prizadevati za njegovo reševanje. Okrogla miza se je začela z umetniškim programom. ki ga je izvajal Klavirski kvartet Glasbene matice iz Trsta v sestavi Paolo Skabar -violina, Franco Anth - viola, Peter Fi-lipčič - čelo in Jasna Zupančič - klavir. Zbrane je nagovoril ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, ki je poudaril pomen ustanove ob njeni stoletnici. Vatikan podpira hiter vstop Hrvaške v EU ZAGREB - Sekretar Svetega sedeža za odnose z državami, nadškof Dominique Mamberti je na včerajšnjem srečanju s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jan-drokovicem v Vatikanu izrazil polno podporo hitremu vstopu Hrvaške v EU, so sporočili s sedeža hrvaške diplomacije v Zagrebu. Dodali so, da sta Jandrokovic in Mamberti razpravljala tudi o aktualnih razmerah v jugovzhodni Evropi, hrvaški zunanji minister pa je poudaril, da si Hrvaška želi z izboljšanjem sodelovanja s sosednimi državami prispevati k dolgoročni stabilnosti in varnosti regi-je.Jandrokovica bo danes na av-dienci sprejel papež Benedikt XVI., nato pa še državni tajnik Tar-cisio Bertoneo. DVK razpisala naknadne evropske volitve v Argentini LJUBLJANA - Državna volilna komisija (DVK) je ugotovila, da glasovanje po pošti na območju Argentine za volitve v Evropski parlament ni bilo opravljeno. Kot posledica te ugotovitve je DVK razpisala izvedbo naknadnih volitev 5. julija. Kot je pojasnil tajnik DVK Marko Golobič, dovolj elementov potrjuje, da glasovanje po pošti v Argentini ni bilo izvedeno, omenjena "težava" pa je zadevala 3202 volilna upravičenca. Prav toliko glasovnic bodo iz Slovenije tudi razposlali v Argentino. Golobič je dodatno pojasnil, da so po poizvedovanju ugotovili, da je Pošta Slovenije glasovnice sicer dostavila v Buenos Aires, tamkajšnji volilni odbor pa jih je obvestil, da volilnega gradiva niso prejeli. Predsednik DVK Anton Gašper Frantar pa je opozoril, da so gradivo pripravili do 15. maja, le-to pa je bilo razposlano 19. istega meseca. Član DVK Dušan Strnad je ob tem predlagal, da bi morali od Pošte Slovenije dobiti tudi uradno pojasnilo. Kljub temu naj bi DVK na naslednji seji v petek tudi uradno razglasila izide volitev v Evropski parlament. Po izračunih naj bi namreč število vseh glasovnic, ki bodo poslane v Argentino, ne zadostovalo za spremembo kvot za pridobitev sedeža v Evropskem parlamentu. SLOVENIJA - HRVAŠKA - Novi predlog evropskega komisarja za širitev OZP danes o Rehnovem predlogu Načelo zunanje pravičnosti pri reševanju vprašanja meje v predlogu vsebinsko zaobjeto - Novosti tudi pri arbitrih LJUBLJANA - Novi predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za način reševanja vprašanja slo-vensko-hrvaške meje in zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU bo danes na izredni seji obravnaval odbor DZ za zunanjo politiko, je potrdil predsednik odbora Ivo Vajgl. Danes se bo opoldne sestala tudi vlada, ki Rehnovega predloga nima na dnevnem redu, ni pa izključeno, da bo zunanji minister Samuel Žbogar to vprašanje odprl na zaprtem delu seje. Rehn je nov predlog stranema predstavil v ponedeljek v Luksemburgu, kjer je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU potekal nov krog pogovorov o predlogu s predsedujočim triom EU ter zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške. Na podlagi dopolnil, ki jih je dala Slovenija na zadnji Rehnov predlog, je komisar ob tej priložnosti stranema predstavil nov, s slovenskimi dopolnili deloma dopolnjen predlog. Minister Žbogar je v ponedeljek novi Rehnov predlog pozdravil kot na- predek, premier Borut Pahor pa je izpostavil, da vsebuje nekatere pomembne slovenske predloge. V podrobnosti nista šla, je pa Žbogar poudaril, da državi dolgo ne bosta tako blizu rešitvi, kot sta zdaj.Minister Žbogar je v Luxembourgu tudi povedal, da je treba sedaj predlog podrobno preučiti ter se o njem posvetovati doma s pravniki, političnimi strankami, vlado in državnim zborom. Šele po teh posvetovanjih pa bo lahko dala Slovenija neko končno oceno. Kot je STA izvedela iz diplomatskih virov, naj bi pravniki predlog že preučevali, vodje strank naj bi ga neuradno prejeli, danes zvečer pa naj bi Žbogar že bil v Bruslju, kjer se bo jutri in v petek udeležil vrha EU. Ob robu naj bi se s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovicem in Rehnom v Bruslju morda znova sestal že danes zvečer ali jutri zjutraj. Slovenski mediji so poročali, da več zahtev Slovenije novi predlog naj ne bi vseboval, med drugim načela zunanje pravičnosti pri reševanju vprašanja me- je, ki ga je zahtevala Slovenija, glede tega pa je Žbogar povedal le, da je to načelo v predlogu vsebinsko zaobjeto. Kot je STA izvedela iz diplomatskih virov, naj bi novi predlog to načelo vseboval opisno. Pomembno naj bi tako bilo, da vsebuje določilo, da mora rešitev odražati vitalne interese obeh držav, pa tudi to, da naj bi vprašanje poteka meje - tako na kopnem in morju, kot tudi o spoju slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami - arbitri reševali hkrati in na podlagi enakih načel, tudi ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin. Potem ko je prejšnji predlog določal, da tri od petih arbitrov izbere Meddržavno sodišče v Haagu, naj bi jih sedaj izbirali državi s seznama, ki bi ga sestavil evropski komisar za širitev. Za Slovenijo pomembni določili, ki ga je Rehnov predlog vseboval že v prejšnji različici, sta sicer tudi, da nima pravne teže noben enostranski dokument ali dejanje katerekoli strani po 25. juniju 1991 in da noben dokument, predložen med pristopnimi pogajanji z EU, za arbitražno sodišče ne pomeni prejudica. Predlog naj bi vseboval tudi določilo, da lahko državi kadarkoli prekineta proces arbitraže, če se medtem dogovorita o kakšni drugi obliki rešitve spora. Slovenija pa naj bi še naprej vztrajala pri tem, da bi bila pripravljena odpraviti blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU šele po ratifikaciji sporazuma o reševanju vprašanja meje z arbitražo v parlamentih obeh držav in ne že takoj ob podpisu sporazuma s strani premierov, kot naj bi še vedno predvideval novi Rehnov predlog. Zavod 25. junij pa je v včerajšnjem sporočilu za javnost izrazil pričakovanje, da bo slovenska politika zavrnila zadnji Rehnov predlog, ker ji ne zagotavlja, da bo ohranila teritorialni stik z mednarodnimi vodami in s tem status pomorske države. Po njihovi oceni mora biti slovenski pogoj za nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj z EU hrvaški umik z delov dokazano slovenskega ozemlja in morja, ki jih je Hrvaška zasedla. (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 17. junija 2009 3 MANJŠINA - Na včerajšnjem zasedanju paritetnega odbora v palači deželne vlade FJK v Trstu Od ministrice zahtevajo ustanovitev slovenske sekcije tržaškega konservatorija Pismo s tem v zvezi bo v Rim poslal predsednik odbora Bojan Brezigar - Zaslišanje predstavnikov Glasbene matice in centra Emil Komel TRST - Predsednik institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine v Italiji Bojan Brezigar bo v najkrajšem času (verjetno že danes) odposlal pismo italijanski ministrici za šolstvo Mariistelli Gelmini, ki bo vsebovalo zahtevo po ustanovitvi avtonomne slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju Giuseppe Tar-tini. To je rezultat včerajšnje seje paritetnega odbora v palači deželne vlade Furlanije-Julijske krajine v Trstu, kjer so člani odbora prisluhnili izvajanjem predstavnikov Glasbene matice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Spomnimo se: ustanovitev avtonomne slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju predvideva 15. člen zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001 in to v roku treh mesecev od začetka veljave zakona. Slednji je bil objavljen v Uradnem listu že 8. marca 2001, kar pomeni, da bi bili morali sekcijo ustanoviti že junija istega leta. Kot znano, se to vse do danes, se pravi osem let po začetku veljave zakona, ni zgodilo, ravnatelj konservatorija Tartini Massimo Parovel pa je na zadnji seji paritetnega odbora opozoril predvsem na birokratske težave glede izvajanja zaščitnega zakona. Besedilo slednjega po Pa-rovelovih besedah namreč ni usklajeno z reformo konservatorijev v Italiji, ki so po novem šteti kot univerzitetne ustanove, medtem ko jih ima zaščitni zakon še za srednje šole. Zato, meni Parovel, je treba spremeniti zakonsko besedilo, da se omogoči zaposlovanje učnega osebja. Na včerajšnjem zasedanju pa so predstavniki GM in centra Komel (prvo sta zastopala predsednica Nataša Paulin in Aleksander Rojc, član pripravljalnega odbora, ki je spremljal vse postopke za udejanjanje 15. člena zaščitnega zakona, drugega pa predsednica Mara Černic in ravnatelj Silvan Kerševan) menili, da je zakon treba izvajati ter zagotoviti tako visokošolsko glasbeno izobraževanje kot tudi izobraževanje na nižjih ravneh. Tega mnenja so bili tudi razni člani odbora, ki so posegli v razpravo, je po končani seji novinarjem dejal Brezigar in dodal, da so nekateri tudi menili, da ni politične volje za odprtje sekcije. Tako je menil tudi član enotnega sindikalnega predstavništva Cgil na konservatoriju Tartini Alessandro Capuzzo, ki se je udeležil srečanja z novinarji. Po njegovih besedah je prišlo do močnega nasprotovanja slovenski sekciji, proti zakonu, kot je napisan, se je z dvema resolucijama v preteklosti izrekel tudi profesorski zbor konservatorija. Očit- Člani paritetnega odbora so prisluhnili predstavnikom slovenskih glasbenih šol kroma no obstaja težnja po ohranitvi dveh strogo ločenih sistemov, je zaključil Ca-puzzo. Vsekakor je Brezigarju odbor, ki sicer ni pristojen, da odloča, poveril nalogo, da sestavi pismo za ministrico za šolstvo Mariostello Gelmini z zahtevo po ustanovitvi slovenske sekcije, ker za to obstaja povpraševanje in mnogi mladi želijo dokončati glasbeni študij. Osnutek je predsednik sestavil že včeraj in verjetno bo pismo že danes romalo v Rim. Omeniti velja, da je bil včeraj - z razliko od zadnje aprilske seje - paritetni odbor sklepčen, saj se je zasedanja udeležila velika večina članov. Zato je bilo tudi mogoče odobriti pravilnik, ki bo omogočal naročanje raznih projektov oz. študij npr. o izvajanju zaščitnega zakona. Odbor namreč razpolaga s proračunom okoli 45.000 evrov, kar delno uporabi za plačilo potnih stroškov, stroškov prevajanja idr., vseeno pa ostaja del vsote neizkoriščen. Novi pravilnik bo omogočil koriščenje tudi tega denarja. Ivan Žerjal ITALIJANSKA POLITIKA - Pred jesenskim kongresom Demokratske stranke Franceschini ne bo vrgel puške v koruzo Walter Veltroni podpira aktualnega tajnika - Massimo D'Alema na strani Pierluigija Bersanija - Odprt problem političnih zavezništev RIM - Dario Franceschini se bo na jesenskem kongresu spet potegoval za tajnika Demokratske stranke. Novica sicer še ni uradna, saj naj bi jo Franceschini uradno potrdil po drugem krogu upravnih volitev, na katerih leva sredina računa na neke vrste revanšo proti desni sredini. Aktualni tajnik naj bi se na kongresu pomeril s Pier- ANKETA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Zelo različna mnenja o bodočih povezavah DS S kom se mora povezati Demokratska stranka, da lahko premaga desnico? ~119 - Z levico 15 % 2 % 4 % 11 % 29 % 7 % 18 % 9 % 5 % □3 - Z delom levice ■5 - Z Di Pietrom J14 - S Casinijem 30 - Z delom levice in Di Pietrom 9 - Z Di Pietrom in s Casinijem 22 - Z delom levice, Di Pietrom in s Casinijem 11 - Ostane naj sama |6-Nevem A -J www.primorski.eu luigijem Bersanijem, ki uživa podporo bivšega zunanjega ministra Massima D'Aleme. V boju za tajniško mesto prihaja do »prečnih« notranjih zavezništev, ki prihajajo do izraza zlasti pri bivših Levih demokratih, a tudi (čeprav v manjši meri) pri nekdanji Marjetici. D'Alema se je, kot rečeno, zavzel za Bersanija, ki uživa tudi podporo Enrica Lette (nekoč Marjetica). Za ponovno kandidaturo Franceschinija se zavzemajo Piero Fassino, Sergio Cof-ferati, Walter Veltroni (slednji se po odstopu po volilnem porazu na Sardiniji spet pojavlja v javnosti) ter novoizvoljena evroposlanka iz Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. Marsikoga vsekakor (upravičeno) moti, da se je predkongresna razprava polemično razvnela pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, do katerega bi morala biti stranka enotna, kar očitno ni. Problem tajnika se prepleta z politično-volilnimi povezavami Demokratske stranke, ki ostajajo skrajno nejasne in nedorečene, kot dokazuje tudi anketa v našem časopisu. V večini večjih občin in pokrajin so kandidati demokratov uživali podporo Italije vrednot, ponekod pa tudi komunistov, redko kje pa UDC-ja Pier Ferdinanda Casinija. V drugem volilnem krogu (balotaža), ki je sicer zgodovina zase, so se zavezništva na levici in v levi sredini nekoliko okrepila, a zgolj na lokalni ravni. To objektivno krepi desno sredino, ki se je že v prvem krogu skoraj povsod predstavila s skupnim kandidatom za župana in predsednika pokrajine. Dario Franceschini kroma Bošamarin-Koper, na lepi sončni lokaciji, na vrhu hriba smo za vas zgradili eno samostojno hišo in dva dvojčka (4 enote), zasnova pritličje in nadstropje. Neto uporabne površine so od cca.120 m2 do 135 m2, parcele v izmeri od cca. 220 m2 do 400 m2. Vsi objekti so zgrajeni do 5. gr.f., okolica urejena. Prevzem možen takoj. Avto-Phone d.o.o. GSM: 00386 (0)51 200 400 C vi DOBAVA IN MONTAZA <0 m, Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 21 info@giomapavimenti.it - ■ S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 www.giomapavimenti.it 4 Sreda, 17. junija 2009 GOSPODARSTVO KRIZA - Poročilo Banke Italije o ekonomiji v deželi FJK lani in v začetku leta 2009 » Poletno obdobje bo ključnega pomena« Močan upad povpraševanja - Porast števila delavcev v mobilnosti oz. dopolnilni blagajni TRST - Mednarodno gospodarstvo je zaradi gospodarske krize zabeležilo globoko recesijo, italijansko pa je kriza prizadela v obdobju globoke strukturne spremembe. Močan upad zunanje trgovine in sploh naročil v zadnjih štirih mesecih leta 2008 je sprva vplival na industrijski sektor, kar je vplivalo na zaposlovanje in prispevalo k preložitvi investicijskih načrtov. Nenazadnje je začela upadati široka poraba. Kriza seveda ni prizanesla gospodarstvu v deželi Furlaniji-julijski krajini, v kateri je povpraševanje na industrijskem področju upadlo tako v zunanji kot notranji trgovini. Boljše je bilo v ladje-delniškem in kovinarskem sektorju, ki sta prispevala k rasti izvoza. V prvih treh mesecih leta 2009 se je vsekakor krčenje gospodarskih dejavnosti še zaostrilo. Naložbe v industriji so se že lani zmanjšale za več kot 10 odstotkov, dodatno krčenje pa je predvideno za leto 2009. To so glavni podatki poročila Banke Italije o stanju gospodarstva v deželi FJK v letu 2008 (in v začetku leta 2009), iz katerega je še zlasti razvidno, da je po eni strani močno upadlo povpraševanje, po drugi pa se je povečalo število delavcev v mobilnosti oziroma v dopolnilni blagajni. Poročilo Banke Italije Gospodarstvo v FJK v letu 2008 so predstavili včeraj popoldne v mali dvorani tržaškega gledališča Verdi na srečanju, na katerem sta med drugim govorila rektorja tržaške in videmske univerze Francesco Peroni in Cristiana Compagno. To ni naključje, saj sta tudi po mnenju izvedencev Banke Italije za razvoj Trsta in sploh dežele FJK nujna raziskovanje in inovacija, poleg seveda korenitega izboljšanja prometne, železniške in pristaniške infrastrukture. Uvodni pozdrav je podal višji svetovalec na tržaškem sedežu Banke Italije Giampaolo de Ferra. Predsta-vitevje uvedel direktor tržaškega sedeža Banke Italije Pietro Sambati, nato sta o gospodarstvu v FJK govorila Achille Puggioni in Alessandro Fabbrini, ki sta izdelala poročilo skupaj s Tiziano Sodano. Po posegu rektorjev je zasedanje sklenil vodja urada za gospodarsko in za finančno statistiko Banke Italije Marco Magnani. Sicer so Sambati, Fabbrini in Puggio-ni predstavili glavne točke poročila že na srečanju z novinarji, ki je bilo dopoldne. V raziskavi, ki so jo opravili v sodelovanju z raznimi podjetji s povprečno 20 zaposlenimi, so v bistvu vzeli v pretres probleme industrije, zaposlovanja (oz.brezposelnih) in povpraševanja po posojilih, tako v zvezi s podjetji kot z družinami (posojila za stanovanja). Če pri družinah ni bilo večjih razlik (večinoma so zahtevale spremembo pogojev že obstoječih pogodb), se je zmanjšalo povpraševanje posojil podjetij. Razlog za to je upad široke porabe. Iz raziskave ni izšla torej ravno rožnata slika. Kriza se je namreč v primerjavi z zadnjim tromesečjem leta 2008 zaostrila, tudi ker je v FJK mnogo upokojencev. Povpraševanje se je izrazito zmanjšalo, kriza je pokazala zobe in je po padcu proizvodnje hudo vplivala na zaposlovanje. Najbolj zaskrbljujoč je po oceni Banke Italije porast števila delavcev tako v redni kot izredni dopolnilni blagajni. Stopnja brezposelnosti, ki je leta 2007 dosegla najnižjo raven, je kmalu prešla s 3,4 na 4,3 odstotka. Dovolj je pomisliti, da se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 4,6 odstotka (minus 3% na notranjem in 6,4 odstotka na zunanjem trgu), naložb pa je, kot rečeno, vedno manj (od minus 12,5% lani naj bi investicije letos zabeležile dodaten 20-od-stoten upad). Toda še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se delavci v mobilnosti z veliko težavo spet stalno zaposlijo. V obdobju 2000-2003je npr. samo 10 odstotkov delavcev dobilo novo stalno zaposlitev v roku 6 mesecev, manj kot polovica pa v roku 4 let. V kriznem obdobju so pogoji za delavce postali skratka še hujši. Za leto 2009 pričakujejo dodatno 3-odstotno povečanje števila brezposelnih. Kakšni so torej pogoji za ponoven zagon ekonomije? Trenutno prevladuje izrazita negotovost, je ocenil Sambati. Za vse nas bo vsekakor ključnega pomena poletno obdobje, je dodal: »Če bodo v septembru pozitivni znaki, bodo dobre perspektive. Drugače...« Aljoša Gašperlin Poročilo Banke Italije so predstavili včeraj popoldne v mali dvorani tržaškega gledališča Verdi kroma DEŽELA FJK - Odbornica Rosolen o načrtovanih posegih proti krizi Sveženj ukrepov Za zdaj na razpolago nekaj čez sto milijonov evrov - Trije scenariji: kdaj bo prišlo do ponovnega zagona gospodarstva? TRST - Deželna odbornica za delo Alessia Rosolen je včeraj predstavila 91 strani dolgo poročilo o učinkih gospodarske krize in protikriznih ukrepih v Fur-laniji-Julijski krajini, ki ga je pripravila de- želna agencija za delo. Gre za opis posegov, ki jih deželna uprava namerava izvesti v podporo brezposelnih in delavcev, ki so se zaradi negativne gospodarske konjunkture znašli v težavah. Dokument Deželna odbornica za delo, univerzo in raziskovanje Alessia Rosolen kroma KOPER - Po zamenjavi Časarja z Veselkom Vlačič: O spremembah na vrhu Luke Koper naj odloča novi nadzorni svet KOPER - Slovenski minister za promet Patrick Vlačič je včeraj v odzivu na ponedeljkovo odločitev nadzornega sveta Luke Koper o imenovanju Gregorja Veselka za predsednika uprave koprske družbe izrazil pričakovanje, da bo "novi nadzorni svet presodil dosedanje odločitve in se izrekel, ali novi predsednik uprave uživa njihovo zaupanje za nadaljnje vodenje Luke Koper". Na skupščini Luke Koper, ki je sklicana za 13. julij, bodo namreč imenovali nove nadzornike Luke Koper, pojasnjuje minister. Vlačič je v ponedeljek zvečer, takoj po sprejetju odločitve nadzornega sveta, za TV Slovenija izrazil presenečenje, da je nadzorni svet razrešil upravo družbe. Presenetilo ga je tudi, da nadzorniki niso sledili vladnim usmeritvam o imenovanju novih uprave z javnim razpisom. Nadzorniki Luke Koper so na večurni seji v ponedeljek iz krivdnih razlogov razrešili predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja in člana uprave Alda Babiča, na mesto prvega moža družbe pa za obdobje petih let imenovali Veselka. Ta v Luko Koper prihaja iz Intereurope, kjer je bil zadolžen za medcelinsko logistiko. Točka dnevnega reda julijske skupščine Luke Koper glede nadzornega sveta je namenjena seznanitvi s spremembami v nadzornem svetu, kjer bosta po novem delavce zastopala Stojan Čepar in Mladen Jo-vičič. Predloga o imenovanju Janeza Po-žarja, Marka Simonetija in Bojana Branka, ki naj bi v novem nadzornem svetu zamenjali dosedanje predstavnike države, sicer ni na dnevnem redu skupščine, pričakovati pa je razširitev dnevnega reda še pred skupščino. Pravni zastopnik predsednika nadzornega sveta Borisa Popoviča Franci Ma-toz je za STA potrdil, da predloga za izpodbijanje zakonitosti sklica ponedeljkove seje še ni predal koprskemu okrožnemu sodišču. Predlog še pripravlja, napoveduje pa, da ga bo vložil najkasneje v sredo. Matoz bo sodišču predlagal še, naj z začasno odredbo zadrži izvršitev v ponedeljek sprejetih sklepov nadzornega sveta, odpoklic Časarja in Babiča in imenovanje novega predsednika uprave do pravnomočnosti spora. (STA) EVRO 1,3890 $ +0,29 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. junija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 16.6. 15.6. ameriški dolar 1,3890 1,3850 japonski jen 134,78 136,08 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,4926 43,2647 661160 9,4684 43,2745 66,0850 II lUMjIVa 1 ULJMa danska krona rvritancKi ti int UU, 1 1 7,4446 0,84370 7,4465 0,84720 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,8595 89170 10,8345 8,9055 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,773 1 5070 26,839 15110 jVILoIjKI llallh. estonska krona trtrint 15,6466 280,08 15,6466 280,40 1 1 la leznikove "za kvalitetno preživljanje prostega časa ni treba iti v Ljubljano oziroma v večje mesto". Program prireditve je letos po besedah koordinator-ke projekta Irene Marušič bogatejši. Poleg brezplačnih ogledov muzejev in vodenih ogledov razstav je s številnimi delavnicami poskrbljeno za otroke. Najmlajši se bodo, denimo, v Cankarjevem domu lahko udeležili "mehiške pustolovščine", v Narodnem muzeju Slovenije izdelave kamenodobnih orodij, v Slovenskem etnografskem muzeju pa se bodo lahko poskusili v izdelovanju ribiške mreže. Tako za otroke kot odrasle pripravljajo tudi številne projekcije filmov, koncerte in predstave; ta dan pa bodo odprli tudi več razstav, pripravili srečanje s športniki ter različna tekmovanja. Program Poletne muzejske noči je dostopen na zloženkah, ki ponujajo, tako Železnikova, ljudem izbiro po svojem okusu in zanimanju. Več informacij je mogoče dobiti tudi na spletni strani projekta www.mu-zejska-noc.si. Sodeč po rezultatih ankete lanske prireditve, so ljudje relativno zadovoljni s programom; na najkrajšo noč, ki traja najdlje, kar je slogan prireditve, pa si želijo več vodstev po razstavah in več programov za odrasle, je poudarila Marušičeva. Lani je muzejsko noč obiskalo 22.500 obiskovalcev, od tega kar deset odstotkov tujih obiskovalcev. Letos Umetnostna galerija Maribor pripravlja vodstvo po razstavi Mirka Ili-ca v petih tujih jezikih, prav tako bo Mestni muzej Ljubljana pripravil nekaj vodstev v angleškem jeziku, je še povedala koordinatorka projekta. (STA) LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 17. junija ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V torek, 23. junija ob 19.30 / »Kuchi-pudi«, gostuje plesna skupina Y. Reddy. V torek, 30. junija ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. Mala drama V petek, 26., v soboto, 27. in v ponedeljek, 29. junija ob 20.00 / David Hare: »Modra soba«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 17. junija ob 20.00 / Gregor Strniša: »Samorog«, gostuje SLG Celje. V petek, 19. in v soboto, 20. junija ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V ponedeljek, 22. junija ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merril: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena V petek, 19. junija ob 19.00 / Avotor-ski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V ponedeljek, 22. junija ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana Banfield - Tripcovich Jutri, 18. junija ob 20.30 / Izvenreden koncert pod vodstvom Andreja Batti-stonija, nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. ■ Koncerti XI. mednarodnega festivala kitare Kras Slovenija Danes, 17. junija ob 20.30, Škocjan -cerkev sv. Kancijana / Mitch Weverk (ZDA); Nebojša Bugarski / Žarko Ignja-tovic violončelo - kitara (Srbija - Slovenija). Jutri, 18. junija ob 20.30, Škocjan - cerkev sv. Kancijana / Mak Grgic (Slovenija); Susan Royal / James Piorkowski flavta - kitara (ZDa). V petek, 19. junija ob 17.30, Škocjan, na terasi za cerkvijo / Nastop udele- žencev delavnice »Easy Guitar«. V petek, 19. junija ob 21.30, Lipica, Grand Casino / Pink Moon - Tribute to Pink Floyd. V soboto, 20. junija ob 18.30, Škocjan - cerkev sv. Kancijana / Koncert udeležencev 6. masterclassa »Kras«. Opčine V petek, 19. junija ob 20.00, dvorana ZKB / Ženska vokalna skupina Cappella Civica, Marko Feri - kitara, Marco Sofianopulo - dirigent v sodelovanju s Skladom M. Čuk. Kontovel Ob 21.00 / Vlatko Stefanovski (Makedonija), v sodelovanju z vaškimi društvi na Kontovelu. GORICA Skupni trg obeh Goric V četrtek, 25. junija ob 21.00 / »Koncert na meji 2009« nastopa Benicia Cardenas s svojo skupino (Kolumbija). Fešta salse in cumbia - Vstop prost. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihe-la Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. KROMBERK V muzeju V petek, 19. junija ob 20.30 / V priredbi SCGV Emil Komel in Arsateliera iz Gorice, bodo študentje jazz-oddelka šole Komel ponudili koncert »Living«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 17. junija ob 20.30, Linhartova dvorana / Sedem polj sestavljanake, akrobatski »balet«. Zasnova, režija in scenografia: Aurelien Bory. Križanke V ponedeljek, 22. junija ob 21.00 / Nastopila bo pevka in avtorica irskega rodu Sinead O'Connor. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la- pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Costanzi (dvorana Umberto Veruda, Mali trg 2): do 28. junija bo na ogled slikarska razstava Živka Ma-rušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6): na ogled je razstava »Morje v fotografiji« Štefana Grgiča, odprta bo do petka, 19. junija od 18.00 do 20.00. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. Bambičeva galerija, (Proseška ul. 131): do 27. junija bo na ogled razstava »Svetloba in sence« kerami-čark Margarete Jurišic in Marinke Kverh. REPEN Galerija Kraške hiše: na ogled je razstava »Izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju«. KRIŽ Slomškov dom: od petka, 19. (otvoritev ob 20.30) do 29. junija bo na ogled razstava »Voda vir življenja«. Na razstavi sodelujejo otroci iz osnovne šole Albert Sirk in otroci italianske osnovne šole iz Križa pri Trstu ter razstavljal-ci: Anica Pahor, Renata Sirotich, Laura Stor, Luciana Viscardi in Pavel Hro-vatin. Urnik: od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. Kulturni dom: so na ogled razstave pod naslovom »Pot skozi čas«, ki jih prireja Slovenski filatelistični klub »Lovrenc Košir« iz Trsta v sodelovanju s Kulturnim domom in s Slovensko knjižnico Damir Feigel iz Gorice. Razstavljajo: Peter Suhadolc (na temo gore), Odo Kalan (šport), Bruno Počkaj (Slovenija od 1991 do 2002 in zbirka Cona A in cona B Svobodnega tržaškega ozemlja), Igor Tuta (skavti) in Franc Saksida (otroške risanke Walt Dis-neya); Poleg filatelističnih zbirk v Kulturnem domu bo Marjan Malič pokazal del svoje zbirke o Solkanu, Roberto Ballaben del svoje zbirke starih razglednic z naslovom Sprehod po nekdanji Gorici in Igor Tuta del svoje zbirke pod naslovom Izlet v Sesljan in Devin. Istočasno bo v kulturnem domu tudi razstava, ki jo je priredila knjižnica Feigel iz Gorice, slik in knjige pisatelja in humorista Damira Fei-gla. Ob tej priložnosti klub Košir in goriška knjižnica bodo izdali posebno razglednico pisatelja Feigla s sliko, ki jo je izdelal Avgust Černigoj. Razglednica z znamko in žigom bo na razpolago obiskovalcem ves čas odprtja razstave. Razstave so odprte do ponedeljka, 22. junija. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jejčič in Franc Dugo pod naslovom »Divergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. RONKE Kavarna Trieste (trg Oberdan 1): do 4. julija, bo na ogled fotografska razstava članice fotokluba Skupina 75, Loredane Princic, v organizaciji združenja Triestèfotografia. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava »Ustvarjam, torej sem«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Osrednja knjižnjica Srečko Vilhar (Avla knjižnjice, trg Brolo 1): do 24. junija, bo na ogled razstava fotografij pod naslovom »Pravična delitv dobrin bo rešila svet«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Gostišče Ambasador: do 19. junija je v salonu likovne umetnosti razstava fotografij Bogdana Macarola in Borisa Prinčiča na temo »Schengenska meja, december 2007«, ko je bila ukinjena mejna kontrola med Slovenijo in Italijo. Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Storževa galerija: do 30. junija bo na ogled razstava slikarja Alberta Žvaba pod naslovom »O Krasu o morju«. Stolp na vratih: do 22. julija bo na ogled slikarska razstava slikarke Meti Gosar Peternel pod naslovom »Kofetek za petek«. Galerija pri Valetovih: do 12. julija bodo na ogled fotografski portreti »Spa-cal - Černigoj«, fotografa Maurizia Frullanija. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici. Mestna Galerija (Trg E. Kardelija 5): do 29. junija bo razstavljal slike Jernej Skrt. Odprto od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: od jutri, 18. junija do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. Galerija Škuc (Stari trg 21): do 20. junija bo na ogled razstava »Diva«. Razstavljajo Zemira Alajbegovic, Barbara Borčic, Miha Colner, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder in Necen Korda. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 17. junija 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu - »Marcipan« 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews, sledi Anima Good News 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 9.35 Aktualno: Linea Verde 11.30 17.00, 20.00 23.25 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.30 Aktualno: Tg Parlamento 16.00 Nogomet: Španija - Irak 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'eredita 20.30 Nogomet: Južna Afrika - Nova Zelandija 23.05 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.25 Dok.: Caraibi segreti 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.55 Aktualno: Grazie dei fiori 10.25 Aktualno: Un mondo a colori 10.40 Dnevnik - Punto.it 11.25 Nan.: American Dreams 12.05 Nan.: Desperate Housewives 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 14.00 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: One Tree Hill 15.15 Nan.: Vite sull'onda 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: 7 vite 19.25 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Squadra Speciale Cobra 11 22.45 Nan.: The Dead Zone V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.00 1.40 Aktualno: La Storia siamo noi 9.00 21.05, 21.50 Aktualno: Elezioni Europee 2009 9.25 Film: La diva (dram., ZDA, '52, i. B. Davis) 11.00 Aktualno: Praznik Policije v prisotnosti predsednika Republike 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Cominciamo bene Estate 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Referendum 2009 15.35 Glasb.: Il gran concerto 16.10 Variete: Trebisonda 17.00 Nan.: Squadra Speciale Vienna 17.45 Aktualno: Geo Magazine 2009 18.20 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Variete: Non perdiamoci di vista u Rete 4 7.10 Nan.: T. J. Hooker 8.10 Nan.: Magnum 9.00 Nan.: Miami Vice 11.40 12.25 13.30 14.05 15.10 16.10 16.50 19.35 19.50 20.30 21.10 23.00 Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy 17.20 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Doc Nad.: Distretto di polizia 4 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Il fuggitivo Nad.: Sentieri Film: Il prof. dott. Guido Tersilli... (kom., It., '69, r. L. Salce, i. A. Sordi) Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan: Nikita Variete: La sai l'ultima? Nan.: The Unit Canale S 8.00 8.30 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.25 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 10.00 Dnevnik Film: Unna & Nuuk e il tamburo miracoloso (pust., Finska, '06, i. T. Leppe) Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Film: Alla scoperta di mio padre (kom., ZDA, '03, r. S. Pilsbury, i. T. Matheson) Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Sarabanda Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Nan.: La scelta di Laura Aktualno: Matrix Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 Nan.: Hercules 7.50 Risanke 9.45 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.15 Nan.: Baywatch 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.50 Nan.: Il mondo di Patty 16.55 Nan.: Hannah Montana 18.30 Dnevnik, sledi Studio Sport 19.50 Nan.: Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: L'altra sporca ultima meta (kom., ZDA, '05, r. P. Segal, i. A. Sandler) 23.25 Film: The Fog - Nebbia assassina (srh., ZDA, '05, r. R. Wainwright, i. T. Welling) ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Storie tra le righe 9.00 Klasična glasba 9.30 Nan.: Don Matteo 5 10.40 Dokumentarec o naravi 12.00 Kratke vesti 12.05 Aktualno: Super Sea 12.45 Variete: Attenti al cuoco (pon.) 13.50 Aktualno: ... Attualita 14.30 Variete: Diamoci del tu 15.35 Dokumentarci o naravi 16.25 Variete: Borghi nel FVG 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco ADNKronos 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Vittima d'amore (triler, ZDA '91, r. J. London, i. P. Brosnan) 23.30 Dok.: Le perle dell'Istria LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik, športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: L'isola del tesoro (pust., ZDA, '89, r. F. Clarke, i. C. Heston) Nan.: Statr Trek Dok.: La7 Doc Nan.: The District Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Film: Khartoum (zgod., ZDA '66, r. B. Dearden, i. C. Heston) Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 13.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje 9.35 Risanka 10.10 Zlatko Zakladko (pon.) 10.40 Harmonije Evrope (pon.) 10.55 Knjiga mene briga 11.15 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda (pon.) 11.50 Dokumentarec meseca 13.15 Polemika (pon.) 14.20 Slovenski magazin (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Nils Holgerson 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Izbrano poglavje - Zdravje v Evropi 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.05 Film: Vitus 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved (t Slovenija 2 6.30 0.55 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik - 17.06.1991 7.50 8.55 13.35 15.30 15.50 18.00 19.55 20.25 22.25 23.55 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 15.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.25 22.20 22.35 Hri-Bar (pon.) Seja državnega zbora Spet doma (pon.) Črno beli časi Nogomet: tekma pokala konfederacij Rokomet: Slovenija - Izrael Nogomet: Pokal konfederacij Nogomet: Jar - Nova Zelandija Eugene Ionesco - Plešasta pevka Slovenska jazz scena Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Barka okusov - Lošinj Glasovi Dalmacije Biker explorer Nogomet: Pokal konfederacij Minute za... Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.30 Vsedanes - TV dnevnik Šport Dok.: oddaja City Folk Nogomet: Pokal konfederacij 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik Rokomet: KF za EP - Slovenija - Izrael Tv Primorka 8.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka 8.20 10.35, 11.05, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 0.00 Videostrani 9.00 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 16.20 Mozaik 18.00 Čas za nas 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Jasmin Savros RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Poletni studio D; sledi Oglaševanje od začetkov do danes; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, Utrinek s Primorske poje, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Utrinki radijskega življenja; 10.20 Glasbeni večeri RK; 12.30 Opoldnevnik; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Slovenci ob meji; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.40 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od ro-cka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.42 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 1.15 in zatone ob 14.56 bioprognoza Dopoldne bo vremenska obremenitev oslabela in ponehala, preostanek dneva bo vremenski vpliv ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. plimovanje Danes: ob 1.28 najnižje -26 cm, ob 8.14 najvišje 1 cm, ob 11.54 najnižje -18 cm, ob 18.35 najvišje 47 cm. Jutri: ob 1.59 najnižje -39 cm, ob 8.18 najvišje 8 cm, ob 12.50 najnižje -15 cm, ob 19.15 najvišje 51 cm. temperature v gorah oc 500 m ...........20 2000 m............8 1000 m ..........15 2500 m............6 1500 m ..........10 2864 m............5 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 10 in pol, po nižinah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp Na nižini in ob morju se bo delno zjasnilo, v hribovitem Jutri bo sončno in postopno topleje. svetu bo spremenljivo vreme, kjer se bodo popoldne pojavljale nevihte. ffi* i» Polet v poletje. POSEBNO rEV130\ POSEBNA POLETNA AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE! Bralcem, ki še niso naročeni na Primorski dnevnik, ponujamo šestmesečno naročnino (1 .julij - 31. december) po izjemno ugodni ceni. Vsak izvod vas bo stal le 0,65 evra! Naročnina se potrjuje do 30. junija. Od potrditve naročnine boste dnevnik do konca junija prejemali brezplačno. Za vse nove naročnike še dodatno presenečenje: Primorski dnevnik vam podarja šestmesečno naročnino na slovensko revijo. Izbirate lahko med sledečimi mesečniki: MONITOR ZDRAVJE, NAŠA ŽENA, MOJ MIKRO, NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIOR, ŽIVLJENJE IN TEHNIKA. Naročnino na Primorski dnevnik v višini 95 evrov se lahko z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE > na pošti na račun Št. 11943347 Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: Zadružna kraška banka št. računa: na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici plača do 30.6.2009: srl - DZP doo: IT44 V 05040 02208 000001136670 IT48 E 05484 12401 001570404860 IT80 O 05484 02200 004570422289 IT56 P 03018 02200 010570002197 IT34 R 08532 64560 000000019102 IT10 F 08928 02203 010000010730