252. Številka. Ljubljana, v petek 3. novembra. XV. leto, 1882.
SLOMŠKI MM
Izhaja vsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vae leto 16 gld., za pol letagH gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 far.. Za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesce, po 80 kr. za četn leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor poštnina znate. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-Trste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniltvo in npravniatvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiBi »Gledališka stolba*. D pravni fttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Domača vprašanja.
hi.
Rekli smo zadnjič, da se popolnem strinjamo z nazori „Sočinega" dopisnika dunajskega glede nemških šol v našej sredini. Vsakdo, ki je pazno1 motril ponemčevalna prizadevanja nemškega „Schul-vereina", in vseh tiatib germanizatorjev, ki se prikrivajo pod tega društva imenom, prišel je gotovo do preverjeni a. da vsem tem napadom nasproti ne smemo držati rok križem in biti le defenzivni, temveč, da moramo prestopiti v ofenzivo in proti „Schul-vereinu" bojevati se z jednakim orožjem. Vsi vojskovodje vseh časov in vseh narodov jedini so v tem, da je le v ofenzivi moč in vspeh, pa saj nij treba niti vojskovodij k temu, da se izprevidi, da bode ikoda, katero nam dela nemški nSchulvereinu, čim dalje mirno gledamo, tem večja. Interpelaciji v deželnem zboru štajerskem in kranjskem nijsta za nas imeli ugodnega vspeba, v Gradci kakor v Ljubljani izjavilo se je, da „Schulvereintt nikjer nij prestopil po pravilih določenih mu mej, da deželna vlada štajerska kakor kranjska ne najde povoda, uradno postopati proti imenovanemu društvu.
Interpelacije nas tedaj ne pripeljejo do zaželje-nega vspeha, tudi nam ne kaže v vsacem posamičnem slučaji obračati se do državnega sodišča, ker bi to stalo mnogo časa in mnogo novcev, temveč proti „Schulvereiuu" treba energično stopiti v bran, to pa je jedino mogoče z jednakim društvom, kateremu je po pravilih odmerjen jednak delokrog, kakor „Schulverein-u".
Čehi, ki so veliko mnogobrojneji nego mi, pri katerih je politična zavednost vse drugače razvita, kakor pri nas, kjer je vsak posamičen ud naroda uže agresiven agitator, nijso prezirali Schul-vereinovih sil ter si brzo osnovali svojo nŠolsko matico", ki ima dandanes uže nad 100.000 gl. premoženja in je najboljši jez proti ponemčevanju. Če smo v marsičem in čestokrat celo nepotrebno posne mali Čehe, zakaj bi se v tem velevažnem vprašanji ne poprijeli njihovega vzgleda?
LISTEK.
Dvojna prikazen.
(Ruski spisal Vs. S. Solovjev, poslovenil Kmetov.) (Dalje.)
Gre v svoj kabinet, se zapre in cel dan nič ven ne pride. Nastala je noč, gospod ne odpre, ne da glasu. Gospa trka, a on molči. Otroci vržejo se h kabin etnej dveri, jokajo na glas in prosijo: „ljubi papa, odpri!" — vse tiho. Prebdili so tako vso noč, nihče še spat nij legel. Proti jutru gospa nij strpela:
„Ulomite duri," je dejala, a sama se trese, vsa bledi in plače. Tu pozvali so tudi mene. Z gospodovim hišnim jela sva lomiti duri. Odpreva . . . Gospod sedi pri mizi v naslonjači, gospa vrže se k njemu. No ko pride do njega, — vploskne z rokama in se zgrudi na tla. Nastalo je vpitje v hiši. Gospod sedi, se ne gane, na tleh zraven naslonjača leži britva, grlo je prerezano, ves je v krvi, uže
Povwod priobčujejo  se  pritožbe o  delovanji i nemškutarjev in Nemcev.   Jedva je „Sočau doneslu 1 dopis, v katerem jadikuje, da sta v nevarnosti Pre- \ dil in Log, uže nam tudi ^Slovenski Gospodar" pri- i naša notico,  „da je na južnej železnici v Mariboru mnogo slovenskih rodbin, čijih otroci se v šoli po-nenjčujejo" in stavi vprašanje: „Se li ne da ničesar storiti, da se temu v okum pride?" Odgovor na to vprašanje je legak.   Ker naše oblasti nič ne store, nič storiti nečejo, treba da si pomagamo sami, da si osnujemo društvo.   Pa niti tega ne treba, vsaj imamo uže izvrstno vodjeno društvo „Naroduo Šolo", ki uže več let jako marljivo vojuje nu šolskem polji.   A tudi pri „Narodnej Šoli", kakor , skoro pri vsakem slovenskem društvu opazovati je ] vedno jer'nakih prikaznij. Takoj pri porodu društva, • ko so kumi in kumice še dobre volje, navdušeno je 1 vse, pozneje pa vse nekako zadremlje in nNarodua 1 Šolau exempli gratia ima toliko denarne podpore, da jedva životari, kajti s par Btotaki nij moči prestavljati gora in delali čudežev.
Naše mnenje je tedaj, da je neobhodno po trebno izdatno podpirati „Narodno šolo", katera naj bi potem svoja pravila predrugačila oziroma popolnila v taeem smislu, da bi mogla vspešno tek- , movati z uemškim „Schulvereinomw. Pri tem pa se ne sme prav nič odlašati, h krati treba poprijeti He dela in nabiranja daril in doneskov.
Nikar naj se ne ugovarja, da treba vedno dajati in dajati, potreba je nujna in tu ne veljn nikak izgovor, kajti tu gre za naš obstanek, za naše predstraže ob jezikovih mejah. Dandanes, ko tako rekoč uže svita slovanski dan, mora biti naša sveta naloga, da ne izgubimo niti pedi zemlje več in da iz lastne moči zavrnemo vsa ponemčevalna društva iz našega ozemlja.
To pa dosežemo, ako smo malo požrtvovalni, pa jako energični. Energija, to je tista lastnost, katera se tako pogosto pogreša v nas, energije bi trebalo kakor v Korotanu, tako tudi deloma v divnej dolini Soče. Poroča se nam namreč, da se je v Logu
ves trd. Kaj se je tu zgodilo, je strašno samo mi- i sliti . . . Prišla je policija,  potem jeli so prihajati neki gospodje v uniformah.
Gospa legla je v postelj. Meša se jej in se premetava. Gospodičina in gospodiči poskrili bo se po kotih. Tresejo se ko listje. Gospoda pokopali so na tihem, nikogar nij bilo za njegovim pogrebom, še celo gospa nij se mogla dvigniti iz postelje. A ko je ustala in se nekoliko popravila, jela je pregleda-vati dela, razne papirje ter zaječala. Tretje posestvo morali so prodati. Gospod zaigral je v klubu baje pet do šest sto tisoč . . .
— Toda gospoda moja, to še nij nič, nadaljeval je starček po kratkem premolku s ponižanim glasom, — čujta, kaj se je še zgodilo. Sedela je gospa s svojimi sorodniki, prišedšimi k njej z dežele, in s staršo hčerjo v kabinetu na deveti dan, ter prebirala vedno papirje. Zasedeli so se pozno, odbilo je polnoč. Kar vidijo: v naslonjači pri mizi sedi pokojnik, prav tako, kakor tedaj. Glava se je povesila, grlo je prerezano, ves v krvi. Zakričali
stoprav ponujala nemška šola. Ker je večina prebivalcev v Logu slovenska, — bi vender toliko energije pričakovati smeli, da bode ta večina s svojim slovenskim župnikom na Čelu odbila to ponemče-valno ponudbo in konec bi bil vsemu jadikovanju.
Brez požrtvovalnosti, Se bolj pa brez energije nij spasenja za nas, kajti tudi o nas velja izrek, da ima vsak narod tako osodo, kakeršne je vreden.
Politični razgled.
Voirait J* dežele.
V Ljubljani 3. novembra.
Na Dunaj! razpustili so pred nekoliko dnevi čevljarsko zadrugo ter jej zaprli Čitalnico in blagajno, ker je naročala in širila prepovedane liste. Kadi tega demonstrovalo je okolo 500 čevljarjev na Vseh Svetnikov dan; šli so vkupuo na grobe mnrčinih žrtev ter od ondot zopet vkupno v mesto nazaj. Policija pa jih je kmalu razkropila, vzemši 13 hujskačev v svoje varno krilo. Večina delavcev pa obuašala se je mirno.
Iz Ogrske dohajajo zopet vesti o protižl-dovikem gibanji. Tako v občinah LanschUtz in Saap, kjer so Židom vs;i okna utrli, in pa v Kogendorfu in Zurndorfu, kamor so na občinske stroške poslali vojakov. — V Kapošvaru je bil te dni proti žido vsk shod; nad 200 oseb, mej temi mnogo duhovnov, učiteljev in odvetnikov se ga je udeležilo. Govorniki izražali so svoj srd in gnjev do Židov, pa ob jeduem poudarjali, da hote ostati v mejah postav in javnega reda. Kot vspešno sredstvo proti unsilstvu židovskemu naglasalo se je osnovanje katoliških zadrug z načelom : „Ne kupujte pri zidovih, ne dajajte jim v zakup ničesar, ne upajte jim in ne jemajte od njih na posodo!" Ustanovitev take sadruge sklenila se je jednoglasno, izvolil se osnovalni komite in za nje p redsednika izbral se ogrski poslanec Emenh Szaluy. Mej zborovanjem Jošla jo čestitka in pozdrav od Isto-czyj a.
ViiaiiJ«* države.
Car ni nit i pomilostil je politična zločinca Po-liwauov-a in Novicky-ja, ki sta bila pri ka-zanskem vojnem sodišči v Santovu obsojena k smrti, in sicer prvega v prisilno delo nedoločenega časa, drugega pa na 12 let. — „ Journal de St. Peters-
so vsi v jeden glas, hoteli so bežati, a ne morejo, kakor bi bili na mesto prikovani. On sedi, se ne gane. Prešlo je nekoliko časa in na jedenkrat pokojnik ustane s stola, se vrže na gospo, jo zgrabi za grlo in jame dušiti. Ona pala je brez zavesti na divan. Za tem on k hčeri in jo začne na ravno tak način dušiti —■ in tudi gospodičina zvalila se je brez zavesti. In jel se je metati od jednega do dru-zega. Tetka gospejina, taka zdiava, krepka starka, odtrgala se je z mesta, se zagnala ven iz kabineta ter bežala in kričala ne s svojim glasom. Na njen krik prihiteli so ljudje vkupaj. Kaj je? A ona besedice spregovoriti ne more, samo na kabinet jim kaže, češ: pojdite tja. Gredo v kabinet, vidijo, vsi kar jih je tam bilo, leže, se ne ganejo. Nijso vedeli, kaj bi storili. Nazadnje jeli so malo po malem prihajati v se. S prva gospa, potem gospodičina, a zatem tudi drugi. Veliko je bilo o tem pomenjkovanja in govorjenja, a strah tak, da se Bogu usmili. No potem je malo po malo utihnilo, slišalo se je govoi iti: to se je le vsem tako videlo, a pokojnika
bourg" pravi, da je čista izmišljotina, kar so poročali listi, da bi namreč ruski dvor ne bil odposlal vošila povodom napada na srbskega kralja. Ruski dvor, posebno car, izrazili so kralju takoj, ko so zvedeli o atentatu, svoja topla vošria.
Iz doslej na Italijanskem izvoljenih poslancev spada jih 99 v desnico, Ii5 v središče, 258 v levico, 27 je radikalcev in 2 sta soeijalista. — „Opinioneu pifie: „ Volitve kažejo, daje dežela voljna podpirati vlado, katera jamči javno varnost; dežela želi zjedinjenje liberalnih monarhičnih sil. Desnica se vrača v kamoro s taisto močjo ko 1. 1880." — „Popolo Romano" pravi: „Nova karaora se ne bode dosti ločila od prejšnje, kar se tiče numeričnih morij strank; pač pa bo kazala drugačno lice; v stanu bo napraviti jednolično večino, ki more zagotoviti močno vlado."
„Agence Havas" prinaša poročilo iz švic-skega Berna, da so socljallitnl vodje Bebel, Grillenberger in Volmar, potem Curti iz Ziiricha in Rus Labecov kupili grad Wydeu pri Winterthuru, kjer sta se obhajala uže dva socijalistna zbora. Omenjeni kupci nameravajo napraviti v gradu osredni zavod za tisk soeijalistnih izjav. Grad se bode pripravil za mnogo oseb. Ta novost je švieske oblasti tem bolj osupnila, ker je mej kupci tudi švieski podanik, katerega ustavno zavarovane pravice one ne smejo prezirati.
Iz Epripta: Ismail Eyub paša oddal ie zagovornikoma Arabija vse akte, zadevajoče prvo preiskavo. „Times" poročajo, da je egiptska vlada, boječ se nasledkov iz te pravde, predložila Angleškej, da naj se Arabi pošlje kar v prognanstvo in njegova obravnava ustavi. Angleška vlada pa nij hotela vzpre-jeti tega predloga. — Namestu bolnega generalnega konzula M a le t-a poklicala je angleška vlada cari-gradskega poslanika lord Dufferin-a, da vodi pro-vizorno egiptske zadeve. Sai d paša se močno trudi, da bi za prečil to potovanje in ako se mu ne posreči, odposlal se bo tudi jeden turški komisar v Kabiro
Dopisi.
Iz fšeiit Vida nad Ljubljano 1. novembra. (Izv. dop.] Danes 1. novembra se nam daje na znanje, da se je tukaj osnovala obrtnijska šola, v katerej se bo po 4 ure na teden in sicer v nedeljah od 8. do 10. zjutraj in v torkih in petkih zvečer poučevalo brezplačno: risanje, računstvo, zemljepisje in drugi potrebni predmeti. V to šolo zamore se upisati vsak rokodelslc učenec ali pomočnik in sploh vsak, kdor je dovršil ljudsko šolo.
Ker je v bližnjej okolici čez 30 mojstrov mizarskih, muogo ključarjev in kamnosekov, tudi zidarjev in podobarjev, pred vsemi temi pa brihtnih kmetovalcev prav veliko, je torej obrtnijska šola občno zaželjena in v zgodovinske šolske bukve se bode zaznamovala hvaležna hvala krajnemu šolskemu svetu, ki ima željo, da se izpolni njemu izročeni testament Vitenčev; posebno naj se zapiše v zlate bukve sedanji šolski voditelj, g. I. Kermavner, ki se je radovolj no z veseljem ponudil za učitelja na tem šolsko-obrtnijskem oddelku v šentvidskej ljud-skej šoli.
Vsa čast in vedni spomin pa bodi Vitencu Andreju, ki je tako veledušno oskrbel tukajšnji sol ski zaklad !
■z Kamnika 2. novembra. [Izviren dopis.J Ko so narodni poslanci v deželnem zboru grajali .strastno in neopravičeno ravnanje deželnega šolskega sveta glede kamniške Sole, skliceval se je poslanec g. Schrey na nepostavne razmere, češ, nijmajo učiteljskih skušenj. Da bi bile slabe, se de celo on nij upal več trditi, ker pred očitnimi dokazi oči tiščati bi bilo uže preveč smešno, kajti tudi on ve, da dola,' kjer se 10 učencev oglasi za višje, srednje šole in vsi dobro opravijo, ne more biti slaba. — S tem izmišljenim izgovorom so sedaj utihnili, ker morajo tudi največji nasprotniki vkljub Simato-vim in Pirkerjevim referatom pritrditi in tudi zatrjujejo, da šole so sicer glede pouka dobre, ali razmere so nepostavne, ker učitelji nijso izprašani.
Ali Čujte, kako se nastavljajo novi učitelji. Razen prvega učitelja nijma ostalih treh ni jeden postavne skušnje.
Bili so pa tudi na doslej nenavaden način izvoljeni, kar jako drastično pojasnuje, kako si ti možje razlagajo postavo, kadar jo rabijo za svoje namene.
Okrajni šolski svet ima pravico učitelje provi-zorno nastavljati, to je znano, ali po §. 25. dežel, šolskih postav za Kranjsko ima biti večina udov navzočnih, da so sklepi veljavni. Kamniški okrajni šolski svet obstoji iz 7 udov. Pri zadnjej znamenitej seji 27. septembra bilo je s početka 6 udov navzočnih ; ko so postavi tabela novih učiteljev na dnevni red, zapusle trije udje s protestom sejo, opiraje se na ministerski odlok št. 721 od 16. marca, v katerem ministerstvo za uk in bogočastje pravi, da je pripravljeno takoj vse do sedaj na kamniškej deškej šoli nastavljene učitelje na podlagi njih praktičnega in dobrega vspeha v šoli oprostiti navadnih učiteljskih preBkušenj in šoli podeliti pravico javnosti. Ker se dotične obravnave še vrše, poudarjajo odhajajoči udje, da se o tem sedaj ne more nič sklepati.
Dasiravno po odhodu teh udov postavno zahtevane večine nij bilo več, zborujejo nadalje ostali trije: gospod Sitna žalostnega spomina in tudi vodja okrajnega glavarstva g. Riiling in jeden učitelj. Ta trojica je torej tisti okrajni šolski svet, ki je nastavil tri začasne učitelje. In tudi sedaj, ko se je jeden teh odpovedal, g. Ruling ne skliče okrajnega šolskega sveta, da bi se mesto odstopivšega nastavil drugi, ampak išče podpisov dotičnih udov okrajnega šolskega sveta kar po hišah, to se ve da brez vspeha.
Dva učitelja sta uže tu, ki sta se predsedniku krajnega šolskega sveta po nemški predstavila, vzpre-jeta sta bila ko navadna gosta, a ne kot učitelja. Dobila sta neki povelje, kar nevtegoma v 48. urah priti na svoje mesto, sedaj imata pa uže od ponedeljku priliko ogledati si mesto in čakati na službo.
Krajni šolski svet neče pri tacih abnormalnih razmerah o novih učiteljih nič vedeti, zlasti ker je on šolsko poslopje pod tem pogojem vzel v najem, da v njem gg. oo. frančiškani poučujejo in ne drugi. To novo poslopje je lastnina korporacije,
je torej čisto privatno posestvo, katero so občine za šolo v najem vzele in plačujejo blizo 600 gld. vsakoletne najemščine.
Nij čuda, če bi pri takem ravnanji višjih organov spoštovanje do postav pojemalo in da nevolja in razburjenost mej ljudstvom Čedalje bolj raste, zlasti Če se baje prav netaktno grozi z zaporom in žandarmerijo. — Kako bodo nove učitelje usilili ljudstvu, kise jih na vso moč brani, posebno ker se goli mej šolskim letom, pokaži la bo prihodnjost.
Naj omenim še kriškega barona, kateremu se lahko zdi s votiranjem 2000 gold, za nove šole Kamniškej občini naložiti nov nepotreben davek, sam pa se brani in ž njim tudiPrašnikar, plačati svojo tangento za šolske potrebe v Kamniku.
■z Celja 1. novembra [Izv. dop.] (O razkritji spominka na cesarja Jožefa) čujemo zdaj po končani slavnosti zanimive posameznosti. Tako se govori, da sta se dva gospoda takih stanov, ki se po navadi brez protislovja omikanim prištevajo, o „večeru gospodov" pri „zlatem levu" častila z naslovi nschuft", „canailleu itd., da sta si žugala z okrajnim sodiščem, da sta se na sablje poživljala, — vse ker je jeden teh omikancev Slovence psoval, da so ignoranti, sodrga itd., drugi pa, ki še nij popolnoma pozabil matere svoje ga je opomnil, da svojo lastno kri zaničuje. H koncu sta se baje „scbuft" in canaille" čisto spravila m — pobratila. „Hoch!"
Ravnateljstvo naše gimnazije drznolo se je obesiti na poslopje te državue šole črno-rudečo-žolto zastavo in označilo je s tem duh, v katerem uči svoje po veliki večini slovenske učence. Rečeno je uže bilo v tem listu, da je gimnazijskega učiteljstva veČina izbrala nemške učence, nje postavila v slavnostni sprevod in dovolila, da so ti „nemaki študenti", — celjskega nemštva seveda ne smemo po pravilih etnografije preiskovati — položili venec v zuožje spommka z naslovom „die deutschen SchUler des Gymnasiums." Sinovi tukajšnjih uradnikov so nabirali med svojimi sošolci v šoli denarje za venec. Jedno pa je posebno znamenito in to hočejo zakriti. Po razkritji spominka bil je banket v kazini, pri katerem sta bila od c. kr. uradnikov samo profesor Marek in predstojnik okro-žnoBodnih pomočnih uradov Schuh, oba rojena Čeha. Napilo se je tudi učencem gimnazije, ki so se slavnosti udeležili in na to stopijo v banketno sobo „nemškiw učenci sedmega in osmega gimna-zijalnega razreda in jeden izmej njih imel je govor, v katerem je rekel, da je stari vek črn, srednji vek rudeč, čas Jožefa II. pa zlat. Ideje cesarja Jožefa II., njega germanizatorične namere, to so njim zlato, teh se čejo držati, in da jih gojijo v svojem srcu, za to se imajo zahvaliti profesorju Mareku. — Tako daleč spravili bo učitelji naše gimnazije svoje učeuce!
Nusledki vsega, kar so nemški učenci 28. in 29. oktobra storili, pokazali so se 30. oktobra v šolskih sobah v tem, da so bili neznosni prepiri v
Starček je umolknil. Midva gledala sva nanj z dvomom in nijsva znala, kaj bi mislila. No on pripovedoval je s takim prepričevalnim glasom, tako resno, da je bilo nemogoče sumničiti ga v tem, da se nama laže in se s tem kratkočasi.
— Tu imaš legendo, in še kako! šepnil mi
nij bilo. Prihajali so znanci in pomirjali gospo in gospodičino. Kabinet stoji vedno zaprt, nihče ue hodi vanj. Še le čez dva tedna morali so se zopet vsi tamkaj zbrati, treba bilo je izbrati važne papirje in zasedeli so zopet do polunoči. Iu kaj mislita, draga moja, komaj odbila je polnoč, prične se ista pesen — pokojnik sedi v naslonjači  s  prerezanim grlom.je Glibov.
in se na to zažene dušiti vse, samo to pot imela j — Nu, vprašal sem jaz starca, — ali se v je gospa več hrabrosti. Ona ga je nekako od sebe (teh dvajsetih letih, kar živiš ti tukaj, nij pripetilo ni-odbila, zbežala, za njo ostali, in duri so zaprli s česar strašnega V Ali se pokojnik nij več pokazal? ključem. Tako seje stvar končala. Umevno je vsled j — Po dnevi je vse tiho, odgovoril je mračno takih groznoetij, da je gospa koj drugi dan odpoto- j starček, — in tudi po noči vse tiho, a ko odbije vala in vso prislugo razpustila. No in s tega časa! dvanajst, odpri okna kabineta in, če je noč svitla, stoji ta hiša zaprta in jaz postavljen sem za straž- j videl bodeš: on ti sedi v naslonjači, nika. Gospa je uže umrla, otroci so se pomožili in | — Kaj praviš, starček, je-li to res V Ali si poženili, uo semkaj  nikoli še nihče nij pogledal, morda sam videl V
Tako vidita, gospoda moja ogiblje se vse te hiše. j — Sam! Pretrpel sem dovolj radi tega. S Nij je moč prodati, ni dati v najem, po Moskvi tega časa sem se zaklel, če me tudi ubiješ, o po-razširjena je o njej slaba slava.  In to je tudi res, lunoči ne odprem več oken.
kako živeti v takej hiši ... če bi ne bil prisiljen | — Ali moreva ogledati hišo ? Sedaj se ven-ušel bi tudi jaz . . . Jder ne bojiš? Vidiš: solnce svetil
— Da, če ravno hočeta, gospoda, zakaj nej pojdimo. — On pritresel je ključe, odprl nekoliko zapahov in čez nekoliko trenutkov stali smo v praznih, donečih, dihnivših na nas s zaduhlim zrakom sobah. Hiša bila je velika, prirejena k prejšnej sirokej žizni. Orodjo bilo je iz vseh sob izprazneno, samo v kabinetu ostalo je vsa tako, kakor je bilo pri gospodu.
Starček objasnil je, da gospa ni jedne stva-rice, razun papirjev, nij ukazala vzeti s seboj, vse velela je pustiti, kakor je bilo.
Kabinet bil je prostoren, priležno obstavljeu s prekrasno hišno opravo, samo starček se je oče-vidno bahal, da prah briše. Prah ležal je na vsem malo ne v prst na debelo.
— Glejta, tamkaj oni-le naslonjač! pokazal je starček — tamkaj on sedi.
Naslonjač bil je širok, pripraven, iz sanjana. Stopila sva bliže, se ogledala, vse bilo je tiho v tej sobi. Ničesar nij kazalo sledov bodi si koga nedavne navzočnosti. No pomnim, meni postalo je vse-
Šolah mej učenci in skoro po vseh razredih gimnazije — tepli so se. Kako dolgo de bo pač vlada to delovanje naših gimnazijalnih učiteljev trpela?! Razmere so take, da jih obžaluje vsak prijatelj odgoje. Direktor ima baje malo direktorja v sebi, profesor Marek pa tudi baje draži, kjer more.
H koncu še jeden vzgled, koliko naši .Nemci" znajo nemščine. Celjsko moško pevsko društvo napisalo je na trak svojemu vencu „dem unvergessli-chen Andenken" (nepozabljivemu spominu). Mislili •so pat menda „spominu nepozabljivega", a pravilen izraz misli — nij prva briga profesorjem, ki so tudi udje pevskega društva. —
Župan Št. Pavelski baron Hackelberg je pri banketu tako govoril, da bi ga dinastično misleči možje teško bili poslušali.
Domače stvari.
— („Domači prepir") je znana in jako zabavna igrica, katera ugaja občinstvu ravno zaradi tega, ker je dejanje zanimivo,  igra pa kratka. „DomaČi prepir" pa, ki se je vnel mej „Sočo" in „Edinostjo" razmotrava se toli na široko, da vsak rodoljub uže željno pričakuje skornega  konca in to tembolj, ker po vseh drugih pokrajinah naše domovine vlada mir in sloga in so si povsod rodoljubi podali roke k vzajemnemu in vztrajnemu delovanju in ker je, odkritosrčno rečeno, ves prepir nastal zaradi „dlake v jajci". Vsa borba suče se o nekej na-pitnici  in traje uže  nad štiri tedne.   Ker nam od več stranij prihajajo dopisi in pritožbe, ne moremo  si  kaj,  da   ne bi  izrekli  svojega mnenja. Ko je po  trditvi   „»Sočinega"   dopisnika,   da bi bil gospod Nabergoj napil namestniku Depretis-u, poslanec Nabergoj oglasil se sam ter jasno in očitno izjavil, da imputirane mu napitnice nij storil, bi pravda morala biti končana, kajti beseda zaslužnega poštenjaka in narodnjaka poslanca Nabergoja mora vsacemu zadostovati, da se jej popolnem veruje in nika kor ne dvomi o verodostojnosti g. Nabergoja. Zato je nas in z nami vse previdne domoljube ljubljanske tisto poslano »večine ljubljanskih Slovencev, ki so bili pri slavnosti delalskega podpornega društva v Trstu" prav neprijetno dirnulo. Ne znamo, je li bilo v istini pisano v imenu večine, a uzrok imamo dvomiti nad tem, ker ne moremo misliti, da bi večina takrat v Trstu navzočnih gostov pisala tako malo taktno. Če se tudi povsem in vsikdar ne skladamo b postopanjem tržaških Slovencev, vender tega nikdar zanikavali ne bomo, da imajo mnogo in velikih zaslug za primorske Slovence, in da se zlasti g. Nabergoju,   ki več nego dvajset let dela in trpi za našo stvar, s tacimi strastnimi napadi slabo plačuje.  Mi moramo tedaj take napade le globoko obžulovati in le v vzgled staviti Nemce, ki nikdar ne režejo in ne sekajo v lastno meso, ko bi tudi imeli uzrok. Pri nas pa, vsaj v omenjenem slučaji, niti  uzroka nij.   Kajti, ako se je v slavnostnem govoru „živio" klicalo Depretisu in Bazzoni-ju, ako Be je pri banketu napilo Depretisu in ste vse to mirno poslušali, čemu toliko togote nad napitnico, katere istinitosti niti dokazati ne morete, katera bi
se bila le po vaSej, jednostranskej trditvi govorila? Ponavljajoč, da nam je beseda g. Nabergoja verodostojna in merodajna in da je z njo po našem mnenji pravda rešena, bi prav nujno prosili uredništvo „Soče" in „Edinosti", oziroma merodajne kroge, da nam z nadaljevanjem te nikakor zanimljive pravde v bodoče prizanašata, ker pravda ne velja načelom, nego le malenkostnim zadevam in ker je bilo osob-nostij uže preveč. Naj bi v tacih slučajih zavladalo gaBlo „in necessariis unitas, in dubiis  libertas, in omnibus caritas". Saj imata oba lista konečno vendes jeden in isti smoter, naj bi  tudi taktika obeh  bila jednaka!   V očigled sovražnika, ki preži ob mejnem plotu kakor v vašej  sredini, naj bi utihnil ta domači prepir, ki  nikomur ne hasne, marveč le škoduje. Da pa bodo čitatelji umeli razloge temu uže pohujšljivemu prepiru, naj dostavimo še to, da vse diference izvirajo iz zgolj   individu -valnosti. Kajti jako  individuvalno je,  ako  kdo v uredniškem delu priporoča v Ljubljani izhajajoč list, posvečen abotnosti in uprav otročjej naivnosti in dostavlja, da je zlasti v narodno-gospodarskem oziru izvrsten, dočim je ta listič vsacemu omikancu v po smeh in ie zanimljiv le vsled svojega neprostovolj nega humorja.  Narodni krogi v Gorici, ki se odli -kujejo sicer po svojej resnobi in odločnosti  v vseh narodnih vprašanjih, naj bi skrbeli, da se kaj jed nacega ne pripeti več.   S tem naj bodo rešeni vsi v tej zadevi nam došli dopisi.
— (Jour  fixe)  literarnega in zabavnega kluba je jutri ob 8. uri zvečer pri Tavčarji.
— (Odlikovanje.) Presvitli cesar podelil
jedno nekako teško. Kaki strašni prizor vršil se je pred dvajsetimi leti v tej sobi!
Midva šla sva iz hiše, zahvalila se starčku tako, da je bil zadovoljen in urno jela korakati proti Moskvi.
— Kako čudno je to? govoril je Glibov, — in odkodi se je mogla vzeti taka legenda? In starček ti vse verjame, z ničemer ga sedaj o nasprotnem ne prepričaš.
— Da kako ga hočeš o nasprotnem prepričati, če ti navede za priče toliko očevidcev in nazadnje še spričevalo svojih lastnih očij, opazil sem jaz.
— Tedaj ti verjameš v mogočnost podobne bedarije ?
Jaz sem se zamislil. Nikakor nijsem sam mogel rešiti vprašanja ali verjamem, ali ne verjamem \    . (Dalje prih.)
je dekanu in župniku v Novi Cerkvi na Štajerskem g. Fran Juvančiču, v priznanje njegovega več letnega vpešnega delovanja  vitežki križ Fran Josi povega reda.
— (Iz Ptuja) se nam piše v 1. dan t. m.: Gospodu Arnhartu, ki je prestavljen na Gorenje Štajersko, v slovo priredili smo tukajšnji Slovenci banket, ki se je vršil pretekli ponedeljek v prostorih „N«rodnega Doma" in kr.terega so se udeležili načelnik okrajnega zastopa ptujskega, udje okrajnega šolskega sveta, odvetniki, profesorji, uradniki, učitelji, zasobni uradniki in meščanje, sploh vsi časti-telji poštenjaka, kakeršen je bil g. Arnhart. Kakor se nam od „nemške" strani pripoveduje, — kajti ta stranka je „oficijelna" štajerskega deželnega šolskega sveta — bodemo zopet v kratkem imeli banket in zato je porogljivo rekel jeden naših nemčurskih kolovodij : „D:e bindischen leben in der periode der bankete". Hodie mihi, cras tibi! Razburjenost mej Slovenci je uže zares velika in mi bi svetovali deželnemu šolskemu svetu, naj se ue šali dalje z ovčjo naravo Slovencev.
(C. kr. povelj ništvo pomorskega arsenala v Pulji) naznanja, da bode 23. dne meseca novembra 1883.1. ob treh popoludne obravnava o pismenih ponudbah za stvari, katere se bodo tam potrebovale prihodnje leto. Razpisuje tedaj, da se bodo potrebovale te-le reči: jelove in mecesnove dilje, mecesnovi tramovi, razui les in razni leseni izdelki, barve, usnjeno blago, olje olivno in laneno, loj in salo, milo, metle, vin3ki cvet, žlice, Bekire, noži, ponvice, pušice, pipe, mere, lopate, čopiči ali penzeljni, krtače, oglje, otre, blago iz železa, jekla in medno, razne železne stvari za stavbene mizarje in zidarje. Natančneja razjasnila daje trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani
trideset po 500 gld., petdeset po 300 gld, petdeset no 200 gld., sto po 100 gld., dvesto po 50 gld. in petstodvainštirde8et po 25 gld. — Za štiri dobitke po 5000 gld. namenjeni so naalednji vkusm juvelirski izdelki: a) ovratnik, uhani in narokvica (briljanti in biseri); b) ovratnik dveh vrat biserov, zaponka z briljanti in biseri; c) cvetka z 41 briljanti, naglavni kinč in d) narokvica, broša in uhani z briljanti in opali.
— (V s 1 a p s k o vinorejsko šolo) so apre-jrti z deželnimi ustanovami: Jeke Franc iz Rake, Modic Franc iz Bloške Police, Rarh Peter iz Preloge pri Semiču, Piano Josip iz Senožeč, Štibilj Josip ie Dolenj pri Vipavi in Ambrožič Franc iz Nove Sušice pri Postojni.   Oddale bo se sedaj vse ustanove.
— (Iz novemberskega avancementa v c. kr. armadi) priobčujemo, kolikor se tika naših domačih polkov in lovskih bataljonov, v Ljubljani stanujočih častnikov, ali pa v obče Slovencev. — Polkovnikom imenovana sta: podpolkovnik Oton pl. Schvvarzbeck pešpolka št. 47, in podpolkovnik Ilugon pl. Klobus, 19. lovskega bataljona.— Podpolkovnikom: majorja OtonVogeler pri 5. bataljonu 17. pešpolka in Vencel Iloleček iz tehničnega topničarstva, poveljnik fabrike za smodnik v Kamnikn. — Majorjem imenovana sta stotnika 17. pešpolka: Avgust Sala m on in Albert Stroh-mayer v istem polku. — Stotnik prvega reda postal je: stotnik druzega reda Peter Vallon, dr. inženirske in stavbene vednosti 47. pešpolka, v polku. — Stotnikom druzega reda so bili imenovani: nadlajtnanti Karol Kreutzberger 47. peš-
— (Gotiški slog.) Hrvatski profesor L j u bič rešil je jako zanimljivo vprašanje, dokazavši, da je gotiški slog v Hrvatskej bil prej uveden, nego v Nemčiji in da je brez dvojbe izumljen v Fran coskej.   Povod  njegovej preiskavi bila je cerkev v Topuskem, ki je bila zidana v čistem gotiškem slogu in najmanj deset let starejša  nego ona, ka tero so usmiljene sestre 1. 1227. postavile v Trieru. Dunajska  „Wiener Allgemeine Zeitung"   v svojej 915. številki izraža se jako povoljno v tej zadevi
— (Tržaške razstavine loterije) do bitki se baš oznanjajo. Prvi tri dobitki, obstoječi v zlatih piramidah, imajo vrednosti 50.000, 20.000 in 10.000 gld.   Potem sledi dobitek 10.000 gld., štirj po 5000 gld., pet po 3000 gld.; petnajst po 10O0 gl.
polka, v polku; Mihael Lukanc, Anton Vičič in Julij Miler,  17. pešpolka,  vsi  trija  v  polku in Adolf Handschuh, adjutant vojaške akademije v Dunajskem Novem Mestu, pripadajoč 17. peSpolku, v dosedanjtj službi.  — Nadlajtuantom imenovan je lajtnant Matija Kump,  17. pešpolka, v polku.— Lajtnantom  so  imenovani  kadetje:  Otokar IJou-vier in Leopold Polzi  47. pešpolka, pri 5 bataljonu polka, Karol Schutzbier in Fran Wilfan 17. pešpolka, v polku.   Iz posebne cesarske milosti postal je lajtnantom  kadet Alexander pl. Metz, 47. pešpolka, v polku. —V topnicarstyu: stotnikom prvega reda: Ant. Stankovič in  Emil Noll 12. polka — stotnikom drugega reda: nadlajtnanti Nicola Was  de Also-Ar p as, Izak  L j ust in a, Vlartin  Rastič v  12.  polku,  — nadlajtnuntom: Josip T o m š e in Karol G e ge n bau e r v 12. polku. — Pri c. kr. lovcih imenovan je stotnikom drugega reda nadlajtnant Ivan Gut m an,  19. lovskega bataljona pri 32. lovskem bataljonu. — Lajtnantom imenovan je kadet Josip  Kaschiitz,  33. lovskega bataljona. — V rezervi so imenovani nadlajtnantom: ajtnanta 17. pešpolka  Ivan  T oris er in dr. Fran Noe;  pri  19.  lovskem  bataljonu Anton Kerer; pri topničarjih Alexander Schneider.  — Polkov-nim zdravnikom   prvega reda imenovan je polkovni zdravnik druzega reda dr. Ivan Ki sli nger, 47. pešpolka.  — Računskim  častnikom  druzega reda imenovan je nadlajtnant Vincenc No 11 i, pri 3. bataljonu cesar Franc Jožefovega tirolskega lovskega polka. Lajtnnntom imenovan  je računski Feuerwerker Josip  Werner,   7. topničarskega polka pri 17. pešpolku. — Oficijal prvega reda Avgust baron Fries, imenovan je oskrbnikom pri oskrbovalnem magacinu v Ljubliani.
— (Slovensko društvo v Mariboru) ima velevažno odborovo sejo v nedeljo 5. novembra popoludne ob 3. uri.
— (Mariborska Čitalnica) naznanja, da se prično znani „jour rixi". Prvi bode v nedeljo 5. novembra ob Va8. uri zvečer. Govoril bode takrat g. dr. Gregorec o nSlovenskih goricah". Prihodnji „jour rixiu bodo 12. novembra, 2G. novembra, 3. decembra, 10. decembra in 17. decembra t. I. vselej ob V»8. uri zvečer. Častiti udje vabljeni so k šte-vilnej udeležitvi pri teh zanimivih večerih.
— (Nove volitve) za okrajni zastop mariborski nastavljene so za velike posestnike na 24. dan t. m.
— (Porotne sodnije) v Celji se prično 27. dan t. m.
— (Vabilo) za ude hmeljarskega društva, kakor tudi za vse spoštovane gospode, ki se za to kupčijsko rastlino zanimajo, k glavnemu zboru .Spodnje* tajerskega hmeljarskega društva" v četrtek 9. novembra t. 1. v gostilni „h kroni" v Žavci. Dnevni red: Predpoludne ob 10. uri: Rigolenje novega iu oranje starega hmeljarskega vrta se pogleda v hmeljarskem vrtu žavske komune. Ob 11. uri: Pogledajo se različna sušila. Popoludne ob 2. uri: 1. Poročilo novih izkušenj o letošnjej hmeljariji. 2. Določilo hmeljarskih sejmov za leto 1883. 3. Poročilo o razstavi hmelja. 4. Statistični izkazi. 5. Razgovor o premiranji delavcev. 6. Govor o hmeljariji v slovenskem in nemškem jeziku. 7. Občni nasveti.
Žavec, v 31. dan oktobra 1882. Karol Haupt, Janez Haus enbichler,
predsednik. blagajnik in tajnik.
— (Iz Tolstega Vrha pri Konjicah) piše se „Slov. Gosp." mej drugim: Kakor se spri-Čuje, je tudi v tukajšnjo okolico prišel bil morilec Ludvik Ilavranek. Dne 13. oktobra ob 9. uri predpoludne je zmanjkalo otroka kočarju Matevžu liri-barniku, Jože bilo mu je ime, 4 1 „ leta star. Mati ga je poslala k bližnjemu studencu po vode. Ko ga do pol ure nazaj nij bilo, gre ga iskat ter najde posodo z vodo napolneno na poti stati, otroka pa nikjer; iščejo ga na vse strani, a nij ga nikjer. Sosedov fantek blizu 8 let stari pripoveduje, da je neznan Človek, ki je nosil motiko pa lonec ali pisker na hrbtu, Jožeta lovil in mu ponujal jabelka, pa mu je ušel, in da je potem proti domu hitel. Iskalo se je na vse strani, ali nij sledu o njem. Ko bi ga znani morilec vzel in kje pustil? Ali je uže mrtev ali še živi? Vsak je prošen na znanje dati c. kr. sodniji ali c. kr. žandarmeriji, ko bi se kje najdel kak sled.
— (Razpisane učiteljske službe.) Učitelja na jednorazrednici v Dvoru z letno plače 500 gl. in stanovanjem. Prošnje do 18. t. m. — Učitelja na jeduorazrednici v Kamnigorici. Letna plača 500 gl., odškodnina za stanovanje 80 gld. Prošnje do 20. t. m.
— („Vrtecu) časopis s podobami za slovensko mladino, prinesel je za mesec november sledečo vsebino: 1. Grob, na vernih duš dan samoten, (pesen) zložil S. Magolič; — 2. Dervišev prstan, (arabska pripovedka) spisal A. A. Pirec; — 3. Mrtvemu otroku, (pesen) zl. Devojan; — 4. Stava, (povest) spisal Jos. Gradačan; — 5. Kurja čud, (povest) sp. J. Gradačan; — 6. Cesar Jožef II., (s podobo); — 7. Cirkniško jezero, (s podobo); —
8. Novomesto, (zgodoviusko-mestopisni obrazec); —
9. Eskimojec in njega pes, (s podobo) sp. I. T. —
10. Slepar, (povest) sp. J. Gradačan; — 11. Kako na Krki zvoni, (stara pesen Kančnikova), priobčil F. L. — 12. Razne stvari: KratkoČasnice, prigovori, slovstvene novice, rebusi itd. — „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.
Meteorologičiio poročilo.
A. IT LJubljani:
Razne vesti.
* (Ženska gimnazija v Tomsku) obstoji uže dvajseto leto. Kakor poroča „Sibirskaja Gazeta", dovršilo je v 19. letnem obstanku vso gimnazijo 149 dijakinj, a leta 1881/82 bile so upisane 404 gospice.
* (Na Uralu) našli so grudo zlata, ki tehta 44 funtov, to je največji kos, kar jih je do sedaj najdenih v Rusiji.
— (Ladij potopilo) se je leta 1881, kakor poroča „Hansa" 2O09, ljudij pa je poginilo 4134. Skupna škoda teh brodolomov iznaša 5 do 6 milijonov mark.
* (Osa stara 3 550 let) našla seje v Deir el Bobaria, kakor pripoveduje „Courrier du Soir", na nekej egiptovskej mumiji, s katero je bila tudi mumificirana.
Zahvala.
Podpisani voditcljstvi izrekujeta najtoplejšo zahvalo v prvej vrsti slavnemu odboru za njegov trud in v drugej vrsti p. n. šolskim prijateljem, kateri so pripomogli, da je donesla veselica, v 12. dan oktobra priredjena, 53 gld. čistega dohodka, ki bo je podaril za napravo zimskih oblek tukajšnjej revnej šolskej mladini.
Vod i tel j si v i 4 razredne ljudske šole in 3 razredne meščanske šole v Krškem,
v 3. dan novembra 1882.
¡Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v 11)111.
30. oktobra	Ob 7. ari ijdraj «b 2. ari poptlidn« ob 9. un intor	729'34 mm. 733 77 ram. 734-81 mm	-f- 9-8° C + 10 4° C -j- 8-6ftC	slaboten labod brn-Tfttrije slabotea uhod	oblačno oblačno oblačno	9 80 mm. dežja.
31. oktobra	•b 7. iri ijatraj 4 2. uri popoludn« ib 9. uri	737-34 mm. 737-60 mm. 740-40 mm.	+ 6-6° C -H 11-8»C -f- 60°C	slaboton jngouhod brei-Tttrij« slabotna barja	deloma jamo deloma jasno J ' no	OOOmm. dežja.
1. novembra	ob 7. ari zjutraj ob 2. uri popolidi« ob 9. nn i»«for	741-34 mm. 739-44 mm. 738 42 mm.	+- 4-2uC 4- 8-3° C 4- 3-8° C	br«i-Tf trije brot-retrij« Iroi-i«trij<	jasno jasno juno	OOOm. dežja.
2. novembra	tb 7. ari ijatraj »b 2. ari popoludne ob 7. ari iTtier	737-62 mm. 73780 mm. 74060 mm.	-f- 00°C + 13-6° C -f- 9-2° C	ilaboten rzhod slabotna barja ilaboten ji;ozabod	jasno deloma jasno deloma jasao	IHK) rum. dežja. i
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk se je jel povsod dvigati in je bil skoraj povsod nadnormalen; razloček mej maksimom in mini-mom je bil nekoliko večji kot poprej in je znašal 7 mm. Vetrovi so postali nekoliko močnejši, sploh so pa bili zelo spremenljivi. Temperatura je skoraj povsod pala in je bila večinoma podnormalna; razloček mej maksimom in minimum je ostal pri starem. Nebo je bilo zelo različno, na severu in zahodu se zmirom oblačno eli vsaj deloma oblačno, na jugu in vzhodu pa jasno. Vreme je postalo vsled tega nekoliko stanovi t ne j Še.
ID-ianajska borza
dne 3. novembra.
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ . .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . .
London   . ..... ...
Srebro . . .......
Napol. . .........
0. kr. cekini..........
Nemške marke .....
r , državne srečke iz I. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100 „ 1" „ avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata ronta »>'7„......
n n n      * /o.....•
„ papirna renta 5°/0 . . . . 6' ■ , štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg, srečke 5°/p . . 100 gld. Zemlj. ohč. avstr. 4'.zlati zast. listi . j Prior, oblig Elizabetine zapad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Budolfove h redko..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 „ Tramm way-druSt vel j. 170 gld. a. v. . .
76 gld. 85			kr.
77	•	35	m
95		60	i
92	•	35	■
839	n	—	■
304	n	70	
119	s	k*	•
9 t	R *	48V, i' i •	•
0	a	bo	
58	»	50	0
119	n	—	
171	n	—	
95	n	50	»
119	n	35	
86		70	
85	H	75	„
104	It	—	
115		—	
118		75	„
97		50	i.
105	n	75	t
174		—	
18	»	75	n
125	n	50	
230	■	25	n
T. V»l«-iat».
.1. i.upnjn«'.
»2. S
1
B F?!
© i
m I
I Sri
2
o
I
i* i
B - - »- '
W £.3
<x> ?r w
Si!
irs.g.
1 __, w
hfl ,(t> o
ra
es
O P o
W - ?r
rt- < rt-
O P c
3
1 ■ u
rt "~
CT. _
<^ $0 J"*
» tO
o »
ttr 1 -
•a a
B
p
0 s ~.
-   1 c
S p t"
W g
B H K
tr: S o
2. O »
MÍ w
2 £ J3 r
K*
»"
J*
O
OK £L —t
rti r;
""O
»It
es v
93 <T>
■J v
r"
B
s* *•
c
rti
o es
fr •
P P M < W - h'
-t fV
—: Ü*
ob
m
s
B
53
Ni
5. Si
to ELB
'1 ;S
s" B s»* —• £:
CT" is
2 S*
3 B
-i e
O
M
35 o
<
to
S
v M
rti0 B
It
p! P 11
K' K
H3
r-1 n = 90
H
Ultra In grotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je fflavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.  Najboljše dtftnava sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jtiko skrbno, vpliva uspaSno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidih, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravija kri zdravo in Čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega vpliva je zdiii gotovo in priznano tjuiMsüt* domače si'edslvo postal in so splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih Razpošilja se na franklrane dop::e na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Vaše blagorodje!
Čutim se dolžnega, da Vam izrečem najboljšo zahvalo. Za februvarja uže boleham na želodčnej bolečini, zjedinjeno z neapetilnos'jo in brezmirnimi noemi. Obiskal sem uže mnogo zdravnikov brez uspeha. Le po moči „dr. Kosovega zdravilnega balzama" sem zopet opomogel, vplival je čudovito. Vsi moji znanci v tem kraji morejo to pričati in se čudijo nad mojim ."petitom. Do zdaj sem si naročil treljo steklenico pri gospodu Neusteinu v Piankeirrnsse. Prosim Vas, da to moje spričalo po resnici objavite.   Ša jedenkrat presrčno zahvalo.
Spoštovanjem Peter Niii'inger, vrtar v Gorenjem Sv. Vidu pri Dunaji, Auerholgasse 2.
Da se izogne neljubim napakam, zato pros!m vse p. t. gg. naročnike, naj povcodi izrecno ui<. nosov zdravilni bnlznui iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sera, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama.
Pravi
dr. Hosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragneaja, lekarna „k Črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasso Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; Vil j. Mayr,     ar; Jo«. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoczy, lekar. V Novem mestu: Dom. Rizzoll, lekar. VKameniku:
Jo*. Močnik, lekar. V K ran ji: K. Šavnik, lekar. rJtF~ Vse lekarne In večje trgovine z materij al ni m blagom v Avstro-OgerskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in nlesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojno mozoljčke, ormasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obnstavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, Če se noge potó in --.oper kn 1 ia očesa; Če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar je ko&a pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki se gnoje; zoper raka, ranjene noge, vneije konice na kosteh itd.
Vsak prisad, opeklina, ukoščenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer seje pa pričelo uže gnojiti, vle i/.sesa v kratkem in brez bolečin ozdravi.
I  Skattjicah jut 23 in 3.5 kr. (142—14)
lSalzaiu za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skleDica 1 gld. av. velj.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mu':.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".