Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 1 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Urejenih turističnih destinacij nam ne manjka, TIC-i pa ostajajo šibka točka naše doline ..... 4 Logarska dolina: Še najmanj se na takso ozirajo tujci ............... 5 Zgornja Savinjska dolina: Obilno deževje in poplave povzročili za več kot pet milijonov evrov škode .............. 5 SŠGZ: Pozitivno poslovanje savinjsko-šaleškega gospodarstva v letu 2016 .................................. 8 Anton Tiršek z Rečice ob Savinji: Devet desetletij razgibanega, ustvarjalnega in polnega življenja ................. 18 Bernarda Zvir: Spet na dolgih progah ....................................... 19 Mozirje: Letos na mlaj le šest najpogumnejših .................................................. 21 Nogometno društvo Mozirje: Na čelu nogometašev ostaja Matjaž Purnat .......................................... 22 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 19, 12. maj 2017. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (KT) (BK) Povezovanje še vedno rak rana zgornjesavinjskega turizma Ne vem, kako je v drugih deželah, ampak v Slo- veniji se vsi spoznamo na dve stvari: nogomet in tu- rizem. O nogometu danes ne bi razpredal, ampak bom z vami delil nekaj misli o turizmu, ki je, global- no gledano, ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog. In zakaj o turizmu? Ker je le-ta ob vseh da- nostih, ki jih imamo, še vedno slabo izkoriščena po- slovna priložnost v Zgornji Savinjski dolini. V uredništvu Savinjskih novic smo pred prvomajskimi prazniki znova izdali promocijsko edicijo z naslovom Dobrodošli v Savinjski regiji, v kateri smo poleg ostalih vsebin objavili tudi sedem osebnih zgodb, povezanih s turizmom. Svoje po- glede na turistično dejavnost so nam skozi razgo- vore zaupali Jože Skornšek iz Mozirja, Vanja Hof- bauer iz Nazarij, Jure Kolenc iz Varpolja, Martin Ju- van z Ljubnega ob Savinji, dr. Karel Gržan iz Luč, Vi- da Mihaela Matk iz Robanovega Kota in Franc Be- zovšek iz Gornjega Grada. Če bi iskali skupno toč- ko vseh omenjenih zgodb, bi jo zelo hitro našli. Ime- nuje se povezovanje. Ključna ugotovitev vseh sogovornikov, ki jo je najlepše povzel Franc Bezovšek, je, da brez po- vezovanja v turizmu ni uspeha: »Predvsem manj- ka skupni člen, ki bi povezal posamezne kraje, tu- ristična društva in ponudnike. Naša prelepa dolina je odlična destinacija za enodnevne izlete, športni turizem, verski turizem, planinarjenje … Vsaka ob- čina posebej ne more nastopati na trgu, le skupna ponudba bi prinesla dolgoročni razvoj v turizmu.« Očitno torej je, da ni neznanka, kaj bi bilo tre- ba izboljšati, da bi turizem pri nas rasel hitreje kot doslej, a to še ne pomeni, da je rešitev na dla- ni, saj se prav pri tem najbolj nazorno izkaže še ena splošno znana resnica, da smo turizem ljud- je. Ljudje naredimo posel ali pa ga ne in še tako bleščeče turistične znamenitosti so brez vrednosti, če za njimi ni prijaznih, komunikativnih, proaktivnih ponudnikov, ki se zavedajo, da sami zase niso do- volj, da pa lahko s povezovanjem z drugimi ponu- dniki vsi ogromno pridobijo. In še ena pomanjkljivost je, ki so jo izpostavi- li skoraj vsi omenjeni sogovorniki: manjka skupna vstopna točka za obiskovalce, ki prihajajo v Zgor- njo Savinjsko dolino, ki bi bila locirana nekje na za- četku, torej na območju Mozirja, in bi nudila vse in- formacije na enem mestu. Kar se tega tiče, smo lahko veseli zadnje informacije mozirskega župa- na Ivana Suhoveršnika, ki napoveduje gradnjo tu- ristično-informacijskega centra ob novem krožišču pri avtobusni postaji. Seveda tudi novi TIC v Mozirju sam po sebi ne bo nič izboljšal, če ne bo imel vseh ažurnih informacij o ponudbi v dolini, zato bo ključnega pomena, kdo bo v centru delal in kako bo sodeloval s ponudniki. Nobene potrebe ni, da bi znova odkrivali toplo vo- do, samo kakšen primer dobre prakse je treba po- snemati in uspeh ne more izostati. Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 4 Tema tedna SPOMLADANSKA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU Po dolgih letih spet dober obisk Po obilnem deževju je park cvetja pričakal okoli 10.000 obiskovalcev, največ jih je bilo 1. maja. (Foto: Benjamin Kanjir) Med 27. aprilom in 2. majem je v Mozirskem gaju potekala spomladanska razstava cvetja, predvsem tulipanov, ki vsako leto s čudovito pa- leto barv vabijo na ogled. Po dolgih letih slabe- ga vremena je organizatorjem tokrat dokaj dob- ro služilo, kar se je odrazilo na odličnem obisku. Kot pravi Darko Bele, predsednik Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj, ki skrbi za urejenost parka, se je razstava začela slabo. Na- rava je v prvih dneh 39. razstave zapretila z obil- nim deževjem. Na srečo je nasip zdržal in zadr- žal Savinjo, da se ni ponovno razlila po parku, nato pa je obisk presegel vsa pričakovanja. Park cvetja je v soncu pričakal okoli 10.000 obiskovalcev. Polovica njih je park obiskala in občudovala 1. maja, ko je bila gneča največja, vrste za vstop v park pa dolge. Kljub temu pre- tirano slabe volje med obiskovalci ni bilo, saj so gredice cvetočih tulipanov, posajenih je bilo oko- li 150.000 čebulic, upravičile dolgo pot in nato morda še kakšno minuto čakanja v vrsti pred vhodom. Poleg cvetočih tulipanov in gredic, posaje- nih z mačehami, so obiskovalce pričakali juna- ki risanih filmov, v kmečki hiši polne police ekso- tičnih živali. Tudi tokrat so zanje poskrbeli člani društva Bioexo iz Ljubljane. Za odpravo morebi- tne negativne energije pa so poskrbeli zvoki naj- večjih uglašenih vetrnih zvončkov v Evropi. Po koncu razstave park ni zaprl svojih vrat. V njem še vedno cveti veliko tulipanov, s cvete- njem začenjajo rododendroni in azaleje. Benjamin Kanjir PRED VRATI JE POLETNA TURISTIČNA SEZONA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Urejenih turističnih destinacij nam ne manjka, TIC-i pa ostajajo šibka točka naše doline V teh dneh se v Mozirju odvijajo različni dogodki, s katerimi Turistič- no društvo Mozirje obeležuje častitljivo obletnico 125 let delovanja. Obstoj turističnih društev je pomemben, tako meni tudi minister za go- spodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je v enem izmed svojih nagovorov javnosti dejal, da so turistična društva »pomemben, odločen in vero- dostojen partner tudi institucijam na državni ravni«. V tem času so bili objavljeni že tudi prvi podatki Statističnega ura- da RS (Surs) o turističnih nočitvah v Sloveniji v prvem trimesečju. Vsi turi- sti so v prvih treh mesecih letošnje- ga leta ustvarili več kot 1,9 milijona nočitev. Nekaj teh je obiskalo tudi na- šo dolino, ki je v zimskih mesecih še najbolj privabljala s smučiščem Gol- te in zasneženo Logarsko dolino. DO TURISTOV IZVEN SEZONE S POMOČJO DRUŠTEV Samo v marcu je bilo po podat- kih Sursa zabeleženih osem odstot- kov več prihodov in sedem odstot- kov več nočitev kot marca lani. Kar za 22 odstotkov več prihodov in 21 odstotkov več nočitev kot pred enim letom so ustvarili domači turisti, to- rej tisti, na katere izven zimske ter poletne sezone najbolj računamo tudi v Zgornji Savinjski dolini. A tu- ristov se v spomladanskem in je- senskem času v naši dolini zagoto- vo ne tare, vsekakor pa so v večini Po besedah župana Ivana Suhoveršnika bo novi TIC v Mozirju ob novem krožišču pri avtobusni postaji. (Foto: Tatiana Golob) Na začetku leta največ turistov na naše območje privabita Golte in Logarska dolina. (Foto: Igor Solar) Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 5 Tema tedna OBČINA SOLČAVA Komunalno takso zdaj pobira režijski obrat Kot je bilo predlagano in sklenjeno na seji solčavskega občinskega sveta, bo komunalno takso za vstop v krajinski park Logarska dolina letos pobirala Občina Solčava in ne več podjetje Logarska dolina d. o. o. Za občino bo takso po- biral njen režijski obrat. Vsa ostala pravila gle- de takse ostajajo kot doslej. Takso so za letošnjo sezono začeli pobirati s 1. majem. Marija Lebar V ČASU PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV LOGARSKO DOLINO OBISKALO VELIKO DOMAČIH IN TUJIH TURISTOV Še najmanj se na komunalno takso ozirajo tujci Ob vstopu v Logarsko dolino se je občasno kar trlo motoriziranih obiskovalcev. (Foto: Jože Miklavc) V minulih praznikih se je na začetku po- mladno-poletne turistične sezone pod Ojstri- co in Okrešljem kar trlo obiskovalcev. Pri vsto- ti, ki se v naravni park pripeljejo z vozili po- noči do začetka pobiranja. Za motorna kole- sa je taksa pet evrov, za osebne avtomobi- le sedem, za kombinirana vozila osem in za avtobuse 30 evrov ne glede na število potni- kov. Ni določeno, koliko stane na primer jaha- nje na konju ali konjska vprega, niti ni ome- njen vstop s traktorji in gospodarskimi vozili na motorni pogon. Jože Miklavc pu v Logarsko dolino so dobivali informacije in prospekte ter plačevali komunalno takso. Še najmanj so se na sedem evrov za vozilo in pet za motorno kolo ozirali tuji turisti, Slovenci pa se več ali manj čudimo ob vsaki »vstopnini«. Ob oceni, da je prišlo v tednu dni več kot tisoč ve- činoma motoriziranih obiskovalcev, to pomeni tudi lep iztržek za namene vzdrževanja doline, objektov, poti in za nove pridobitve. Takse so oproščeni pešci in kolesarji ter tis- TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE PRAZNUJE 125 let združevanja v skrbi za prijazno okolje Mozirsko turistično društvo je bilo ustanovlje- no 12. maja 1892. Natanko 125 let kasneje bo v Mozirskem gaju osrednja slovesnost v spomin na ta dogodek s pogledom na preteklo in seda- nje delo ter poslanstvo društva. Osrednji gost prireditve s pričetkom ob 18. uri bo predsednik Turistične zveze Slovenije Pe- ter Misja, ki bo podelil nagrade zveze posame- znikom za uspešno delovanje in razvoj društva. Društvena priznanja bo zaslužnim članom po- delil predsednik TD Mozirje Andrej Klemenak. Dogodek bo namenjen tudi druženju obča- nov. V parku cvetja je v zadnjih letih vse več to- vrstnih prireditev, ki so vedno dobro obiskane. Ob teh priložnostih upravljavci brezplačno od- pro vrata parka. Program, ki ga bodo izvedli domači osnovno- šolci, bo vodila Ivana Žvipelj. Kot posebna go- stja bo zapela Helena Blagne. V primeru slabe- ga vremena bo prireditev v dvorani Kulturnega doma Mozirje. Benjamin Kanjir prav prireditve domačih društev, tudi turističnih, tiste, ki v naše kraje izven sezone privabljajo do- mače in vsaj nekaj tujih turistov. TIC-I ŠE VEDNO ŠIBKA TOČKA NAŠE DOLINE Natančne podatke o številu turističnih obi- skov in nočitev v naši dolini je le težko pridobiti. Medtem ko imajo višje ležeče občine precej dob- ro urejene turistično informacijske centre (TIC- -e), ki se ukvarjajo s turizmom v domačem kraju, je nekoliko drugače v spodnjem predelu doline. Samostojnega TIC-a nimajo niti na Rečici ob Savinji niti v Nazarjah, že več let pa ne deluje v Mozirju, kraju, ki predstavlja vhod v Zgornjo Sa- vinjsko dolino. Pa se bo vsaj to menda kmalu spremenilo. To je v svojem nagovoru občanom v zadnjem občinskem glasilu zagotovil župan Ivan Suhoveršnik, ki je povedal, da se bo novi TIC nahajal ob novem krožišču pri avtobusni po- staji, saj se bo tam sprostilo nekaj prostora. Del bo namenjen tudi za parkirišča, zaključek del pa je predviden sredi junija. UREJENO PODEŽELJE EDEN IZMED KLJUČEV ZA VEČJI OBISK TURISTOV K večjemu obisku turistov veliko pripomore tu- di urejenost kraja. Da je Slovenija iz leta v leto če- dalje bolj urejena, ugotavljajo tudi pri Turistični zvezi Slovenije (TZS), kjer so prepričani, da k te- mu zelo prispevajo prav člani turističnih društev in drugi sodelavci s prostovoljnim delom. V okviru TZS in s pomočjo turističnih društev že več kot dve desetletji po vsej Sloveniji poteka prepoznavna akcija Moja dežela – lepa in gosto- ljubna. Tudi destinacije v naši dolini so si že pri- služile precej visokih priznanj v okviru akcije, še največ v zadnjih letih prav Mozirje. VISOKA PRIZNANJA TZS TUDI ZGORNJESAVINJSKIM DESTINACIJAM V letu 2015 je Mozirju pripadlo prvo mesto med izletniškimi kraji, med tremi najlepšimi je bilo tudi leta 201 1. Še leto prej je Mozirje priš- lo med najlepša tri v kategoriji manjših mest, v okviru projekta pa tudi med najlepša trška jedra v Sloveniji. V letu 2015 je slavila tudi Solčava, saj je naj tematska pot leta postala Solčavska panoram- ska cesta – Pot najlepših razgledov. Tudi zgornjesavinjski kampi so za turiste pri- vlačni, vsako poletje so zelo dobro zasedeni predvsem na račun tujih obiskovalcev. Med nji- mi je TZS dvakrat nagradila kamp Menina, ki se nahaja v Varpoljah. Leta 2014 je kamp v akci- ji osvojil prvo mesto med kampi, prav tako tri le- ta prej. Sicer pa se lahko pohvali tudi s številnimi mednarodnimi priznanji, kar zagotovo vanj pri- vablja tuje turiste. Tatiana Golob Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 6 Aktualno ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Obilno deževje in poplave povzročili za več kot pet milijonov škode Dreta je izven struge poškodovala državno cesto v Potoku, prelila pa je tudi most v vasi. (Foto: Ksenja Tevž) Padavine, ki so v noči in v zgodnjih jutranjih urah 28. aprila zajele zlasti severni del Sloveni- je, so v Zgornji Savinjski dolini povzročile veliko škode. O prvih intervencijah in škodah smo pi- sali že v prejšnji številki Savinjskih novic. Števil- ne posledice pa so se ali se bodo pokazale še- le pozneje. SKORAJ PET IN POL MILIJONOV EVROV ŠKODE Po za zdaj dosegljivih podatkih je v naši do- lini neurje napravilo za skoraj 5.420.000 evrov škode. Spodjedene brežine in bankine, uniče- na in poškodovana cestišča, zamašeni prepus- ti in jarki, podrti ali poškodovani podporni zido- vi so le nekateri deli občinske infrastrukture, ki je utrpela škodo. Potrebno je bilo tudi čiščenje naplavin. Ni še ugotovljeno število vseh plazov in usa- dov, ki jih je povzročila voda. Prav tako je ogrom- no škode na vodni infrastrukturi, kot so jezovi, le- sene kašte in jezbice, ki naj bi omilili trganje bre- žin in razlivanje vode. NAJHUJE V ZGORNJEM KONCU SAVINJSKE DOLINE Največ škode so zaenkrat ugotovili v obči- ni Luče, kjer so jo ocenili na 1.670.750 evrov. V občini Solčava je škoda na občinski infrastruk- turi ocenjena na 1.266.200 evrov, v kar ni všte- ta škoda na regionalni (državni) cesti, ocenjena na 123.000 evrov. V občini Nazarje prve ocene znašajo 687.000 evrov, v kar niso všteti močno poškodovani jezo- vi. Podobno je bilo v občini Ljubno, kjer prvi po- pis škod znaša 660.500 evrov. Na 600.000 evrov so posledice ocenili v ob- čini Gornji Grad, kjer prav tako opozarjajo, da so to le začetne in začasne ocene. V občini Re- čica ob Savinji so za zdaj ocenili posledice de- ževja in poplav na 276.000 evrov, v Mozirju pa je po prvih predvidevanjih škode za 258.980 evrov. Marija Lebar OBISK VLADE V SAVINJSKI REGIJI Predsednik, ministri in člani vlade so bili tudi v naši dolini Ta torek in sredo, 9. in 10. maja, so se na obi- sku Savinjske regije mudili predsednik, ministri in drugi visoki predstavniki slovenske vlade. Na- men obiska je bil seznanjanje s tukajšnjim go- spodarstvom, z razmerami ter težavami in ukre- pi za izboljšanje kakovosti življenja. Vlada je obiskala tudi več lokacij v Zgornji Sa- vinjski dolini. Predsednik dr. Miro Cerar in mini- ster Zdravko Počivalšek s sodelavci sta bila na obisku v družbi BSH Hišni aparati Nazarje. Poči- valšek je obiskal še družbo KLS Ljubno. Ministri- ca za zdravje Milojka Kolar Celarc se je v Zgor- njesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje seznanila z razmerami na področju zdravstva, predstavniki infrastrukturnega ministrstva so si ogledali krožišče v Mozirju in v Nazarjah. Obi- skali so Luče in si ogledali tamkajšnjo traso bo- doče obvoznice ter potek rekonstrukcije ceste Luče-Logarska dolina. Precej dogodkov, ki so se jih udeležili ministri in vladni člani, je potekalo tudi v Velenju in Šošta- nju. V Slovenskih Konjicah je potekalo zaključno srečanje z župani 31-tih občin Savinjske regije. O vsem naštetem bomo podrobneje poročali v prihodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar CELOTEN OBSEG POSLEDIC BO VIDEN ŠELE SČASOMA Po ogledih na terenu so pristojne občinske službe ali komisije popisale in ocenile škodo na občinski infrastrukturi, ponekod prav tako na dr- žavnih cestah. Velikanska je tudi škoda na za- sebnih, zlasti kmetijskih pridelovalnih površinah. Občine so popise škod prejšnji teden poslale na Upravo RS za zaščito in reševanje. Povsod poudarjajo, da ocena še ni dokončna, saj bodo za natančne podatke potrebni bolj podrobni pregledi. Tako na primer na stroške sa- nacije plazu vpliva tudi globina le-tega, kar na prvi pogled ni vidno. Različna erodirana in zrahljana zemljišča se bodo vdirala ali plazila še dalj časa. 14 milijonov evrov javnih sredstev za mlade prevzemnike kmetij Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano je konec aprila objavilo javni razpis za podporo mladim kmetom za vzpostavitev kme- tijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Vloge na razpis je možno oddati od 22. maja do 27. junija, upravičenci pa so mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge stari od 18 do vključno 40 let, imajo ustrezno poklicno znanje in uspo- sobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijsko go- spodarstvo. Kmetijsko ministrstvo pričakuje, da se bo na razpis prijavilo okoli 400 novih mladih prevzemnikov kmetij. Cilja javnega razpisa sta izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetij- skih gospodarstev in izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Okvirna višina razpisa- nih javnih sredstev je 14 milijonov evrov. Študentje želijo odpravo varčevalnih ukrepov Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) opo- zarja, da vlada nima posluha za odpravo var- čevalnih ukrepov, ki se tičejo študentov in dija- kov. Zato so v državni zbor vložili pobudo voliv- cem za vložitev predloga zakona, s katerim želi- jo odpraviti nekatere sistemske pomanjkljivosti in varčevalne ukrepe. Večina želenih sprememb položaja študentov se nanaša na socialno naj- bolj občutljive skupine študentov in dijakov. V veljavo stopil pravilnik o označevanju tobačnih izdelkov Pravilnik določa pravila za splošna opozorila in informativna sporočila na embalaži tobačnih izdel- kov. Pri tem natančno opredeljuje mesto, razpore- ditev, obliko in zasnovo sestavljenih zdravstvenih opozoril za tobačne izdelke. V to je vključen tudi na- bor slik, ki se poleg opozoril objavljajo na vsakem zavojčku in zunanji embalaži tobačnih izdelkov. Uporaba teh fotografij je določena za eno leto, le-te se nato zamenjajo z drugimi izbranimi. TG Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 7 Organizacije, Gospodarstvo VEČGENERACIJSKI CENTER PLANET GENERACIJ ODPRT Ministrica Kopač Mrakova navdušena nad projektom, ki bo vključeval ranljive skupine Med udeleženci otvoritvene slovesnosti so bili tudi predstavniki občin in institucij iz Zgornje Savinjske doline. (Foto: Jože Miklavc) Večgeneracijski center Planet generacij, ki so ga oblikovali trije partnerji, je nastal v sodelovanju z enajstimi občinami in šestnajsti- mi socialnimi in izobraževalnimi or- ganizacijami na območju upravnih enot Velenje, Žalec in Mozirje. V to- rek, 25. aprila, so ga slovesno od- prli v mestnem parku pri Ljudski univerzi Velenje. Ob prisotnosti predstavnikov osrednjih partnerjev in ostalih so- delujočih ustanov so ga predali namenu ministrica za delo, druži- no, socialne zadeve in enake mož- nosti dr. Anja Kopač Mrak, direkto- rica Ljudske univerze Velenje Bri- gita Kropušek Ranzinger ter žu- pan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Ob kulturnem programu so množici predstavnikov Saša in Sa- vinjske regije ter predvsem skupin uporabnikov izobraževanj in uspo- sabljanj spregovorili župan obči- ne Žalec Janko Kos in vsi trije ak- terji rezanja traku ob vstopu v prve- vrednosti 575 tisoč evri, lokalne skupnosti pa so zagotovile 217 tisoč evrov. Projekt v okolju zagotavlja tri osrednje prostore neformalnega druženja; na Ljudski univerzi Ve- lenje, kjer je tudi sedež centra, in v Žalcu pri obeh partnerjih ter na celotnem območju še štirinajst lokacij, na katerih že potekajo različne vsebine. Namen osre- dnjih prostorov je druženje, ohra- njanje in širjenje socialne mreže ter zadovoljevanje potreb različ- nih oblik družin, posameznih dru- žinskih članov v vseh življenjskih obdobjih, starejših in drugih ran- ljivih skupin. V okviru centra se izvajajo števil- ne aktivnosti s poudarkom na so- cialnem vključevanju, izobraževa- nju ter medkulturnem in medge- neracijskem povezovanju. Vključi- tev uporabnikov je prostovoljna in brezplačna. Jože Miklavc ga od treh središč v Večgeneracij- ski center Planet generacij. RAZLIČNI PREVENTIVNI PROGRAMI ZA RANLJIVE SKUPINE V okviru centra izvajalci po- nujajo preventivne programe, ki zagotavljajo socialno vključeno- st ranljivih ciljnih skupin, zmanj- šujejo tveganje revščine in pre- prečujejo zdrs v socialno izklju- čenost, je bilo slišati nosilce skupnega projekta, ki ga je mi- nistrstvo podprlo z državnimi in evropskimi sredstvi (ESS) v Otvoritev je pripadla najmlajšim, tistim, ki jim je trgovina tudi namenjena. Skozi trgovino se je na dan otvoritve sprehodila vrsta obiskovalcev. OTVORITEV TRGOVINE PASCAL Široka ponudba oblačil in igrač za najmlajše Na Savinjski cesti v Mozirju od 6. maja obratuje nova prodajalna. Lastnica Anamarija Sevšek se je odločila za samostojno pot in no- vo trgovino, imenovano Pascal, na- polnila z vrsto najrazličnejših za- dev za najmlajše. Na slovesnosti ob otvoritvi je bilo zelo prijetno. Predvsem zato, ker je kar mrgolelo od otroškega smeha in dobre volje. Otroci so komaj ča- kali, da so skupaj prerezali trak in s tem tudi simbolično odprli vrata nove prodajalne. V njej pa je kaj vi- deti. Okusno urejena notranjost, ne prenapolnjen prostor, ki diha s po- nujenimi izdelki. Do njih se ni pot- rebno prebijati, ampak so na dose- gu oči in rok. Za samostojno pot se je Sevško- va odločila po tem, ko se je lastni- ca prejšnje trgovine odločila, da jo zapre. Ker je kot prodajalka tam delala, je poznala potrebe in želje strank in ni se ji bilo težko odloči- ti, da začne po svoje. Prodajalno je uredila s pomočjo oblikovalke, v mešanici modernega in retro slo- ga. Veliko pohištva je starega ozi- roma obnovljenega. S pomočjo sorodnikov in prijate- ljev ji je do zastavljenega roka us- pelo urediti notranjost, na prodajne police pa postaviti oblačila za ot- roke do dvanajstega leta starosti, igrače priznanih svetovnih znamk in nekatere unikatne izdelke. V pa- rih mesecih načrtuje še razširi- tev ponudbe oblačil, do starosti šestnajst let. Anamarija svojim strankam ob- ljublja, da bo ves čas skrbela za bogato in pestro paleto izdelkov za otroke. Ob tem bo spremljala in poslušala želje strank in poskrbela, da jih izpolni, če ne iz zaloge, pa po hitrem naročilu in dobavi. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 8 Gospodarstvo, Iz občin, Ljudje in dogodki MESTNA OBČINA LJUBLJANA Naziv častnega občana podelili Jožetu Mermalu Na dan zmage praznuje praznik tudi slovenska prestolnica. Ob tej priložnosti podelijo naziva častni občan in častna občanka svojim najbolj zaslužnim prebivalcem. Le- tos sta bila prejemnika prestižnega naziva otroška psihiatrinja dr. Ani- ca Kos Mikuž in prvi mož ljubljan- skega BTC-ja Jože Mermal. Komisija za izbor je v obrazloži- tvi podelitve naziva zapisala, da je Mermal, ki je že 24 let predsednik uprave družbe BTC, aktivno sode- loval pri projektu Ikea in pri podpi- su pogodbe z mestom in državo za ureditev prometne infrastrukture na območju BTC. Poleg tega je ko- misija poudarila, da BTC finančno podpira številne pomembne špor- tne, kulturne in druge dogodke ter naštela še več zaslug, ki jih ima le- tošnji prejemnik naziva častni ob- čan za mesto Ljubljana. Naziv častnega občana je Mer- mal prejel iz rok ljubljanskega žu- pana Zorana Jankovića na slav- nostni seji, ki je potekala v torek. Za Jožeta Mermala to ni prvi naziv ča- stnega občana. Enak naziv so mu že leta 2006 podelili na njegovem domačem Ljubnem ob Savinji. Marija Lebar OBČINSKI SVET LUČE Svetniki potrdili priporočeno ceno za odkup cestnih zemljišč V občini Luče so se že pred le- ti lotili urejanja parcelacije katego- riziranih občinskih cest. V zadnjih treh letih so tako odmerili večino cest. Sedaj mora občina pridobi- ti še lastništvo že odmerjenih par- cel, po katerih potekajo občinske ceste. Občinski svet je zato raz- pravljal o priporočeni ceni za ta- ke odkupe. LASTNIKI ZEMLJIŠČ POKAZALI RAZUMEVANJE Župan Ciril Rosc je na zadnji seji poročal, da je velika večina lastnikov zemljišč, preko katerih potekajo občinske ceste, z razu- mevanjem soglašala s parcela- cijo oziroma odmero. Namenska raba večine teh zemljišč je opre- deljena kot gozd ali kot kmetijska raba. »Marsikdo od lastnikov teh odmerjenih parcel nas že spra- šuje, kdaj se bodo začeli odkupi in po kakšni ceni, da se postop- ki prenosa čim prej uredijo v obo- jestransko zadovoljstvo,« je dejal župan. DEL DENARJA ZA ODKUPE ŽE V PRORAČUNU »Po ocenah je vrednost teh ze- mljišč okoli evro za kvadratni meter. To bi lahko bila tudi priporočena ce- na, do katere odkupujemo zemljiš- ča, po katerih potekajo kategorizira- ne občinske ceste,« je pojasnil Rosc in dodal, da je kar nekaj sredstev za ta namen že rezerviranih v letoš- njem proračunu. V nekaj prihodnjih letih bi lahko s podobnim tempom postopoma pridobili v občinsko last vse občinske ceste in tako eni prvih trajno uredili to problematiko. Po krajši razpravi je občinski svet sprejel sklep, da se sprejme priporočena cena kmetijskih in gozdnih zemljišč v cestnem telesu občinskih cest v višini en evro za kvadratni meter, po kateri lahko ob- čina začne z odkupi. Marija Lebar SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Pozitivno poslovanje savinjsko-šaleškega gospodarstva v letu 2016 Pozitivni trendi v gospodarstvu tako na globalnem kot na nacio- nalnem nivoju se odražajo tudi v poslovnih rezultatih gospodarskih družb SAŠA regije. Kot kažejo prvi podatki AJPES-a, je tukajšnje go- spodarstvo po dveh letih neto iz- gube lani spet poslovalo pozitivno. POLOVICA PRIHODKOV IZ IZVOZA Podatke o poslovanju za leto 2016 so oddale 1.103 gospodarske družbe in 1.553 samostojnih pod- jetnikov tukajšnjega območja. Sku- paj so zaposlovali 17.278 delavcev, kar je več kot v letu 2015. Ustvarili so 2,3 milijarde evrov prihodkov, od te- ga polovico na tujih trgih. POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB Gospodarske družbe so lani ustvarile 2.152.132 tisoč evrov pri- hodkov, kar je 3,3 odstotka več kot leta 2015. Zaposlovale so 15.919 delavcev, to je 2,7 odstotka več kot leto poprej. Glede na predhodno leto so v letu 2016 povečale sku- pne čiste prihodke od prodaje za več kot štiri odstotke; ti so znaša- li 2.083.850 tisoč evrov. Od tega je bilo na tujih trgih realiziranega 1.127.077 tisoč evrov čistih prihod- kov, glede na leto 2015 pomeni to 5,3 odstotka več. V letu 2016 so gospodarske družbe ustvarile za 6,6 odstotka višji čisti dobiček kot v primerjal- nem predhodnem letu. Čisti dobi- ček je lani znašal nekaj več kot 56 milijonov evrov. Niso pa vse druž- be poslovale pozitivno, tako je bila ustvarjena tudi čista izguba v višini skoraj 62 milijonov evrov, vendar je ta znašala le dobro desetino vred- nosti izgub v letu 2015. Neto dodana vrednost na za- poslenega v gospodarskih druž- bah je bila 36.933 evrov oziroma 1,2 odstotka višja kot predlani, me- sečna bruto plača na zaposlenega pa je znašala 1.521 evrov oziroma 1,4 odstotka več kot leta 2015. POSLOVANJE SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV Samostojni podjetniki so v lan- skem letu zaposlovali 5,3 odstotka več delavcev kot predhodno leto ali skupaj 1.359 delavcev. Skupne pri- hodke so realizirali v višini 140.924 in so bili ti glede na leto 2015 viš- ji za 7,7 odstotka. Čisti prihodki iz prodaje so v letu 2016 znaša- li 138.1 16 tisoč evrov, to je za sko- raj 8 odstotkov več od prejšnjega leta. Od tega je bilo na zunanjih tr- gih realiziranih 18.814 tisoč evrov, kar pomeni pozitiven porast za ne- kaj več kot 27 odstotkov. Samostojni podjetniki so ustvari- li 1 1.549 tisoč evrov podjetnikove- ga dohodka, torej so pozitivni rezul- tat povišali za skoraj sedem odstot- kov. Izguba oziroma negativni po- slovni izid pri njih je bil lani manjši za 1,3 odstotka glede na leto 2015 in je skupaj znašal 962 tisoč evrov. Višje kot predhodno leto so bi- le tudi plače. Povprečna meseč- na bruto plača je znašala 955 evrov ali odstotek in pol več kot v letu 2015. V ta podatek niso všte- te plače nosilcev dejavnosti. Neto dodana vrednost na zaposlenega pri samostojnih podjetnikih z všte- timi nosilci dejavnosti je znašala 14.586 evrov in se je zvišala za 6,8 odstotka. POZITIVEN SKUPNI POSLOVNI IZID Direktor Savinjsko-šaleške go- spodarske zbornice mag. Fran- ci Kotnik ugotavlja: »Seštevek čis- tega dobička gospodarskih družb in podjetnikovega dohodka na eni strani in čiste izgube gospodar- skih družbe ter negativnega po- slovnega izida samostojnih pod- jetnikov na drugi strani pokaže, da je gospodarstvo SAŠA regije v letu 2016 poslovalo pozitivno. Manjka- jo sicer še rezultati poslovanja za- drug, ki pa glede na njihovo veli- kost ne morejo bistveno vplivati na končni izid.« Marija Lebar Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 9 Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Pobuda za zbiranje klavniških odpadkov v času kolin Ker PUP Saubermacher ni pristojen za zbiranje klavniških odpadkov, direktor Janez Herodež pravi, da naj se občina obrne na družbo KOTO. (Foto: Štefka Sem) Poslovanje družbe PUP Saubermacher je bi- lo v preteklem letu stabilno, poslovno leto so zaključili z dobičkom, ki bo namenjen investici- jam in pokrivanju terjatev. Prav tako so izvedli vse načrtovane investicije, je na seji gornjegraj- skega občinskega sveta povedal direktor Janez Herodež. Na terenu se ni dogajalo nič posebne- ga, je še dodal in nadaljeval, da je osveščanje prebivalcev glede ločenega zbiranja odpadkov še vedno pomembno. Lani so uvedli zbiralnike za odpadno električ- no in elektronsko opremo. Že pred tem uvedeno zbiranje kosovnih odpadkov po naročilu se dobro obnese. Tudi v Zbirnem centru Podhom se odlo- žena količina odpadkov s strani prebivalcev veča. UREDITEV ZBIRANJA KLAVNIŠKIH ODPADKOV Ker so svetniki v Gornjem Gradu že prej da- li pobudo za zbiranje klavniških odpadkov, ki po mnenju svetnika Franca Tevža druga- če končajo v gozdu ali na drugih neprimer - nih krajih, je Herodež odgovoril še na to pobu- do. PUP Saubermacher ni pristojen za zbira- nje klavniških odpadkov. Le-te zbira in odva- ža družba KOTO. Za zbiranje je potreben poseben kontejner. Klavniške odpadke bo potrebno tehtati in tudi zaračunavati povzročitelju, zato bo to delo naj- verjetneje opravljala gornjegrajska Komunala, ki bo po naročilu občine naročila kontejner, KOTO pa bo te odpadke nato odvažal. Štefka Sem ŽUPNIJSKI KARITAS NA LJUBNEM OB SAVINJI V LEGATOVI HIŠI V novih prostorih Karitas bo živelo upanje za vse ljudi v stiski Udeleženci otvoritve prostorov Karitas v Legatovi hiši, ki stoji v centru Ljubnega poleg osnovne šole (foto: Štefka Sem) Na Ljubnem ob Savinji so za prostore Kari- tas namenili spodnje nadstropje Legatove hiše, ki stoji v centru kraja poleg osnovne šole. Hiša, ki jo je občina odkupila pred šestimi leti in je do sedaj samevala, je prostorna. V njej bodo člani- ce župnijske Karitas imele prostor za shranjeva- nje prejetih dobrin, pomoči potrebni pa se bodo lahko oglasili pri njih. Prostore in kip Marije v njih je blagoslovil ljubenski župnik Martin Pušenjak, zapel je cerkveni pevski zbor. PROSTORI SO DOBILI SMISEL Trak pred hišo sta prerezala župan Franjo Na- raločnik in vodja župnijske Karitas Fanika Kopu- šar. Župan je ob tem povedal, da je zelo vesel, da so prostori v hiši urejeni in so dobili pravi smi- sel. Tudi Kopušarjeva je izrazila veselje ob novih prostorih, ki so veliki, svetli in lepo urejeni. V njih bodo lažje kot do sedaj pred veroučno učilnico skladiščili hrano. Ker so bili prostori dolgo zapr- ti, bodo oblačila začeli sprejemati šele kasneje. Vsako sredo bo ena od članic prisotna v hiši. DELUJEJO ŽE 26 LET Župnijska Karitas je na Ljubnem zaživela že leta 1991, je povedala Marjeta Zagožen, ena od petih članic. Prvi so v družbi župnika Martina Pu- šenjaka obiskali ljudi po poplavah in si zapisali njihove potrebe ter jim po najboljših močeh sku- šali pomagati. Veliko so odtlej naredili za ljudi v stiski, je bilo povedano, pomagajo jim pri popla- čilu položnic, zbirajo oblačila in hrano za druži- ne v stiski, s pomočjo škofijske Karitas obnavlja- jo že drugo stanovanje, eni družini so omogoči- li letovanje. 47 PREJEMNIKOV POMOČI Pomoč trenutno prejema 47 oseb. V domovih ostarelih je 65 občanov, ki jih obiščejo ob veliki noči in božiču s skromnimi darili. Hkrati jim da- jo vedeti, da niso pozabljeni. Novi prostori jim ve- liko pomenijo. Iz njih bo marsikdo, ki je v stiski, odšel pomirjen tako v materialnem kot dušev- nem smislu. Pet stalnih članic, ki jim pomagajo občasne sodelavke, bo tudi odslej delovalo po svojih najboljših močeh in seveda prostovoljno. Po blagoslovu so udeleženci sproščeno pokle- petali ob dobrotah, ki so jih pripravile članice, za prijetnejše druženje pa je poskrbela Tanja Pod- križnik, ki je zaigrala na harmoniko. Štefka Sem Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 10 Kultura, Organizacije 21. DRUŽINSKO PETJE V MOZIRJU Z epskimi pesmimi spoznavali življenje v preteklosti Družina Repenšek iz Mozirja je prepevala o svetem Juriju. (Foto: Marija Šukalo) Zbrane je nagovorila predsednica stranke NSi in poslanka Ljudmila Novak. (Foto: Marija Šukalo) Kulturno prosvetno društvo Jurij Mozirje je v sodelovanju z domačo občino pripravilo 21. Družinsko petje. Na odru kulturnega doma se je zvrstilo 17 pevskih sestavov iz Slovenije. Sko- raj 80 nastopajočih je prepevalo slovenske ljud- ske pripovedne – epske pesmi. Te so pripovedo- vale zgodbe o hudomušnih dogodivščinah, nes- rečni ljubezni, vsakdanjem kmečkem življenju in o vojski. Med družinskimi sestavi iz naše doline je bi- lo slišati kvartet Štiglic iz Tera, Robnikovi sestri iz Konjskega Vrha, družino Repenšek, Oblakove bratrane in družino Šuligoj iz Mozirja. Župan Ivan Suhoveršnik je dejal, da »petje, včasih veselo ali žalostno, tiho ali glasno, prina- ša v družino veselje, mir, povezanost in ljubezen. Vse to pa drži družino pokonci«. PREKO PESMI SPOZNAVAMO ŽIVLJENJE PREDNIKOV Slavnostna govornica Ljudmila Novak, pred- sednica Nove Slovenije in poslanka v držav- nem zboru, je mnenja, da se v slovenski ljud- ski pesmi skriva pravo bogastvo. »Ne samo, da lahko spoznavamo različne narečne izraze, pač pa preko njih spoznavamo življenje naših prednikov. In na tak način vemo, kakšna je na- ša kulturna dediščina, kakšno je bilo življenje v preteklosti.« NA ODRU OD OTROK DO DEDKOV IN BABIC Vesna Sever Bukovnik z radia Ognjišče, ki je snemal prireditev, je povedala, da pripovedne pesmi sodijo med pomnike starejšega izročila. V pevskih sestavih je bilo opaziti različne gene- racije – od otrok do dedkov in babic. Nekatere družine posegajo po zborovskem načinu, v ve- čini pa je bilo opaziti staro ljudsko petje. V njem začenja s pesmijo en pevec, drugi pa se mu pridružijo. Marija Šukalo KRESOVANJE V POZDRAV PRAZNIKU Kres ima danes družaben pomen Mozirjani se vsako leto na predvečer praznika dela zberejo ob športnem igrišču. (Foto: Benjamin Kanjir) Na predvečer 1. maja je v Mozirju ob Savi- nji zagorel kres, ki so ga v počastitev praznika postavili člani tamkajšnjega športnega društva. Zbrala se je lepa množica Mozirjanov, ki so opa- zovali ognjene zublje, se zabavali, ob tem pa po- jedli še krožnik okusnega golaža. Predsednik društva Robert Klemenak je spre- govoril o pomenu kresovanja in praznika dela. Korenine kurjenja kresov ob tem času segajo v poganske čase. Zgodovina pravi, da so ljudje s pomladanskim kurjenjem soncu pomagali, da bi se čim bolj ogrelo in zasijalo s polno močjo. Danes ljudje sicer ne kurijo več zavoljo tega, am- pak je dogodek predvsem družabnega značaja. Kot takega ga dolga leta izkoriščajo tudi Mozirja- ni, ki se zbirajo ob športnem igrišču. Vsakdo prine- se s sabo zvrhano mero dobre volje in želje po sre- čevanju s prijatelji. Tega vzdušja ni skazil niti mo- ker les, s katerim je bil postavljen kres. Domači ga- silci so poskrbeli, da je vseeno zagorel kot se šika. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 Kultura 11 KONCERT ORKESTROV IN KOMORNIH SKUPIN GLASBENE ŠOLE NAZARJE Orkestra predstavila program, ki ga bodo izvajali na gostovanju v Nemčiji Poslušalci so na koncertu v kulturnem domu v Mozirju z navdušenjem prisluhnili orkestroma in komornim skupinam Glasbene šole Nazarje. (Foto: Barbara Rozoničnik) Glasbena šola Nazarje si priza- deva, da vsako leto nastopi v vseh občinah Zgornje Savinjske doline. Tokrat so popestrili dogajanje ob prazniku občine Mozirje, od koder prihaja dobršen del njihovih učen- cev. V dvorani kulturnega doma so se predstavile komorne skupi- ne, poslušalce pa sta navdušila tudi Mladinski simfonični in pihal- ni orkester GŠ Nazarje. Slednja sta predstavila program, ki ga bodo iz- vajali maja na gostovanju v nem- škem Stuttgartu. GOSTOVANJE VELIK IZZIV ZA UČENCE, UČITELJE IN VODSTVO ŠOLE Najprej so se predstavile komor- ne skupine godal, klarinetov, trobil in harmonik. Sredi maja bo glasbe- na šola prvič gostovala v tujini, saj se bodo s simfoničnim in pihalnim orkestrom odpravili na kongres združenja nemških glasbenih šol v Stuttgart, obiskovalci koncerta pa so imeli priložnost prvi slišati pro- gram, s katerim se bodo predstavi- li na gostovanju. Biti del takšnega združenja zagotovo predstavlja ve- liko čast, hkrati pa izziv za učence, učitelje in vodstvo šole. UČENCI POKAZALI VELIK NAPREDEK Počasi se izteka še eno za Glas- beno šolo Nazarje zelo uspešno šolsko leto. Učenci so na domačih in mednarodnih tekmovanjih do- segli izjemne uspehe, saj so v svo- jih kategorijah praviloma zasedali 1. mesta. Po koncertu je ravnatelj Jernej Marinšek čestital učencem, ki so z nastopom pokazali izjemen napredek, in se zahvalil staršem, ki podpirajo delo glasbene šole in svojim otrokom omogočajo glas- beno izobraževanje. Zahvala je bila namenjena tu- di profesorjem, ki skrbno bdijo nad učenci, jim motivirajo in strokovno vodijo ter institucijam, sponzorjem in vsem, ki sestavljajo mozaik uspe- šnega delovanja glasbene šole. Verjame, da bodo s takšno izvedbo obeh orkestrov tudi v Stuttgartu na zelo visokem nivoju predstavili šolo, kakor tudi celotno slovensko glas- beno šolstvo. Ob koncu je bila Ma- rinškova zahvala namenjena še iz- jemnemu dirigentu Stefanu Garko- vu, ki zna po ravnateljevih besedah iz malega narediti veliko. KONCERT JANINE LORENCI IN LOLE MLAČNIK Nastop saksofonistke in tolkalke prevzel občinstvo Pretekli dve leti je bil duo Janina Lorenci (saksofon) in Lola Mlačnik (tolkala) uvrščen med najboljše komorne skupine na festivalu komorne glasbe v Amsterdamu. V koncertnem ciklu »GM (Glas- bene mladine) oder« nastopajo izbrani mladi slovenski glasbeni- ki in komorne skupine. V dvora- ni Glasbene šole Nazarje sta se s koncertom predstavili perspek- tivni saksofonistka Janina Lorenci in tolkalka Lola Mlačnik. Spozna- li sta se med študijem glasbe na konservatoriju v Ljubljani in leta 2014 ustanovili duo. Danes se iz- obražujeta in ustvarjata v Amster- damu. Skladatelj Guillermo Lago je za- nju uglasbil pesmi Neže Maurer in nastala je tristavčna suita za sa- ksofon in tolkala. Za boljše razume- vanje sta pesmi priljubljene sloven- konec sta zaigrali še delo sloven- skega skladatelja Nejca Kuharja, ki ponazarja dan mladih umetnic v Amsterdamu. Umetnici se izobražujeta pri sve- tovno znanih glasbenih pedagogih in se udeležujeta mojstrskih teča- jev. Aprila lani sta zmagali na med- narodnem tekmovanju Svirel, maja pa sta bili z osvojenimi 100 točka- mi in posebno nagrado absolutni zmagovalki v kategoriji komornih skupin na mednarodnem tekmo- vanju Paola Serraa v Italiji. Redno koncertirata na recitalih in festiva- lih po Evropi. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik V JUNIJU BODO NASTOPILI Z NEMŠKIM GODALNIM ORKESTROM V juniju bo Mladinski simfonič- ni orkester GŠ Nazarje na pro- menadi zdraviliškega doma na Dobri nastopil z nemškim mla- dinskim godalnim orkestrom. Ta združuje od 25 do 30 mladih glasbenikov, ki tako kot tukajšnji učenci svoje znanje in talent z ve- liko vnemo vnašajo v skupno mu- ziciranje. Barbara Rozoničnik ske pesnice pred glasbeno izved- bo recitirali. Sledili sta solo sklad- bi, solo za marimbo govori o voj- nih grozotah med civilnim prebival- stvom, solo za saksofon pa je de- lo minimalističnega skladatelja. Za Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 12 Kultura CERKEV SV. JURIJA MOZIRJE Občinstvo prisluhnilo koncertu za trobento in orgle Miklavž Pintar nastopa tudi v Godbi Zgornje Savinjske doline kot koncertni mojster. (Foto: Primož Vajdl) Barbara Mirkac je profesorica glasbe iz Slovenj Gradca. (Foto: Primož Vajdl) V okviru občinskega praznika so v Mozirju pripravili koncert za tro- bento in orgle. V župnijski cerkvi sv. Jurija sta se predstavila Miklavž Pintar na trobenti in Barbara Mir- kac na orglah. Domačin Miklavž Pintar je aka- demski glasbenik, profesor troben- te in Prešernov nagrajenec Akade- mije za glasbo v Ljubljani. Svoje glasbene korake je začel na Glas- beni šoli Nazarje, nato se je šolal še v Celju ter na akademiji. V času študija je dvakrat postal član med- narodnega akademskega orkestra sklada Animato iz Švice, s katerim je nastopal na največjih evropskih odrih. V domačem okolju aktivno deluje v Godbi Zgornje Savinjske doline kot koncertni mojster. Barbara Mirkac je profesorica glasbe iz Slovenj Gradca. V doma- čem kraju je obiskovala nižjo glas- beno šolo. Kasneje se je vpisala na glasbeno gimnazijo v Velenju, nato pa še Akademijo za glasbo v Lju- bljani. V domačih župnijah je aktiv- na organistka, ob velikih slovesno- stih pa pomaga tudi v okoliških. Lanskega aprila je kot tretja Slo- venka igrala med mašo v Baziliki sv. Petra v Vatikanu. V Mozirju sta se akademska glasbenika predstavila z naborom enajstih skladb. Obiskovalci so lahko slišali znane skladbe števil- nih svetovnih skladateljev klasične glasbe, kot so Mozart, Händel, Ba- ch, Schubert, Boëlmann, Franck in Clark. Sodeč po gromkih aplavzih, ki sta jih glasbenika prejemala med samimi skladbami in še pose- bej na samem koncu, je bila zbra- na publika nad prikazanim zelo za- dovoljna. Primož Vajdl RAZSTAVA LJUDSKIH GLASBIL ANTONA PETKA V GALERIJI MOZIRJE Od brezove pastirske piščali do aluminijastega ksilofona Anton Petek (čepi) z Moškim pevskim zborom Mozirje in tretješolci OŠ Mozirje v izvajanju ljudske pesmi z instrumenti, predstavljenimi na razstavi. Razstavljena ljudska glasbila bodo darovana domoznanskemu oddelku knjižnice. Osrednja knjižnica Mozirje je v sodelovanju z mozirsko občino v okviru občinskega praznika organizirala razstavo zvočil, glasbil in glasbenih del domačina Antona Petka. Petka je v svet iz- delave glasbil peljala strast in ljubezen do starih ljudskih glasbil, katera prva stvaritev je bila pas- tirska piščal iz brezovega lesa. Za njo je sledila cela paleta zvočil iz lesa kot tu- di instrumentov iz aluminijastih cevi. V njegov ka- talog stvaritev spadajo flavte, piščali, vetrni zvonč- ki, ksilofoni in nova unikatna glasbila ročnih izde- lav, katera so si utrla pot v 67 držav sveta. Posveča se tudi kompoziciji skladb, ki se jih je do zdaj nabralo okoli 400. Njegova preda- nost ljudski glasbi in glasbilom služi tako ohra- njanju spomina na čase, ko si je vsakdanji člo- vek izdeloval glasbila sam, da si je olepšal vsak- danjik, kot tudi ohranitvi te prakse kot del sloven- ske kulture. Otvoritev razstave so popestrile glasbene točke Moškega pevskega zbora Mozirje pod vodstvom Petka in tretješolcev OŠ Mozirje, ki so ob spremljavi glasbil z razstave, zaigrali in zapeli stare ljudske pesmi. Razstavljena dela bodo darovana domoznanskemu oddelku knji- žnice. Tekst in foto: Miha Rakun Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 13 Piše: Aleksander Videčnik Zgodovina in narodopisje Heraldika (3) Nadaljujemo s povzetkom študi- je Valta F. Jurečiča Grboslovje - he- raldika. STRANPOTI V HERALDIKI Ljudje, ki so se ukvarjali z gra- fičnim oblikovanjem (slikarji, grafi- ki, graverji, arhitekti …), so živeli (in nekateri še vedno živijo) v prepriča- nju, da je treba heraldiko prenoviti s slikovnimi dopolnitvami. V grbe so vnašali nove, »moderne« atribute. Tipičen takšen primer so heraldični ponaredki in heraldični konstrukti, izdelani kot ponazoritve izvirnikov, ki jih v resnici nikoli ni bilo. Oboje se je močno razširilo v 19. stoletju, ko so nekateri za posamezne naroč- nike »ponovno odkrivali« in izdelo- vali grbe njihovih rodbin, pri čemer so se sklicevali na izvirna almana- ha Europäische Wappenbuch in Europäische Wappenrolle, ki nista nikoli obstajala. Tovrstna dejavnost seveda ni imela nobene zveze s heraldičnim izročilom. Stvar je šla takrat zaradi količine emblemografskih novota- rij tako daleč, da je heraldiki grozilo zlitje s splošnim znakoslovjem. Po- zneje so k uveljavitvi heraldične re- stitucije pripomogle nekatere sve- tovne avtoritete, kot na primer dr. Ottfried Neubecker, dr. Walther Le- onhard, dr. Bruno Haim, D. L. Gal- breath in dr. Hanns Jäger-Sunste- nau. Opravljenega je bilo veliko de- la in objavljenih veliko knjig. Razumljivo je, da tudi slovenska heraldična restitucija priznava vse utemeljene in dokumentirane deli- tve heraldične vede, kakor tudi vse zgodovinske heraldične rešitve, ki so izvorno dokumentirane. Ker je heraldika v svojem bistvu konser- vativna in eksaktna veda, je treba heraldične simbole striktno, celo pravno utemeljevati, to pa je mo- goče le, če zanjo povsod veljajo enaka pravila. Vsak grb in njegove prvine morajo biti vsepovsod pre- poznavne enotno in nedvoumno. RESTAVRACIJA HERALDIKE Okoli leta 1920, torej kmalu po prvi svetovni vojni, so se začeli umetnostni zgodovinarji in heral- diki v Evropi pa tudi širše spraše- vati, kakšen odnos naj ima moder- na doba do heraldike. Šlo je za na- čelno vprašanje, ali jo opustiti ozi- roma prepustiti zgodovinskim ar- hivom ali pa jo kot temeljno prvino zahodne kulture voditi naprej. Na podlagi spoznanja, da si evropske zgodovine in sociologije brez he- raldike ni mogoče predstavljati, so se odločili za njeno ohranitev, to pa je odprlo novo vprašanje, kakšna naj bo heraldika v prihodnje in na kakšen način naj bo vključena v sodobno življenje. SLOVENSKI GRBOSLOVNI JEZIK Vsaka veda ima svoj strokovni jezik. Ker je heraldična veda ena najstarejših, to še posebej velja za- njo. Bistvo vsakega strokovnega je- zika je v tem, da je v njem čim manj poljubnosti in približnosti in da ima vsak izraz precizen, jasen ter ned- voumen pomen. Grbovna podoba zagotavlja jas- nost izraza zgolj v primeru, če je grb upodobljen heraldično, kar po- meni s heraldičnimi atributi na he- raldičnem ščitu in v heraldičnih barvah. Jasnost, kratkost in jedr- natost blazona, besednega opi- sa, je najlažje doseči pri klasičnih atributih, ki imajo vsako pozo svoje postave »normirano« in jo že sam izraz natančno opredeljuje. Med vsemi heraldičnimi atributi ima naj- več normiranih poz lev, in sicer na- tančno 50. Nasprotno velja, da, če grb ni strokovno upodobljen, njegovih atributov ni mogoče pravilno defi- nirati. Edini izhod v tem primeru je splošen, torej zgolj približen opis vsebine grba. Toda neheraldič- no izražanje onemogoča pravno eksakten opis, kar seveda ni spre- jemljivo. Heraldični jezik je torej v nekem smislu tudi pravniški. Za blazon – kratko, jedrnato in nedvoumno be- sedno predstavitev grba – potrebu- jemo ustrezno heraldično izrazje. Ker številni strokovni izrazi iz heraldične in veksilološke teorije niso prevedlji- vi, ni druge možnosti, kot da prevza- memo mednarodno veljavne izraze. V heraldiki smo Slovenci večino- ma uporabljali nemško izrazje in ga dopolnjevali s slovenskim, roman- skim ter angleškim izrazjem. Ko se je začelo slovenstvo po koncu prve svetovne vojne krepiti tudi v drža- votvornem smislu, je to izboljšalo razmere tudi za razmah naše kul- ture, vendar je zaradi takratnih po- litičnih okoliščin slovenska heral- dika obstala na obrobju. Do neke mere se je z njo ukvarjal le zgodo- vinar dr. Josip Mal, kasneje še ljubi- telj zgodovine Ferdinand Tancik, ki je v našo heraldiko uvedel nekaj iz- razov, izjemno pomembno delo pa je opravil prof. dr. Božo Otorepec, ki je po letu 1960 utemeljil slovensko pečatoslovje, ki je v mnogih prime- rih podlaga krajevne heraldike. V nadaljevanju bomo povsod, kjer bo to mogoče, uporabljali slovenske grboslovne izraze. Zaradi boljše ra- zumljivosti in izogibanja ponavlja- nju bomo v besedilu izmenično upo- rabljali izraza heraldika in grboslov- je, čeprav bi bil, resnici na ljubo, bolj ustrezen slovenski izraz grbovništvo. HERALDIKA IN EMBLEMOGRAFIJA Vsi grafični znaki so lahko sim- bolnega pomena. V splošnem zna- koslovju, ki ga tvorita heraldika in emblemografija, razlikujemo prvo od druge po tem, da je heraldi- ka eksaktna, natančno opredelje- na veda s točno določeno izraz- nostjo in unikatno razlago. Heraldi- ka ima družbeno in pravno konota- cijo, njeno poslanstvo pa ima zna- čaj nespremenljive stalnosti. V nasprotju z njo je emblemo- grafija precej bolj splošna in odvi- sna od danih okoliščin. Zaradi tega ni eksaktna, dopušča več različnih razlag in torej nima značaja stal- nosti. Emblemografija zato sodi v kategorijo poljubnega krašenja, poslovnega oglaševanja, turistične in športne identifikacijske simboli- ke, označevanja na uniformah ipd. Nadaljevanje prihodnjič. Meščanski grb barona Nikolaja Jurišiča von Günsa (1533) Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 14 DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Ljudje in dogodki, Nasveti, Oglasi DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Aktivna pot za aktivne trenutke stanovalcev Aktivna pot je stanovalcem centra starejših na voljo vsak trenutek dneva ne glede na vreme ali letni čas. (Fotodokumentacija centra) V začetku maja so v centru sta- rejših v Gornjem Gradu uredili in namenu predali aktivno pot. Direk- torica centra Barbara Virant je sta- novalcem ob otvoritvi zaželela, da bi s pomočjo poti preganjali bole- čine in v gibanju uživali ter se čim večkrat s pomočjo poti razgibali za boljše počutje. SLIKOVNA NAVODILA Aktivna pot je urejena na nad- stropju B1 in je stanovalcem na vo- ljo vsak trenutek dneva. Sestavlje- na je iz vadbenih postaj, na katerih lahko samostojno, varno in učin- kovito razgibajo telo. Posamezna postaja ima slikovna navodila ter preproste pripomočke, s pomočjo katerih se lahko stanovalci sami ali v družbi obiskovalcev in zaposle- nih varno razgibajo. KORISTI GIBANJA Prvič je prisotne po poti popelja- la fizioterapevtka Martina Lamut, ki je ob tem poudarila pomen gibanja za boljšo kondicijo in bistrejši um. Zadovoljni stanovalci so se prvič na aktivno pot podali z navduše- njem, saj jim bo odslej ne glede na vreme in letni čas omogočala raz- gibavanje v varnem okolju. Štefka Sem Jetrnik (Hepatica) – biser naših vrtov in gozdov Jetrnik imenujemo tudi alečnik, jetrne gamilice, mačka, mačkina očesa, plavica, trokrp, trojica. To je rastlina, ki spada v družino zla- tičevk (Ranunculaceae). Svoje ime je dobil, ker oblika listne ploskve spominja na obliko človeških jeter (grško hepar). Listi imajo značilen vzorec listnih žil, ki spominja na zu- nanji videz jeter. Je zelnata trajnica, ki uspeva v Evropi in zmernih predelih Azije. V višino zraste od 5 do 15 cm. Cveti od marca do aprila. Listi so zimze- leni. Cvetovi so modro lila barve, v različnih odtenkih. DOŽIVI TUDI VEČ DESETLETIJ Ljubitelji imajo jetrnik radi zara- di velike izbire sort. Ni vpadljiv lepo- tec, ampak razvije preprost čar še- le od blizu. Raste počasi in ceni, da ga čim manj nadlegujemo. Seme- na navadnega jetrnika raznašajo mravlje. Je zelo dolgoživa rastlina in doživi tudi več desetletij. V zem- lji tvori plazečo koreniko – rizom, iz katerega spomladi še pred listjem poženejo cvetovi. LJUBITELJI OHRANJAJO RAZNOVRSTNOST SORT Najbolj priljubljen je bil v 19. sto- letju, saj je imel v tistem času viso- ko ceno. Raznovrstnost sort ohra- njajo predvsem ljubitelji. Redko ga srečamo na vrtovih. Skrajni čas je, da tega lepotca znova odkrijemo. Med cvetenjem potrebuje sonce, v poletnem času pa ima raje sen- co. Rad ima humozna in apnen- časta tla. Dobra je tudi ilovica, kjer pa se ne sme zadrževati voda. Nje- govo idealno mesto je pod listnati- mi drevninami. Jetrnik lepo sovpa- da z ognjenim dežjem in podlesno vetrnico. NAJRAJE RASTE NEMOTENO Njegovo razmnoževanje ni preprosto, ker najraje raste nemo- teno. Če je njegovo počutje dobro, se začne sam širiti in naredi pre- čudovite preproge pod drevesi in grmi. Domači jetrnik je postal re- dek, vendar, če imamo srečo, ga lahko najdemo med sprehodom v gozdu. Najraje ima stare gozdove s hrasti in bukvami. ZDRAVILNI NAMENI Rastlina naj bi zdravila organ, ki mu je podobna. Včasih so ga upo- rabljali za zdravljenje težav z jetri in žolčnikom, danes pomen te rastli- ne upada. Uporabljamo jo zgolj po- sušeno, saj je sveža strupena. BARVNI SPEKTER Pri nekaterih sortah se barva cvetov spreminja glede na sesta- vo tal. Pri visoki vsebnosti apnen- ca se cvetovi nagibajo k rožnati, pri majhni pa k svetlo modri. Je hvale- žna lončnica in če nimamo doma vrta, ga lahko imamo na okenski polici. Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 15 Organizacije, Kultura ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Soočajo se s problematiko vključitve mladih v združenje Predsednik Jože Rakun je pojasnil, da so za štiri občine že pripravili kataloge spomenikov, za tri pa so še v izdelavi. (Foto: Primož Vajdl) V Domu kulture Nazarje so letos organizirali redno letno skupščino izvršnega odbora Združenja bor- cev za vrednote NOB Zgornje Sa- vinjske doline. Na njej so člani preg- ledali delovanje v preteklem letu in si zadali načrte za tekoče. Velik po- udarek bodo namenili vključevanju mladih v svoje vrste. PRIREDITEV NA MENINI USPEŠNA Z VSEH VIDIKOV V poročilu je predsednik združe- nja Jože Rakun povedal, da so za- dani program pretežno realizirali. Uspešno so izvedli spominske pri- reditve in pohode po celotni dolini. Predvsem slednji so vsako leto vse bolj obiskani. Njihova osrednja pri- reditev na Menini je bila uspešna z vseh vidikov, kar je posledica sode- lovanja vseh krajevnih odborov. Nedokončana pa še ostaja digi- talizacija vseh spomenikov. Rakun spomenikov v Zgornji Savinjski doli- ni uredijo opise in jih s fotografijami vred predstavijo v katalogih in na spletni strani. Poleg tega bodo s po- močjo občin skušali urediti lastni- ška razmerja. Rakun je še povedal, da si prizadevajo, da bi se krajevni odbori reorganizirali v društva, saj bi na ta način lažje sodelovali pri občinskih razpisih. Glavni poudarek za v bodoče pa bo predvsem na pridobivanju novih mlajših članov, saj se število članov v zadnjem letu manjša. V razpravi so se odprla številna vprašanja, kako mlade prepričati, da se aktivno vklju- čijo v združenje. Prisotni so bili mne- nja, da je eden izmed načinov nada- ljevanje družinske tradicije, drugi pa navezovanje stikov z osnovnimi šo- lami. Na ta način bodo posamezne krajevne organizacije poskušale po- večati svoje članstvo. Primož Vajdl je pojasnil, da so za štiri občine že pripravili kataloge spomenikov, za tri pa so še v izdelavi. Na njihovi spletni strani uspešno posodablja- jo galerijo spomenikov v dolini, ki še ni popolnoma dokončana. SPOMENIKE V DOLINI ŽELIJO PREDSTAVITI V KATALOGIH IN NA SPLETU V letošnjem letu bodo še naprej pripravljali spominske prireditve in pohode. Želja je, da za vseh 132 PA SE SLIŠ' – 47. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB V NAZARJAH Pestra predstavitev za oči in ušesa na odru doma kulture Pesmi so predstavili MePZ KD Nazarje (zborovodkinja Kristina Šuster), MoPZ Zarja Radmirje (Bernarda Štiglic), ŽePZ KD Boč- na (Jože Pustoslemšek), MePZ upokojen- cev in invalidov Mozirje (Matjaž Železnik), ŽePZ Jutro Radmirje (Rosana Štiglic), MoPZ KD Mozirje (Anton Petek), MePZ KD Ljubno ob Savinji (Mitja Venišnik), MoPZ KD Bočna (Matjaž Železnik) in Kvartet Štiglic (Bernar- da Štiglic). Nastop Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje pod vodstvom Kristine Šuster (Foto: Jože Miklavc) Na reviji odraslih pevskih zasedb, zborov in skupin, ki sta jo organizirala Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Območna izpostava Mozirje in Kulturno društvo Nazarje, se je v na- zarskem domu kulture zvrstilo devet zborovskih skupin s petjem različnih pevskih žanrov. Nasto- pe je spremljal in na koncu zborom in skupinam podal analitično oceno strokovni spremljevalec revije Tomaž Habe. Prireditev je vodil Dejan Iko- vic. Ob polni dvorani občinstva ni manjkalo dob- rih odzivov tudi na pestrost predstavljenih pesmi in parado kostumov oziroma simboličnih obla- čilnih dodatkov nastopajočih. VEČINOMA PELI ZAHTEVNE PESMI Zakaj izbor nekaterih vodij zborov, da so predstavili različne slovenske in ljudske pesmi zahtevnejše stopnje? Glasbeni kritik Habe je de- jal »da so bili nastopi primerljivi slovenski ravni, kakovostno kar precej različni, v poprečju pa ta- ko, kot pojemo v Sloveniji. Ja, lahko bi bili še bolj- ši, a sem zadovoljen!« OBČINE SE ZAVEDAJO POMENA KULTURE Izbor slišanih pesmi je bil zelo pester, vsaka skupina je odpela po tri; (črnsko duhovno, eno s sakralnim besedilom in pripadajočo melodijo ter eno priredbo v angleškem jeziku). Ostale pe- smi so bile izbor iz podob našega življenja, dela, radosti in žalosti, ljudskih običajev in letnih ča- sov. Prijetno za oči in ušesa z oceno skladove organizatorke Simone Zadravec: »Zelo dobro, odlično petje.« Morda tudi zaradi tega podpora vseh sedmih občin iz doline. Jože Miklavc Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 16 Organizacije, Oglasi OBČINSKA GASILSKA VAJA POLJANE 2017 Opozorili na pomanjkanje požarne vode V mizarstvu Potočnik v Polja- nah se je vnel prah v silosu, kar je povzročilo eksplozijo. V silosu je ostal ponesrečenec s poškodbo hrbtenice in z zlomom desne no- ge. V kotlovnici je drugi udeleže- nec v požaru utrpel opekline ob- raza in desne roke. Na kraj nes- reče so prihiteli gasilci PGD Reči- ca ob Savinji, Pobrežje ob Savinji in Grušovlje. Zavarovali so objekt, oskrbeli ponesrečenca in pogasi- li požar. Na srečo je to bila le občinska vaja. Z njo so želeli preizkusiti prip- ravljenost operativcev v tovrstnih nesrečah. Po besedah občinskega poveljnika Franca Finkšta, ki je oce- njeval delo gasilcev, so uspešno iz- vedli vse aktivnosti, ki so bile načr- tovane. Vaja, v kateri je sodelovalo trideset gasilcev, med njimi dve ga- silki, s šestimi vozili, je bila namreč napovedana. Po besedah vodje akcije Mar- ka Vrabiča so preizkusili priprav- ljenost na gašenje požarov na več- jih objektih. Obenem so opozori- ti na pomanjkanje požarne vode. Na tem območju Poljan namreč ni- majo hidranta in v primeru prave- ga požara bi bil velik problem voda, saj je najbližji nekaj več kot kilome- ter oddaljen od delavnice. Po vaji so si gasilci ogledali de- lavnico in tako dobili vpogled v mo- rebitne pasti ob pravem požaru. Marija Šukalo Poškodovanca je bilo potrebno spustiti s ploščadi silosa z vrvmi. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 Ljudje in dogodki, Oglasi 17 REZ TRTE V VINOGRADNIŠKEM VRTU MOZIRSKEGA GAJA Pozeba odnesla lepši pridelek grozdja, a za simbolično letino ga morda le še bo Druženje ob vinskih trtah v Mozirskem gaju ima vse večji družbeni in družabni pomen. (Foto: Jože Miklavc) V Mozirskem gaju so opravili nekoliko zapoz- nelo rez potomke stare trte z Lenta, modre kavči- ne in Steyerjevih trt pri malem etnografskem ko- zolcu. Občinski viničar Mihael Fajfar, župan Ivan Suhoveršnik in Danilo Steyer so nagovorili zves- te obiskovalce tega običaja. Brez omembe pos- ledic nedavne zmrzali tudi teh brajd ni šlo, a so se ob pesmi in v upanju na vsaj simbolično leti- no le lotili vinogradniškega opravila. Suhoveršnik je opomnil na praznično noto te- ga dejanja in se zahvalil Mihu Fajfarju, Daniju Grudniku ter Danilu Steyerju za skrb za trte in za- želel, da dozori vsaj nekaj grozdov za simbolič- no trgatev. Vinogradnik in enolog Steyer je pove- dal nekaj več o dosežkih slovenskega vinarstva. Častni gost, član evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo in predsednik celjskega omizja Jože Tominšek je zbranim namenil bese- de o vinski kulturi in plemenitosti uživanja odlič- nih slovenskih vin. Častno vlogo »rezača« Steyerjevih trt je dobil eden od sodelavcev Mozirskega gaja v kriznem obdobju in takratni aktivni društveni funkcionar Mozirjan Janez Žagar. Obrezal je trtne poganjke in očistil brajdo ob lepi slovenski pesmi Moške- ga pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje. Jože Miklavc Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 18 Ljudje in dogodki ANTON TIRŠEK Z REČICE OB SAVINJI Devet desetletij razgibanega, ustvarjalnega in polnega življenja Antona Tirška, za njim stoji hči Majda, so ob jubileju obiskali tudi predstavniki društva upokojencev in rečiški župan Vinko Jeraj. (Fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji) Na nedavnem srečanju starejših občanov v občini Rečica ob Savinji je kot najstarejši udele- ženec srečanja prejel šopek Anton Tiršek, ki je letos prekoračil deveto desetletje svojega življe- nja. Da bi znanemu Rečičanu ob življenjskem jubileju izrekli svoje dobre želje, so ga nedavno obiskali predstavniki nekaterih društev, katerih član je ali je bil slavljenec. Voščil mu je tudi žu- pan Vinko Jeraj. TRDNE DRUŽINSKE VEZI LEPŠAJO ŽIVLJENJE Jubilant je bil rojen v času, ko je mladost nje- gove generacije zaznamovala krutost vojne. Po vojni se je usposobil za geodeta in v tem poslu premeril skoraj celo Zgornjo Savinjsko dolino. V domačem kraju si je ustvaril družino. Z ženo Jo- žico sta imela dva otroka, Antona in Majdo. Se- daj se Anton Tiršek, ki ga domači kličejo tata, ve- seli že šestih pravnukov. Njihovo razširjeno dru- žino povezujejo tesne medsebojne vezi. ZANIMALA SO GA ŠTEVILNA PODROČJA ŽIVLJENJA Tiršek je bil med tistimi, ki so ga zanimale šte- vilne aktivnosti. Bil je športnik, ki je večkrat s ko- lesom prevozil pot na Črnivec ali pa s prijateljem dal smuči na ramena in se odpravil na smuča- nje na Mozirsko planino. Še dandanes je v njem živ spomin na čas, ko je bila dramska dejavnost na Rečici zelo živah- na in je tudi sam v otroških letih kot igralec stopil na oder. Poleg gobarjenja in ribolova so bile nje- gova velika ljubezen čebele in čebelarstvo, bil je tudi pravi knjigožer. Pridobljeno znanje je z vese- ljem predajal svojim naslednikom. AKTIVNO DELOVAL V ŠTEVILNIH DRUŠTVIH IN KRAJEVNI SKUPNOSTI Ob vsem naštetem ni zanemaril niti udejstvo- vanja pri razvoju domačega kraja. Med drugim je bil predsednik takratne krajevne skupnosti Re- čica ob Savinji. Kot član je aktivno deloval v raz- ličnih društvih, nekatera od njih pa je vodil. Tudi zato je bilo pri Tirškovih ob omenjenem obisku slišati ogromno lepih besed, čestitk in že- lja, zbudilo se je veliko spominov. »Pa kaj, ko ta- ko hitro minevajo leta,« je omenil Tiršek, ki se mu zdi, da še ni dolgo od njegovih razigranih otro- ških let. Marija Lebar LESENA TORTA ZA PRVO DAMO PODMENINSKIH GADOV 70 ur za 70 let Za izdelavo torte s smučkami, na katerih so imena vseh članov organizacije, je Frenk Rezoničnik porabil kar 70 ur. Pred kratkim so starodobni smučarji Pod- meninski gadje iz širše okolice Bočne za dob- rega pol leta odložili stare smuči. Ušprajca- li so dilce, proti rji zavarovali okovje in rahlo podmazali ledrasto jermenje. Po zadnjem tek - movalno družabnem nastopu na Kaninu so sklenili, da se poslovijo od uspešne sezone vsaj desetih srečanj z malo zabavo. Zagodli so jo svoji prvi gadinji, predsednici društva Đurđi Bergant, ki je pod streho spravila že se- dem križev. Na srečanje onkraj Črnivca so ji odnes- li prav posebno torto lesenjačo, izdelano iz simbolike starodobnega smučanja. Frenk Rezoničnik iz Otoka je za izdelavo smučk z imeni vseh članov porabil kar 70 ur (za 70 let) in s tem šefici pripravil neznansko vese- lje. Takšne trofeje, ki je našla svoje mesto v ma- lem Đurđinem muzeju, človek zlepa ne dobi. Ve- liko zadovoljstva pa so s tem imeli tudi prijatelji v najlepših štrikanih kostumih Podmeninski gad- je, ki že pričenjajo s kondicijskimi pripravami za prihodnjo sezono. Tekst in foto: Jože Miklavc Starodobni smučarji so Đurđi Bergant odnesli leseno torto za jubilejni rojstni dan. Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 19 Prejeli smo, Šport, Organizacije, Informacije GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Budnica ob 1. maju Zgornjesavinjski godbeniki so se na pohodu po dolini ustavili tudi v Lučah. Tudi letos smo za 1. maj z godbo opravili tra- dicionalno bujenje po naši dolini. Pot smo zače- li v Mozirju ob 6. uri. Za naše nove člane, ki so bi- li letos prvič z nami, je bilo to po njihovem mne- nju kar malo zgodaj. Naša druga postojanka je bila Rečica ob Sa- vinji, nato je sledila dolga vožnja do Solčave, kjer nas je pričakalo res veliko domačinov, s katerimi vsako leto popijemo prvo jutranjo kavo, da nam uspe zbuditi vse Savinjčane. Po kavici ter nekaj koračnicah smo se zapeljali do Luč in nato do Ljubnega ob Savinji, kjer smo korakali skozi No- vo naselje in trg. Ko smo uspešno opravili savinjski del, smo se zapeljali še na zadrečko stran, kjer je bila na- ša prva postojanka pred katedralo sv. Mohorja in Fortunata. Nato smo razveselili še prebivalce centra starejših občanov, ki nas vsako leto sprej- STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Tekma v počastitev praznika občine Najboljši strelci, v sredini zmagovalec Aleksander Ošep, v družbi podžupana občine Mozirje Romana Čretnika (levo) in predsednika SD Mozirje Draga Poličnika (desno). (Foto: Roman Mežnar) V Mozirju so se konec aprila zvrstile prireditve v počastitev občinskega praznika. Praznovanju se je že tradicionalno pridružilo mozirsko strelsko društvo in organiziralo tekmovanje s standardno zračno puško. Dogodek je privabil številne udele- žence, saj so sodelovali člani strelskih društev iz Gornjega Grada, Solčave, Velenja, Pesja, Društva upokojencev Mozirje – sekcija strelci, in Mozirja. Za rezultat je štelo 20 strelov v štiri tarče, strel- ski nastop je bil časovno omejen na 30 minut. Ob koncu tekmovanja je prisotne nagovoril pod- župan občine Mozirje Roman Čretnik in podelil kolajne najboljšim strelcem, priznanja pa je po- delil predsednik SD Mozirje Drago Poličnik. Zma- gal je Aleksander Ošep iz Solčave, drugo mesto je zasedel prav tako Solčavan Marjan Prodnik, tretje pa Tomaž Trogar iz SD Gornji Grad. To je bilo letošnje edino tekmovanje v organi- zaciji mozirskega strelskega društva, saj se čla- ni soočajo z neustreznimi pogoji za treninge in tekmovanja na svojem strelišču. Roman Mežnar Novitete v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Milan, Courtney: Zimski poljub, Debevc, Jože: V objemu križa in rdeče zvezde, Hlebnikov, Vik- tor Vladimirovič: Izbrane pesmi in pesnitve, Zu- panc, Anita: Kilogram zarečenega kruha, pro- sim!, Matoh, Aleš: Lovec, Pride, B. L.: Konec, Je- ffries, Sabrina: Nevarnosti poželenja, Bjork, Sa- muel: Postelja iz peres, McCarty, Monica: Ne- ustavljivi lovec, Sheehan, Madeline: Nedoseg- ljivo, Kufsteiner, Andreas: Ljubezen vse odpusti, Springsteen, Bruce: Bruce Springsteen : avtobi- ografija, Endo, Shusaku: Samuraj, Germain, Syl- vie: Magnus, Kerangal, Maylis: Pokrpajmo žive. mejo z dobro voljo in tekočino, ker muzikant pač ne sme biti žejen. Pot smo nadaljevali skozi Bočno, Šmartno ob Dreti in se ustavili v Nazarjah, kjer smo ig- rali kar na dveh mestih. Seveda ni šlo brez okusne malice, ki jo vsako leto pripravijo do- mačini. Za zaključek naše budnice smo zakoraka- li še po Mozirju in si z veseljem privoščili zaslu- žen sladoled. Katja Naraločnik REČICI OB SAVINJI Koncert vokalne skupine Sonus Na Rečico ob Savinji ponovno prihajajo fan- tje vokalne skupine Sonus iz Oplotnice. Rečiča- ne so z všečnim programom navdušili že mar- ca na koncertu dalmatinskih pesmi. V petek, 19. maja, ob 19. uri, pa bodo svoj program predsta- vili v kulturnem domu. V goste jih je povabilo tu- ristično društvo. Vokalna skupina Sonus je prepoznavna po večglasni interpretaciji ljudskih in dalmatinskih pesmi, posebej pa po vokalni varianti slovenskih in svetovnih popevk in pop uspešnic. So acapel- la skupina z lastnim stilom, ki se lahko pohvali z nagrado na največjem mednarodnem vokal- nem pop-jazz tekmovanju pri nas – festivalu Sre- di zvezd v Žalcu. Pevci obljubljajo, da bodo tudi na rečiškem odru pripravili bogat program z obi- lo humorja in zanimivimi glasbenimi vložki. Pri tem jim bodo v pomoč glasbeni gostje. Marija Šukalo Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 20 Šport, Organizacije BOGOMIR DOLENC, ULTRAMARATONSKI TEKAČ Z DOBRIM NAMENOM 42 maratonov v 42 dneh za bolne otroke »Preden sem postal tekač, sem bil pov- sem običajen posameznik. Posvečal sem se poslovni karieri in nisem veliko razmišljal o svojem zdravju, v nekem trenutku pa me je pretreslo spoznanje, da mi takšen življenjski slog, kot sem ga živel takrat, sploh ni všeč. Nadaljnji tok mojega življenja je spremenil stavek, ki sem ga slišal na nekem predava- nju: »Če si vi ne boste vzeli vsak dan deset minut zase, kdo pa si bo?«« POTREBA PO SPREMEMBI Tako začenja svojo zgodbo Velenjčan Bogo- mir Dolenc, ki se je v petek pridružil tekačem na treningu po trasi maratona Savinja v Mozir- ju. Po spoznanju, da v življenju potrebuje spre- membo, to se je zgodilo pred petimi leti, je teme- ljito analiziral svoje prehranske in gibalne nava- de ter ugotovil, da ima kar precej odvečnih kilo- gramov. Bolj zdravega življenjskega sloga se je lotil počasi, korak za korakom, in njegovo poču- tje se je začelo izboljševati. ADIJO, STRES »Doma sem si pripravljal obroke, ki sem jih naslednji dan nesel s sabo v službo. Začel sem se udeleževati rekreativnih tekov in kmalu ugoto- vil, da pravzaprav ne znam teči. Odločil sem se, da bom začel trenirati tek, in tako kmalu dosegel svoj prvi cilj na polmaratonu. Občutek, da delam nekaj, kar je dobro zame, mi je postajal vse bolj všeč. Začel sem razmišljati bolj pozitivno, znebil sem se stresa, ki me je prej spremljal iz službe domov, postavil sem si jasne cilje,« se obdobja, ko je tek postal sestavni del njegovega življenja, spominja Bogomir Dolenc. ŠTIRI PETINE USPEHA V MISELNOSTI Postopoma si je zadajal vedno zahtevnejše tekaške izzive, na katerih je spoznaval posame- znike, ki so ga še bolj motivirali. Do takrat pros- točasna rekreacija se je spremenila v resen tre- ning, ne samo na področju telesne, ampak tu- di psihološke pripravljenosti. »Štiri petine uspe- ha se nahaja v miselnosti, preostala petina pa v kakovostnem treningu,« je prepričan Dolenc. »Ko ti začne telo pošiljati signale, da ne zmore več, greš samo z glavo naprej. Pred sabo mo- raš imeti svoj cilj in trud, ki si ga vložil v to, da pri- deš do cilja.« ŠIRJENJE ZAVEDANJA O ZDRAVEM ŽIVLJENJU Sčasoma je ugotovil, da dlje kot teče, lažje te- če. Njegova motivacija se je še povečala s spoz- nanjem, da lahko s svojim tekom pomaga dru- gim. Začel je sodelovati s skupino Never give up pri organizaciji humanitarnih športnih priredi- tev in začel teči za dober namen. Danes je po- leg zbiranja startnin, donacij in prostovoljnih pri- spevkov na športnih prireditvah za pomoč lju- dem v stiski njegovo poslanstvo tudi širjenje za- vedanja o pomenu zdravega načina življenja. »SPRAVITE SE V GIBANJE IN VZTRAJAJTE« »Spravite se v gibanje in nato vztrajajte,« spodbuja Bogomir Dolenc vse tiste, ki si v živ- ljenju želijo spremembo na bolje. »Poiščite neko- ga, ki vas bo podpiral, ko boste zašli v krizo in boste razmišljali, da bi odnehali. Vsak začetnik slej ko prej pride do točke, ko ne vidi več smisla v tem, kar počne, in takrat boste potrebovali neko- ga ob sebi. Najbolje je, da se vključite v kakšno tekaško skupino.« Dolenc začetnikom svetuje, naj ne pretirava- jo in naj za začetek izberejo preprosto tekaško obutev ter ostalo opremo. Nato naj postopoma, najbolje pod strokovnim vodstvom, stopnjujejo svojo aktivnost in ne pretiravajo, da ne pride do nepotrebnih poškodb. PROJEKT 42/42 Bogomir Dolenc si neprestano zadaja no- ve izzive. Pred njim je preizkus desetih marato- nov v desetih dneh, še večji izziv pa ga čaka v le- tu 2018, ko namerava od avgusta do oktobra v 42 dneh preteči 42 maratonov, pri tem pa zbira- ti denar za bolne otroke. Ena izmed lokacij tega ultramaratona bo tudi v Mozirju, kjer mu bo pri izvedbi pomagalo tamkajšnje športno društvo T.E.A.M. Prav zato se je pred tednom dni ude- ležil njihovega treninga, nastopil pa bo tudi na malem maratonu Savinja, ki bo potekal 18. ju- nija. »Trasa je čudovita, zato vabim vse tekače iz Zgornje Savinjske doline pa tudi od drugod, da se ga udeležijo. Občutki med tekom ob reki so fenomenalni in tudi vzdušje bo, verjamem, pra- vo, saj so Mozirjani pred leti že dokazali, da to znajo.« Franci Kotnik Skupinska slika s treninga po trasi maratona Savinja; Bogomir Dolenc stoji prvi z desne. Doslej največji podvig Bogomirja Do- lenca je bil prvi Pikin ultra tek v Velenju, ko je v 24 urah pretekel 165 kilometrov. Lani oktobra je v 16 urah pretekel razda- ljo od Trsta do Poreča, odtekel pa je tudi štiri maratone v šestih dneh. TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Iz roda v rod s frajtonar'co že 25 let Člani Turističnega društva Nazarje priprav - ljajo drugo soboto v juniju 25. prireditev Iz ro- da v rod, srečanje frajtonarjev od blizu od da- leč. V jubilejnem letu bodo dogodek obogati- li z zanimivim spremljevalnim programom in gostjo, ki je bila z njimi v prvih stopinjah tek - movanja za zlato harmoniko Ljubečne – Ire- no Vrčkovnik. V sodelovanju z mozirsko izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bodo pripravi- li tudi delavnico za učenje igranja ustne harmo- nike, ki jo bo izvajal eden najbolj znanih sloven- skih orgličarjev, Marjan Urbanija. Ljudsko glas- bilo orglice, kot pravi mojster Urbanija, spadajo v vsak žep, da lahko zaigraš nanje ob različnih priložnostih. Organizatorji vabijo zainteresirane, da se udeležijo delavnice. Ob jubilejnem prazni- ku bodo lahko publiki in nastopajočim tekmoval- cem že skupaj zaigrali. Živa Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 21 Šport BERNARDA ZVIR SPET NA DOLGIH PROGAH Ji bosta zdravje in forma dopustili opraviti s tekoma v Helsinkih in na Portugalskem? Bernarda Zvir s trdo prigaranim pokalom na maratonu Mninšk pod Brdi (Foto: Jože Miklavc) Ko je zimsko obdobje, ki za prave športnike ne predstavlja zatišje, skoraj zavrlo treninge športni- ci Bernardi Zvir iz Šentjanža, se je zgodnje spo- mladansko obdobje izteklo v njeno prid. Nače- to zdravje, ki mu stroka pravi sindrom piriformis, je 59-letni Zvirovi na začetku sezone dolgih te- kov vzelo nekaj tekem, a se je prehodno stanje iz- boljšalo tako, da je uspešno nastopila že na petih maratonih oziroma polmaratonskih tekih. BO IZTISNILA BOLEČINE IN USPEŠNO NADALJEVALA S TEKI? Po lanskoletni nadvse uspešni seriji nastopov na domačih in mednarodnih tekaških tekmo- vanjih na dolgih progah in ultra maratonih ji je športna poškodba prinesla zelo neugodne bole- čine v dimljah. A je to stanje prehodno premago- vala in nadaljevala s treningi ter prvimi tekmami. Lahko pritrdimo, da zelo uspešno. Mali kraški maraton (21 km) je pretekla v ča- su za 5. mesto v njeni starostni skupini, na 12- km teku okrog Šmartinskega jezera ji je uspelo priteči 2. mesto. Na Istrskem maratonu (42 km) pa je v svoji kategoriji že osvojila 1. mesto, s či- mer se ji je skoraj v celoti povrnila samozavest. Na Češkem v Mninšku pod Brdi je opravila ultra maraton (50 km) za evropski pokal in v ekstre- mnih vremenskih razmerah dosegla več kot od- lično 2. mesto. NAČRTI ZA OSREDNJO TEKAŠKO SEZONO V Laškem je 28. aprila odtekla prvi nočni tek (iz serije desetih) na 1 1 km in v razredu 51 do 59 let zmagala. S partnerjem Jožetom Zvirom načr- tujeta še kar nekaj tekov. 13. maja bo naslednji nočni tek v Kranju, 20. maja pa znameniti mara- ton Radenci. Če bo vse v redu z zdravjem, se bo udeležila maratona Savinja 18. junija in še nekaj tekov na dolge proge. V načrtu je tudi ultra maratona Ce- lje-Logarska dolina (75 km) 2. septembra. Naj- večji podvig sezone poleg omenjenega bi naj bila udeležba na maratonu v Helsinkih na Fin- skem v septembru ter povsem za konec velikih tekov še novembrski maraton na Portugalskem. Jože Miklavc ETNOGRAFSKO DRUŠTVO MLAJEVCI MOZIRJE Letos na mlaj le šest najpogumnejših Na mlaj se je podalo šest pogumnežev, večkratnega zmagovalca Petra Trogarja (desno) pa tudi letos ni nihče resno ogrozil. Mozirski mlajevci, ki jih vodi Ivan Slemenšek, so v okviru praznovanja jurjevega, praznika ob- čine Mozirje, tudi letos organizirali plezanje na mlaj. Na sejmišču so postavili lepotca, na kate- rem so bile oznake do 20 metrov. Iz leta v leto se na prireditvi zbere večje števi- lo obiskovalcev. Letos so dodobra napolnili pri- reditveni prostor v pričakovanju spektakla, ki je vreden ogleda. Organizatorji so bili na trnih in v pričakovanju plezalcev, ki bi obogatili dogodek. Žal se jih je zbralo le šest, a tisti toliko pogumnejši in vztraj- nejši. Najprej so izžrebali vrstni red, po katerem so tekmovali. OD PRVIH PET NIHČE DLJE OD SEDMIH METROV Številko ena je dobil Klemen Rajter. Odločno je začel in prišel do višine sedmih metrov. Vzel si je počitek, po katerem pa ni zmogel naprej. Za njim je plezal Miha Bizjak. Začel je še odločne- je kot Klemen, preplezal pa enako višino, sedem metrov. Kristjan Orel, ki je plezal naslednji, je pri- šel do treh metrov, potem pa se je napor poka- zal kot nepremostljiv. Za njim se je na mlaj podal Boštjan Brinjovc mlajši. Kar dobro mu je kaza- lo in ob bučnih spodbudah navijačev je preple- zal šest metrov. Podobno dobro je plezal Gregor Pečnik in korak zaustavil na šestih metrih. VEČKRATNI ZMAGOVALEC PRIŠEL POTRDIT PRIMAT Kot zadnji je plezal dolgoletni in večkratni zma- govalec Peter Trogar. Kazalo je, da bo na vrh mla- ja kar tekel, tako je začel. Janez Marolt in Matej Za- luberšek iz Gorske reševalne službe Celje, ki sta skrbela za varovanje plezalcev, sta ga komaj do- hajala. Prvič se je zaustavil in zajel sapo nad viši- no desetih metrov. Po počitku je nadaljeval pleza- nje in se ustavil šele v krošnji, na višini dvajsetih metrov. Nato se je sproščen spustil na tla, kjer je še lep čas sprejemal čestitke zbranih. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 22 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Šport, Pisma bralcev, Kronika • ZASEG VOZILA VEČKRATNEMU KRŠITELJU CPP Nazarje: 6. maja so policisti pri kontroli cestnega prometa v Na- zarjah v večernem času ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je kazal znake alkoholiziranosti. Opravljen je bil preizkus z indika- torjem alkohola, ki je pokazal pozitiven rezultat. Pri kontroli doku- mentov je bilo ugotovljeno, da ne poseduje veljavnega vozniške- ga dovoljenja, zaradi česar mu je bilo vozilo zaseženo. Zoper nje- ga sledi obdolžilni predlog na oddelek za prekrške Okrajnega so- dišča v Celju. • POŽAR NA TOPLOTNI ČRPALKI Gornji Grad: 7. maja ob 9.17 je zagorelo v kurilnici stanovanj- ske hiše v Lenartu pri Gornjem Gradu. Motor toplotne črpalke se je pregrel in nato zagorel. Pred prihodom gasilcev so lastniki sami pogasili požar. Gasilci PGD Gornji Grad, Nova Štifta in Bočna so prezračili in pregledali kurilnico s termo kamero. Nastala je mate- rialna škoda v višini 1.500 evrov. Zdravstvo in rešitev zanj (SN 17) Svojo rubriko Tretja stran je ure- dnik gospod mag. Franci Kotnik zaključil z naslednjim stavkom: »Rešitve za slovensko zdravstvo to- rej še ni na vidiku?« Hvaležen sem mu za vprašaj na koncu stavka, kajti zame je bil izziv, da tako rekoč njegov članek nadaljujem. Ja, najbrž ni šlogarce, ki bi si upala odgovoriti na to vprašanje. Odgovor bodo dali šele volivci na prihodnjih državnozborskih voli- tvah. Kaj si oni mislijo o razlogih za bolno zdravstvo v bolni drža- vi, ki jo z nami vred počasi a sigur- no jemlje vrag, vedo le sami. Jas- no jim že tudi mora biti, da so jih na zadnjih volitvah (ne)pošteno »na- tegnili« in da so se skratka sami precej »zaštrikali«. Vsaj do prejšnjih volitev se Slove- nec očitno ni veliko ukvarjal s po- litiko, čeprav je to ena od stvari, s katero si nujno moraš biti na ti, kot pravimo. Če nisi, ti bodo politiki ze- lo hvaležni, ker te bodo v tvojo in našo skupno škodo zlahka okrog prinesli. Ni to moja domislica, am- pak je ravno tako v praksi. Torej vo- litve niso več šala kot v rajnki Jugi (mama je šla volit za vso družino), ampak prekleto resna stvar, ki od- loča o naši revščini ali blaginji. A ne le za dobo štirih let, odloči lahko o naši doživljenski usodi. Četudi smo še rosno mladi. Saj kdo drug kot prav mladi bodo še dolga desetle- tja odplačevali državni dolg? Zago- tovo torej ni nikogar, ki se ga volitve sploh ne tičejo, kot marsikdo meni. Tudi kar se zdravstva tiče, bi mo- ral imeti vsak državljan vsaj ma- lo pojma, kako razmetavajo in se okoriščajo z našim, navsezadnje tudi z njegovim denarjem. Razum- ljivo je, da ga je potem pač prema- lo celo za najbolj nujne stvari. Čakalne vrste so vse daljše, mnogi sploh ne pridejo na vrsto, ker prej umrejo. Od maja 1945 še ni bilo slabše. A da ne bi kdo mislil, da so za to krivi zdravniki in drugo zdravstveno osebje. So seveda tu- di izjeme, sicer »kšeft«ne bi bil mo- goč. Trpeči ostali pa tako rekoč iz- gorevajo, naredijo veliko več kot so plačani. Skratka, za vse težave je najbolj kriva »vlada v senci«, pa tu- di »najbolj etična vlada«, kar jih svet premore, ker dovoljuje zlorabe. Ko denarja ni več, se pač vse neha. Prav vsak dan njihovega vladanja ne bo le izgubljen, ampak se bodo vse »luknje« in s tem naše težave le še povečevale. O tem ne dvomijo niti na zadnji strani lune. Beda to- rej, ki so (si) jo izvolili volivci. Pa poglejmo zdaj našo dolino. Smo še v Sloveniji ali nič več? Ker sem prebral članek na četrti strani istega časopisa, močno dvomim. Namreč Zgornjesavinjčani drža- vi plačujemo vse davke, ko pa ra- bimo denar za skupni zdravstveni dom v Nazarjah in urgentno vozi- lo, ker je staro že »povozil« čas, na- enkrat države ni nikjer več. Le kam se je vdrla? Raje se vprašajmo, v katere davčne oaze se vdira de- nar, ki bi moral biti namenjen pač za skupne potrebe državljanov. In še, če je to sploh v imenu ljudstva. Zares vsega priznanja je vre- dna pobuda gospoda Mirka Stra- ška, direktorja in lastnika KLS Ljubno, da se ustanovi sklad za donacije, iz katerega bi črpali za potrebe zgornjesavinjskega zdra- vstva. A kdo bo vanj vlagal? Obči- ne, ki jim država za njihovo delo- vanje že tako da premalo, pa se- veda KLS, ki je, ko je treba poma- gati, vedno v prvih »bojnih« vrstah, medtem ko že drugih vrst pogosto niti ni. Ne glede na to, da jim naša država, tako kot vsem, ki ustvarja- jo zakonit dohodek, pobere veliko več, kot bi druge države. V državni »vreči« pa je kljub te- mu le »luft«. Blagor vsakomur, ki mu to da kaj misliti, še bolj pa bla- gor tistim, ki bodo dočakali, da bo na tej frekvenci večina volivcev. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Na čelu nogometašev ostaja Matjaž Purnat Mozirski nogometni navdušen- ci in drugi ljubitelji tega športa so se zbrali v športnem parku na le- tnem zboru članstva. Ozrli so se na dosežke preteklega leta, potrdili spremembe statuta in vodenje tudi vnaprej zaupali Matjažu Purnatu. V nogometnem društvu z or- ganizacijo in načinom dela skrbi- jo za vzgojo kvalitetnih igralcev. S tem pripomorejo k razvoju mladi- ne v tem okolju z neposrednim vpli- vom na krepitev telesa in duha, pri- vajanje na življenje v družbi, prija- teljstvo, delovne navade, obvezno- sti in preprečevanje negativnih po- javov, ki jih lahko prinese odrašča- joče življenjsko obdobje. V petih mladinskih selekcijah in članski ekipi pod strokovnim vod- stvom usposobljenih trenerjev re- dno vadi in tekmuje 107 nogome- tašev. V preteklem letu so za dose- ganje ciljev opravili preko 600 ak- tivnosti, to je treningov in tekem. Ekipe so tekmovale pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Celje, člani pa v medobčinski ligi Golgeter. Poleg rednih aktivnosti so febru- arja v Športni dvorani Mozirje orga- nizirali deveti turnir v dvoranskem nogometu, junija pa na svojih ze- lenicah dobrodelno prireditev Pol- ka nogomet, z roko v roki, srečanje nogometašev vseh starosti. Med drugim so se domači člani pome- rili z ekipo polka reprezentance Slo- venije. Med cilje letošnjega leta so uvrstili ustanovitev selekcije ka- detov, ki je doslej še niso imeli, in njeno sodelovanje v ligaškem pr- venstvu. Pomembno se jim zdi, da bi nogomet kot vsestranski šport predstavili po šolah in vrtcih Zgor- nje Savinjske doline. S tem bi v pri- hodnosti zagotovili še večje število članov društva, predvsem tistih ak- tivnih, ki bodo igrali nogomet. Na zboru so potrdili spremem- be statuta, s katerimi so slednje- ga uskladili s statutom krovne or- ganizacije. Večjih sprememb sicer ni prinesel, se je pa povečalo šte- vilo članov upravnega odbora. Na čelu slednjega so še za leto dni, ko so na vrsti redne volitve, sodelujoči na zboru potrdili Matjaža Purnata. Benjamin Kanjir Matjaž Purnat društvo vodi od ustanovitve leta 2007. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 23 Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Zahvale, Oglasi Dolgost življenja našega je kratka. dr. France Prešeren ZAHVALA Zapustila nas je Marija ČERNEVŠEK rojena Ugovšek, po domače Drečka mama iz Nove Štifte 20. 10. 1937 - 27. 4. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno mamo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter izrekali sožalje. Hvala tudi duhovnikoma za opravljeno sve- to mašo, pevcem, govornici in praporščaku. Vsi domači V SPOMIN Rudolfu ČERNEVŠEKU 1931 - 1996 Spomnimo se tudi moža in očeta Rudolfa Černevška, za katerega le- tos mineva 21 let, kar je legel k večnemu počitku. Vsi domači Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran. Oton Župančič V SPOMIN Marku ORLU 8. 5. 2016 - 8. 5. 2017 Minilo je žalostno leto, ko nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat, sorodnik, znanec in prijatelj. Iskrena hvala vsem in vsakemu po- sebej, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spo- minjate z lepo mislijo. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Urbana KRAMARJA 20. 5. 1929 - 28. 4. 2017 … se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih ka- korkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 24 Za razvedrilo PRVI MLAJ, KI JE DOBIL ODKAZILO ZA POSEK Na Ljubnem ob Savinji je bil letos prvomaj- ski mlaj le kratek čas v pokončnem položaju, saj so ga že takoj po praznikih podrli. Glede na po- manjkanje prostora na radmirskem polju je bil najbrž vendarle postavljen preblizu magistralke, saj je bil »naslonjen« na obcestni količek. Odka- zilo za »posek« najbrž ni prišlo s strani gozdarjev KONČNO NEKAJ DELATA Z GLAVO Slavna ljubenska Tu čelos ali še drugače »Dva čelava«, Miran Žerovnik (levo) in Vinko Jeraj, amaterska igralca sta s svojim stasom in glasom (zelo je ropotalo) osvojila ljubensko publiko. Na- slednja postaja bo oddaja Zvezde plešejo, v kateri bosta imela priložnost zaplesati skupaj, saj jima podobnih soplesalk še niso uspeli najti. Ker bosta delala na glasnosti bolj kot na koreografiji, priča- kujeta najmanj finale, sploh če bosta pridobila gluho publiko. (Foto: FA) (Foto: SŠ) Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni- ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so- botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu- di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Križanka, Informacije Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 26 Petek, 12. maj ob 9.00. OŠ Mozirje Potopisno predavanje Andreja Klemenaka Južna Afrika in Namibija ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma – ND Mozirje : NK Rogaška TSM (st. dečki) ob 18.00. Mozirski gaj Slavnostna akademija ob 125-letnici Turističnega društva Mozirje ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Nega balkonskega cvetja in nasveti za lep vrt Sobota, 13. maj ob 10.00. Športni park Varpolje Colnarič-Žunterjev memorial v nogometu na mivki ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma – ND Mozirje : NK Šmarje pri Jelšah (st. cicibani) ob 1 1.00. Športni park Mozirje Nogometni turnir ekip ND Mozirje, NK Ljubno, NK Vransko in NK Rudar Velenje A (U 9) ob 15.00. Športni park Varpolje Otroški živ žav ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma – ND Mozirje : NK Kovinar Štore (člani) Nedelja, 14. maj ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma – ND Mozirje : NK Celje A (ml. dečki) Ponedeljek, 15. maj ob 19.00. Hotel Benda Mozirje Otvoritev likovne razstave in literarni večer Prepletanja avtorice Milene Šimunič ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Vsak si zasluži komplimente in priznanja Torek, 16. maj ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 10.00. CSU Nazarje Brezplačna delavnica Da krožišča več ne bodo križ (Planet generacij) ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačna delavnica Zgodbe mojega kraja v nemškem jeziku (Planet generacij) ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj Sreda, 17. maj ob 9.00. Sedež LAS ZSŠD, Ljubno ob Savinji Javna predstavitev 1. javnega poziva za izbor operacij iz skladov EKSRP in ESRR ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 19.00. Jakijeva hiša – Galerija Nazarje Razstava Umetniki za Karitas Četrtek, 18. maj ob 9.00. Muzej Vrbovec Nazarje Mednarodni dan muzejev – Dan odprtih vrat ob 17.00. OŠ Blaža Arniča Luče Potopisno predavanje Camino (Planet generacij) ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Interni nastop učencev Glasbene šole Nazarje www.fotoknjiga.net Napovednik dogodkov Napovednik, Mali oglasi, Oglasi ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa osta- la dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in po- ceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ TOTAL TV AKCIJA Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Izko- ristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 968. Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TOTAL TV in TELEMACH. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava ka- mnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me- njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, od 30 kg naprej. Možna dostava; gsm 031/509-061. Prašiče, odlične mesnate pasme za dopi- tanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619- 372. Prodam bikce ck pasme in teličko lim/ck pasme; gsm 031/501-250. Prodam pasemske zajce različnih ve- likosti in starosti, 2 samca in 4 samice; gsm 070/870-321. Prodam prašiče od 30 do 150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam čb telico, brejo 9 mesecev, a kon- trola; gsm 031/393-562. Prodam bikca ls/sr, težkega okrog 150 kg; gsm 031/765-605. Prodam deset dni staro telico limuzin; gsm 031/466-550. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim kozo mlekarico, sr. starosti; tel. št. 58-46-056. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. ŽIVALI – ODDAM Oddamo 2 mladi muci (oranžnega muc- ka in sivo muco); gsm 041/282-573. DRUGO – PRODAM Prodam večje število VHS video kaset. Ce- na 1 do 2 eur; gsm 031/655-858. Prodam zgrabljalnik kuhn in kupim frezo za stolpni silos; gsm 041/879-706. Prodam kozje mleko; gsm 031/349-368. Prodam smrekove krajnike, suhe, dolžine 33 cm, v paleti; gsm 040/430-080. Prodam suho kostanje, narezano za kole za ograjo; gsm 040/684-245. Prodam bon wellness Topolšica za dve osebi, (razvajanje, sauna, jacuzzi, 3 h), redna cena 60 eur, prodam za 40 eur; gsm 041/318-644. DRUGO – KUPIM Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbe- no mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim; gsm 031/736-727. Kupim tomos mopede v kakršnem koli stanju; gsm 068/692-652. Kupim rabljeno cisterno za vodo (1.000 l); gsm 031/229-154. Kupim grebensko kosilnico; gsm 041/324-409. VOZILA – PRODAM Suzuki baleno 1,6, l. 2000, v okvari, pro- dam; gsm 031/523-023. Prodam vw polo 1,4, l. 2009, redno ser- visiran, prevoženih 135.000 km, prva lastnica; gsm 051/353-369. VOZILA – KUPIM Avto kia pride, dobro ohranjen, kupim; gsm 041/229-649. NEPREMIČNINE V Ljubiji - Kolovrat oddam stanovanje, 45 m2, v hiši s posebnim vhodom; gsm 070/777-281. Zemljišče 3.700 m2 v Ljubiji prodam; gsm 031/641-534. Kmetijsko zemljišče 5.500 m2, v Lokah, blizu Mozirskega gaja, prodam; gsm 041/650-151. Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 Oglasi 27 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 28