2 7, XI, 1931
Leto 1931.	December.	... .__12.
CERKVENI GLASNIK
ZA TRŽlSKO ŽUPNIJO
Izhaia zadnjo soboto v mesecu. - Posamezna številka stane s prilogo „Vera In Življenje" 2*- Din
Ob blagoslovitvi povečanih prostorov zavetišča in sirotišča.
(Nagovor župnika 15. XI. 1931.)
Preljubi moji župljani, dragi prijaietji! Še nam je živa današnja beseda Kristusova iz evangelija o gorčičnem zrnu. »To je sicer najmanjše izmed vseh semen, ko pa zraste, je večje ko zelišča in postane drevo, tako da prilete ptice neba in prebivajo na njegovih vejah " (Matej 13, 32.)
Ko danes vesel in srečen blagoslavljam novi del te stavbe, mi uhajajo misli nazaj za nekaj desetletij, ko je bila tržiška Vincen-cijeva konferenca tudi podobna še gorčič-nemu zrnu. To gorčično zrno je vzklilo leta 1889. Sejalec je bil mnogozaslužni tržiški župnik pokojni g. Franc Špendal. A ni dosti, da je zrno samo vsejano Treba mu je zemljo tudi rahljati. Pa je to gorčično zrno zlasti čuval in negoval blagopokojni gosp. Andrej Gassner in številni odlični odborniki Vin-cencijeve konference ter požrtvovalni dobrotniki. Z veliko naklonjenostjo je vedno podpiral to zrno tudi blag. g. Edm. Glanzinann in vsi gg. lastniki predilnice.
Že 1. 1890. je blagopokojni g. Gassner izročil znesek 400 goldinarjev za sklad hiše Vincencijeve konference. Oglašali so se tudi drugi plemeniti dobrotniki in ko je dobila konferenca leta i 892. dar 2000 goldinarjev od neimenovane osebe in zopet leta 1893 na enak način zlato rento v vrednosti 1000 goldinarjev, je bila že sprožena misel o si-rotišču in zavetišču za delavske otroke.
Par hiš so odborniki Vincencijeve konference v mislih že imeli kupljenih, a kljub gospodarskemu talentu g. župnika Špendala, je v tesnem našem Tržiču ta zadeva ostala dolgo nerešena.
Po odhodu prvega predsednika konference (g. Špendala) iz Tržiča je postal predsednik konference leta 1909 blagopokojni g. Gassner Andrej. S podpredsednikom, g. župnikom Potokarjem, sta leta 1913 kupila staro hišo na Skali. Iz gorčičnega zrna je
pognalo drevo, ki je v svojo senco že koncem leta 1913 sprejelo prve varovance. Prišle so čč. sestre, poskrbele so dobre roke radodarnih Tržičanov za to in ono, pa je Skala oživela, ko je bila čuvana z utripi krščanske ljubezni.
Med grozno vojsko je konferenca v svojih prostorih s šolsko in vojno kuhinjo tešila glad neštetim. Po vojski se je drevo Vincencijeve konference pod vodstvom bla-gopokojnega g. Gasnerja in pozneje blago-pokojnega g. Pirca in y letu 1928 pod predsedstvom g. župnika Škerbeca vedno lepše razraščalo, pa je postala konferenca lastnica dveh stavb na Skali. Rokodelskega doma, podpirateljica revežev po družinah in krušna mati številnih delavskih otrok.
Lani so postali prostori zavetišča in sirotišča že premajhni in to nas je nagibalo tudi v teh težkih gospodarskih prilikah k temu, da smo oskrbeli konferenci in njenim namenom nove prostore.
Blagoslovilni oltar je postavljen danes na gledališkem odru. Kako to? Ali je to v skladu z versko dobrodelno družbo? Zakaj ima v Tržiču Vincencijeva konferenca pokroviteljstvo nad vsem katoliškim gibanjem? Zato, ker je že v začetku svojega delovanja razširila svojo skrb tudi na pravo katoliško prosveto in je vedno delovala dobrodelno ne samo na polju gmotnih, ampak tudi na njivi duševnih potreb. 11. januarja 1897 je blagopokojni gospod Gassner pri seji konference zastavil vprašanje: „Ali ne kaže, da bi konferenca ustanovila bralno društvo?" Gospod župnik Špendal je temu predlogu v začetku ugovarjal, a še isto leto je bilo ustanovljeno naše prosvetno društvo sv. Jožefa. Že tedaj je torej skušala postati konferenca torišče vsega katoliškega dela, ki se je v tisti dobi pričelo razvijati v mnogih katoliških društvih.
Cerkvena oblast vsako dobro stvar podpira in blagoslavlja. Tudi vsem organizacijam, ki delulejo v skladu s cerkvenimi predpisi nudi naklonjenost in pomoč. Tako je tudi naša Skala mogla v začetku razvijati svojo dobrodelnost le na ta način, da ji je
priskočila na pomoč cerkvena oblast. Vin-cencijeva konferenca ni zmogla vseh sredstev niti za nakup stare hiše, niti za zidavo nove hiše „Našega doma". Z dovoljenjem škofijskega ordinariata je tržiška župna cerkev Vincencijevi konferenci priskočila na pomoč z denarnimi sredstvi, da je bilo mogoče v Tržiču organizirano podpreti revne po Gospodovem nauku in zgledu. Seveda, glavni gospodar imovine je bila zato župnijska cerkev, ki mora svoje premoženje zvesto čuvati. Toda že leta 1915 je Vincencijeva konferenca prevzela staro hišo na Skali v svojo last in leta 1919 enako novo stavbo „Na-šega doma", ki jo je odkupil za konferenco blagopokojni g. Andrej Gassner s poklonilno hranilno knjižico za 30.000 kron.
Iz gorčičnega, neznatnega semena je zrastlo drevo na polju krščanske dobrodelnosti v Tržiču. Naj to drevo uspeva! Naj prihajajo v senco tega drevesa nedolžni naši potrebni otroci, da tu rastejo za Kristusa, za nebesa in za slavno našo domovino. Naj v to senco krščanske dobrodelnosti hodijo odrasli, da bodo stali kot skala v boju zoper hudobnega duha in njegove privržence.
Naj dobrotni Bog vrača vsem živim in mrtvim dobrotnikom Vincencijeve konference iz zakladov svoje obilne dobrote! Naj pa tudi dobri Bog poskrbi, da z njegovo milostjo in z naklonjenostjo dobrotnikov drevo Vincencijeve konference v naši župniji vedno sveže zeleni. To bodi ob tej uri naša molitev!
Zgodi se tvoja ¥olja...
(Nadaljevanje in konec)
Res, popoldne se čuti oče nekam krepkega. Presrečna družinica se zato lahko poda na božjo pot. Kmalu pridejo trije potniki-romarji iz mesta. Pred očmi jim zažari majhen grič, na katerem se blesti cerkev mi-lostljive Matere. Koliko ljudi je že romalo proti tej cerkvi! S prošnjami in zahvalami, s solzami in veseljem, z grešnim in čistim srcem, v zdravju in bolezni! Pa vsak roma k Materi zato, da dobi pri njej pomoči in utehe za dušo in telo.
Pod cerkvijo se nahaja več kapelic. Žalostni del sv. rožnega venca te kapelice s svojimi slikami predstavljajo. Kdo ne bi obstal ob spominu trpljenja Matere in Sina! Tudi naši romarji obstojijo pri vsaki kapelici in pri vsaki bolj dolgo. Očetu postaja zopet hujše in prav mu prihajajo za odpo-čitek klopi, ki so prislonjene k vsaki kapeli.
Ob skrivnostih žalostnega rožnega venca premišljujejo stariši in novomašnik svojo ža-
lost in radost. Oče nosi težki križ bolezni, ljubeča žena z njim sočustvuje in sin duhovnik že na tihem daruje pred prvo nekrvavo daritvijo Bogu žrtev — ljubega svojega očeta. Počasi in s težavo pridejo do zadnje kapelice. Oče tu zopet počiva. Sin-duhovnik poklekne zaupno pred podobo Križanega in iz srca, Bogu posvečenega, privre prisrčni: „Zgodi se Tvoja volja...!"
Končno pridejo v romarsko cerkev. Polna je vernikov, ki so prihiteli k Materi. Predstojnik cerkve je govoril že zunaj z novo-mašnikom in ga je naprosil, da podeli zbranim romarjem svoj novomašni blagoslov.
Oče in mati klečita v klopi, molitev zahvale za sinovo mašniško posvečenje jima vre iz srca. Novomašnik pride iz zakristije v belem oblačilu. Za trenutek poklekne pred Marijin oltar, potem pa razprostre svoje roke, da blagoslovi vse zbrane in posebej ljubo mater in bolnega očeta. Pa komaj podeli sveti blagoslov in še ne pride nazaj v zakristijo začuje v cerkvi ropot. Nekomu je poslalo slabo . .. Novomašnik takoj ve, da njegovemu očetu.
Hitro sleče novomašnik duhovniška oblačila in hiti iz cerkve. Na klop poleg Križanega polagajo njegovega očeta, bledega in upadlega. Mati joka in iz prs se izvije grozna beseda: „Sin, oče umira!" Pogled na križ daje sinu - novomašniku poguma. Z ljubečo roko briše svojemu očetu potno čelo. Za trenutek postane očetu lažje in šepetajoče zaprosi sv. spovedi. Vsi se odstranijo, sin-novomašnik pa v tihem šepetu spoveduje svojega očeta, ki prejema zakrament sv. spovedi zadnjikrat. Komaj je sv. spoved končana, prihiti še predstojnik romarske cerkve, ki podeli umirajočemu zakrament svetega maziljenja in duša trpina odide k Bogu po plačilo. — Pred Križanega poklekneta mati in sin, da Njemu darujeta veliko žrtev . . .
Naslednji večer rojstni kraj sprejema novomašnika. Mogočni slavoloki in lepi venci prepletajo pot, po kateri hodi. S cvetjem prihajajo novomašniku nasproti, a prave radosti ni nikjer. Kako? Za vozom, v katerem se vozi novomašnik, vozi drugi voz črno krsto njegovega očeta. Pri pozdravih prejema novomašnik cvetje, pa polaga ga na črno krsto, v kateri počiva truplo ljubega očeta...
Drugi dan se vrši velik mrtvaški sprevod. Naslednjo nedeljo slovesna nova sv. maša in na dan, ko bi stariši novomašnikovi imeli obhajati srebrno svojo poroko, se vrši črna sv. maša za srebrnim ženinom, čigar zlato srce že počiva v Bogu. — Vse te slovesnosti, vesele in žalostne, opravlja novo-
mašnik. Prav nič razburjen, svečano in resno opravlja predpisane obrede. Sveti mir mu sije iz čela in vsega vedenja. Kako je to mogoče ?
Pred Križanega poklekuje novomašnik v teh težkih dneh in njegovo Bogu posvečeno srce moli vdano in prisrčno: »Zgodi se Tvoja volja..."
To in ono.
Dan Katoliške akcije ob priliki blagoslovitve novih prostorov »Našega doma" je pokazal navdušeno katoliško zavednost vseh župljanov. Vršilo se je vse po programu in udeležba je bila pri vseh pobožnostih v cerkvi in v dvorani polnoštevilna tako, da je kar primanjkovalo prostora. Zrna, ki so ta dan padala v naša srca, naj obrodijo tudi sadi
Obračun za slikanje moške kapele In za nabavo dveh novih oken v moški
kapeli župnijske cerkve je sledeči: slikanje treh velikih slik Din 15 000—, beljenje sten z oljnatim pasom vred Din 1.670, zidarska dela Dm 2.099 20, dve novi okni po načrtu Din 3.200—. Skupaj izdatki Din 21 969-20. Za kritje teh stroškov so prispevali farani s prostovoljnimi darovi v pušco, ki je bila v ta namen priporočena pri šmarnični pobo-žnosti, o Velikem Šmarnu in na dan Vseh svetnikov Din 5242"45. Patronat je naklonil dar Din 5 000'—. Za eno okno pa je prispevala dobra neimenovana oseba Din 1.600. V kritje stroškov je bilo torej zbranega Din 11.842 45 in je pokrila župna cerkev iz svojih prihrankov 10 12675. Vsem, ki so z večjim ali manjšim darom pripomogli k lepi ureditvi kapele, bodi Bog plačnik!
V	spomin na blagopokojnega g. očeta, ki je glavni ustanovmk zavetišča in sirotišča Vincencijeve konference, sta darovala konferenci ob blagoslovitvi povečanih prostorov »Našega doina" g. Andrej Gassner Din 10.000 — in g. Leo Gassner Din 5.000 —. Naj povrne dobri Bog!
Mohorjeve knjige so prispele in jih dotični, ki jih še niso sprejeli, dobijo v župnijski pisarni. Po možnosti naj vsak pri odvzemu letošnjih knjih izroči že kar naročnino za prihodnje leto, ki znaša tudi samo 20 dinarjev za šestero knjig.
V	adventu mirujte ženini In neveste po možnosti z oklici Sn s porokami. Lani je naneslo, da so se ves advent vršili oklici. Če je res sila in se vrši poroka na tihein, je to sicer možno, a ni preveč primerno resnemu času.
Stanovski zaščitniki in patron! imajo v Tržiču veliko veljavo. Prav je, da se priporoča vsak stan svojemu zavetniku. Sv. mašo na dan zavetnika kakšnega stanu naroča navadno stanovsko udruženje. Naj tako sv. mašo posamezna društva vedno sproti pravočasno naročijo, da ne bo potem nesporazumov. Splošni dogovori ne držijo vedno in jih novi odbori pozabijo.
Duhovne vaje za dekleta se vršijo o Božiču v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani od 26. decembra zvečer do srede 30. decembra zjutraj. Priglasiti se je treba do 8. decembra v Lichtenthurnovem zavodu. Vodili bodo duhovne vaje gg. lazaristi. Tudi pri sestrah križarkah v Mali loki pri Ihanu se vršijo tečaji zaprtih duhovnih vaj za dekleta in^žene. Tečaji se vršijo od sobote zvečer do srede zjutraj. Dnevi so objavljeni v »Bogoljubu" in v drugih časopisih. Pojasnila daje predstojništvo čč. sester sv. Križa v Mali loki pri Ihanu, p. Domžale. Oskrbovalnina za en tečaj duhovnih vaj znaša 100 Din. — Tako imajo sedaj priliko opraviti zaprte duhovne vaje moški pri oo. jezuitih v Ljubljani, dekleta in žene pa v Mali loki, oziroma tudi v Ljubljani.
Bolniki bodo imeli priliko prejeti sv. zakramente za božične praznike doma v kvaternem tednu. V Dolini dne 15. decembra, pri Sveti Ani 16. decembra, v Tržiču in na Bistrici pa 17. decembra sv. spoved, dne 18. decembra zjutraj pa sv. obhajilo. Do 13. decembra naj bodo vsi bolniki priglašeni.
Posmrtninskih zavarovanj je danes vsepolno. Zavarovanje, ki hoče izvajati predvsem krščansko dejansko ljubezen, nudi Karitativna zveza v Ljubljani z zavarovanjem pri „Karitas". To zavarovanje ima to prednost, da so mesečni prispevki vedno enaki, v slučaju smrti zaradi nezgode se izplača dvojna zavarovana svota, po treh letih plačevanja se zavarovanja vsak čas lahko odkupi ali spremeni in zavarovanec dobi lahko na zavarovalno polico tudi posojilo. Družinam z otroci nudi to zavarovanje še posebne ugodnosti. Pojasnila za to zavarovanje dobite lahko v Ljubljani, Masarykova -ulica 12 ali pri tržiškem zastopniku, ki vam ga lahko označi župni urad, kamor itak prihajate po rojstne podatke za zavarovanje. — Rojstne podatke pa daje župni urad le zavarovancem, sorodnikom in tistim, ki jih zavarovane osebe pooblaste. Naj vsak ve, čigava smrt je zastavljena !
Izseljenlško nedeljo imenuje Družba sv. Rafaela prvo adventno nedeljo. Kdor ima koga svojcev v tujini, naj mu to nedeljo
piše in naj ga opomni tudi na dolžnosti, ki jih ima do vere in domovine. Kdor pa je sam od doma — takih je v naši župniji več — naj se na to nedeljo spomni verne svoje mladosti in naukov svojih starišev. Družba sv. Rafaela je izdala posebno pismo za naše drage v tujini. Če ga hoče kdo poslati svojcu, naj se oglasi v župni pisarni.
Uradne ure v župnijski pisarni so vsak dan od osmih do dvanajstih dopoldne. Le v torkih in petkih so samo popoldne ob treh do šestih. Ženini in neveste naj prihajajo le ob torkih popoldne ob petih. Ob označenih urah vsak gotovo opravi v župnijski pisarni. Če ni doma župnika, naj pokliče vsak koga gg. kaplanov. Tudi ob drugem času lahko in radi postrežemo, a često bi želeli malo več reda. Ima n. pr. med jedjo rad mir še pes — pa tudi Vovkl
Oznanila za december.
Ves advent je za zornice zjutraj ob 6 orglana sv. maša z blagoslovom.
1. Državni praznik ujedlnjenja. Ob 8. uri sv. maša in nato predpisane molitve.
4. Sv. Barbara. Ob po! 8. sv. maša pri svetem Andreju. Prvi petek v mesecu. Ob 6. sv. maša z blagoslovom, na predvečer od 8. — 9. skupna molitev sv. ure v župni cerkvi.
6. II. adventna nedelja, prva v mesecu in god sv. Nikolaja. Pred šesto sv. mašo je skupno sv. obhajilo moških, ki naj adventne sv. spovedi ne odlašajo na zadnje dni, pač pa naj porabijo posebno zato prvo neddjo v mesecu.
8. Zapovedan praznik Brezmadežne. Ob 6. in 10. je sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 8. z enim. Ob 10. je slovesna peta sv. maša z leviti. Popoldni- slovesne litanlje Matere božje.
13. III. adventna nedelja in god sv. Lucije. Službe božje kot vsako nedeljo
16., 18., 20. Kvaterni dnevi. V sredo in soboto je ukazan zdržek pri jedi, a je dovoljeno jesti meso, v petek je strogi post.
Hi. Pričetek devetdnevnice na čast Rojstvu Gospodovemu. Vsak večer ob 7. sv. rožni venec in litanije Matere božje.
17 Rojstni dan Nj Vel. kralja Aleksandra. Ob 8. sv. maša in nato predpisane molitve za kralja.
20.	IV. adventna nedelja in kvaterna nedelja. Službe božje v navadnem redu. Od 9. — 10. se vrši pred Najsvetejšim ura molitve za duhovnike. Pred cerkvijo je pušča za reveže Vincencijeve konference. Popoldne: sv. krlžev pot, rožni venec in litanije.
21.	Sv. Tomaž apostol. Ob 6. orglana farna sv. maša.
24. Vigillja Rojstva naSega Gospoda Jezusa Kristusa. Strogi post, ki traja le do večerje, pri kateri Je dovoljeno jesti meso in se nasititi. Sklep devet-dncvnicc je ob 5. popoldne. Zvečer ob 11. so slovesne jutranjice z zahvalno pesmijo o polnoči. Nato slovesna peta sv. maša z leviti. Po polnočnicl se deli sv. obhajilo. Spodobi se, da dotični, ki pristopi po polnočnici k sv. obhajilu, par ur pred polnočjo ne zaužije več nobene stvari.
25.	Rojstvo Gospoda našega Jezusa Kristusa — Sveti dan. Ob pol 6. se prično tri svete maše, druga ob 6. je ?. dvema blagoslovoma. Ob pol 8. je jzopet pričetek treh sv. maš, druga ob 8. je z bla-goslovm. Ob pol 10. je tiha sv. maša. Ob 10. je slovesna peta sv. maša z leviti in z dvema blagoslovoma. Med 6. in 10. sv. mašo je običajno darovanje za može in žene. Popoldne ob 3. so sloves, litanije Matere božje.
26.	Sv Štefan, nezapovedan praznik, Službe božje kot ob nedeljah. Po 10. sv. maši je blagoslov vode in soli.
27.	Nedelja in god sv. Janeza Ev. Službe božje v navadnem redu.
28.	Spomin nedolžnih otročičev. Ob 6. orglana farna sv. maša.
31. Sv. Silvester. Ob 6. orglana farna sv. maša. Ob 4. slovnsne litanije in zahvalna pesem, za vse v letu 1931 prejete dobrote. Spoveduje se ta večer od končanih litanij do 6. ure zvečer
Shodi cerkvenih organizacij:
III. red: shod 6., vesoljna odveza 8 in 25.
Dekliška Marijina družba: shod pri katerem se vršijo volitve družbenega predstojništva 8., skupno sv. obhajilo 27., dekliški večeri po oznanilu v cerkvi.
Fantovska Marijina družba: shod in skupno sv. obhajilo 8., drugi sestanki po oznanilu v cerkvi.
Marijina družba za ženei shod 13.
Mladinska pobožnest: 13. popoldne, ko je nagovor za otroke in pete litanije Matere božje z otroškim petjem.
Mesečna šolska sv. spoved: meščanska šola 12., dečki in deklice osnovne šnle 19.
Župnijska kronika za oktober.
Oktobra v naši župniji poročeni i
1 Cel jar Josip, trgovski poslovodja, Stara Loka 5 in Tavčar Ana, učiteljica, Križe 24, poročena pri
Sveti Ani 4. oktobra.
2.	Košir Peter, delavec, Puterhof 108 in Jclar Frančiška, delavka, Puterhof 126, poročena 10. oktobra.
3.	Zupan Vinko, čevljar, Tržič, Za Virjem 9 in Zupan Jožefa, delavka, Tržič, Cerkvena ulica 19, poročena 10. oktobra.
4.	Polajnar Anton, pilarski brusač, Bistrica 47 in Kramar Valentina, delavka, Ročevnica 38, poročena 18. oktobra.
5.	Oman Janez, delavec, Bistrica 37 in Hočevar Marija, delavka, Tržič, Ahačiča Franca ulica 4, poročena 28. oktobra.
Oktobru v naši župniji umrli i
1.	Habjun Mihuela, zak. hči pilarja, rojena v Tržiču 8. 9. 1931, umrla v Tržiču, Kurnikova pot 4, dne 15. oktobra.
2.	Meglič Anton, samski čevljar, rojen pri Sv. Ani 13. 5. 1857, umri pri Sv. Ani 62, dne 16. oktobra.
3.	Miiller Franc, samski gozdarski pripravnik, rojen na Bistrici v Rožu na Koroškem 8. 10. 1909, umrl v Puterhofu 18. oktobra.
4.	Ogris Marija, samska sobarica, rojena v Borovljah na Koroškem 28. 5. 1908; umrla v Puterhofu 18. okt.
5.	To m azin Terezija, zakonska hči tov. mojstra, rojena v Tržiču 10. 10. 1931, umrla v Tržiču, Cerkvena ulica 7, dne 25. oktobra.
6.	Meglič Lovrenc, posestnik, rojen pri Sveti Ani 10. 8. 1872, umrl pri Sveti Ani 51, dne 29. oktobra.
Oktoberska poročila od drugod:
1. Jagodic Kristina, rojena 21. 12. 19u9 v Tržiču 128 se je poročila pri Sv. Štefanu pri Haimburgu na Koroškem, dne 4.10.1931 s Hribernik Boštjanom.
Za predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. Za urednika v Ljubljani: Dr. P. Gvldo Runt, O. F. M.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Srečko Magollč.