*>*> ■Mt,'**' ^ LlOVICE LETO ML - št 48 V KOČEVJU, DNE 29. NOVEMBRA 1958 Cena 20 dh Ob Dnevu republike ZDRUŽITEV OBČIN Pred kratkim so na sefji Izvršnega sveta LRS razpravljali o novi teritorialni razdelitvi v Sloveniji. Po tem osnutku zakona, ki ga bodo v V političnem, gospodarskem in tivne ljudske republike Jugoslavije, goslavije zapisan, kako je potekala kratkem predložili Ljudski skupšči- kulturnem življenju je 29. novem- To je bilo 29. novembra 1943. leta naša revolucija, ki ji je bila osnova ni LRS v sprejem, bodo v Sloveniji ter, 15. obletnica drugega zasedanja v Jajcu, na II. zasedanju AVNOJ, prelita kri naših najboljših revolu- združili nekaj manjših občin v moč- AVNOJ, ena najpomembnejših v vsej Spomnimo se še tistih dni, ko se cionarjev, partizanov in borcev. Boj nejše občine-komune. Ta spremem- zgodovini naših narodov. S tem je v krvavem boju in velikem trp- vseh neustrašenih ljudi, ki so po dnem je neposredno povezana vsa Ijenju porajala naša nova država, svojih najboljših močeh pripomogli ba bo izvedena že s 1. januarjem. naša borbena aktivnost narodno-os-vobodilne borbe in naše povojne socialistične izgradnje. Našim narodom je Republika pomenila svobodo, konec izkoriščanja, izgradnjo gospodarstva, dvig iz za Država brez vladanja bajonetov brez požiganja domov in ostalih grozodejstev. Spomnimo se tistih časov, ko so se jugoslovanski rodoljubi zbirali okrog revolucionarjev, v boju prekaljenih tovarišev pod vod- •stalosti in izboljšanje življenjske stvom Komunistične partije. Z go-ravni konec kapitalističnih intrig in Umi rokami, brez orožja, za ceno strankarskih bojev ter končno lepše in boljše, človeka vredno življenje. Za nami je več kot trinajst let življenja v svobodni domovini, za nami je petnajst let, kg smo v našem revolucionarnem boju zapisali pomemben datum: rojstvo Eedera- k zmagi naše vseljudske vstaje. Uspehi naše socialistične graditve so tako veliki in dežela se je tako spremenila, da jo tisti, ki jo ni videl od leta 1945 komaj pozna. Sad dela so nove električne centrale, nove tovarne, rudniki, železnice in ceste, zdravstvene ustanove, šole,.. Z uvedbo delavskega samouprav - Motiv iz Ribniške doline bo v zgodovinski knjigi narodov Ju- Pisana razprava na seji ObLO Kočevje Nadalje so sklenili, da se sprejme Zgodovinski dnevi naše domovine 10.000 NOVIH ŽELEZNIČARJEV Zvezni Izvršni svet bo v kratkem sprejel predpise o delovnem! času na železnici, ki naj bi tako kot drugod bil le 8 ur dnevno, in sicer tako, da bi znašal osem ur kot povprečje v obdobju enega tedna, ali meseca. Za svojega življenja so se uprli neza- Z uvedbo delavskega samouprav- ^rfavršTrni? slišanemu nasilju, krivici in brez- ljanja v podjetjih in družbenega 10 000 novih železtečariev pravnosti. Da se spomnimo še tistih upravljanja v občinah in ostalih manJ 10' ov elezmcarjev. časov, ko je rasla in se jeklenila ustanovah, je prepuščeno odločanje naša armada pod vodstvom tovariša o zelo pomembnih zadevah stotiso-Tita. čim državljanom. Zavest, da smo Resnično ie 29. november dan, ki vse te uspehe dosegli, ker smo se borili za enotnost. To je bil predpo- Pretekli teden, v petek, 21. no- izkoriščene. Za prosveto in kulturo goj vsemu našemu delu, naj nas vembra, je bila 9. skupna seja obeh (plače in ostale potrebe šol) je bilo zaključni račun investicijskega in spremlja tudi v bodoče. zborov Občinskega ljudskega odbora določeno 33 milijonov, toda zaradi stanovanjskega sklada bivše občine Po vseh naših krajih bomo nadvse Kočevje. Na dnevnem redu seje je reorganizacije šolstva je potrebno Predgrad lepo proslavili obletnico v prepriča- bilo 18 važnih točk, o katerih so od- do konca leta se najmanj 6,5 milijo n ju, da bomo v izgradnji socialistic- borniki živo razpravljali nov dinarjev, 17 milijona potrebu ne družbe s skupnimi močmi do- Najdaljša je bila obravnava o je se k ze odobrenemu socialno meljsko občino. sprejemu odloka o prepovedi zvise- skrbstvo, 750.000 zdravstvo m 1,7 dali jamstvo za vanja cen (o tem poročamo v po- milijona upravni aparat občine. Več sebnem članku). Pri obrtnem pod- ji izdatki so potrebni tudi zaradi podjetju Dom pa jamstvo za 17 mi-jetju »Slikoplesk« so uvedli redno višjih plač učiteljev in javnih usluž- lijonov obratnega kredita, ki ga likvidacijo, zato ker po krivdi upra- bencev, večjih socialnih podpor in ve podjetje dela z zgubo in nima plačevanja zdravstvenih storitev za dela. V prvem polletju je bilo za nalezljive bolezni. Sredstvai bi vzeli: čevju. Ukinjena je prisilna uprava 180.000 dinarjev zgube. Delavci (4 iz sklada za pobijanje alkoholizma pri podjetju Promet, rešili so pri-in 4 vajenci), bodo šli k podjetju okrog 6 milijonov, ostalo pa iz do- tožbe državljanov ina odločbe sve-Dom, k Mizarju ali pa k servisu, ki tacije za adaptacijo Gasilskega dobo pri stanovanjski skupnosti. Odgovorne ljudi za tajko stanje v podjetju pa bodo predali sodišču. Dodati moramo še to, da je pleskar- trebna sredstva dobijo še drugod, vali so upravni odbor podružnice skih del v Kočevju in drugod na predvsem na OLO, tako da bi se de- V Bihaču, slikovitem bosanskem Skupščina je sprejela deklaracijo, s mestecu ob reki Uni, so 26. novem- katero se v imenu vseh jugoslovan-bra l. 1942 ustaši pobili vsakega če- skih narodov odpravlja monarhija segli še večje uspehe, v zavesti, da trtega prebivalca. Istega dne je bil in proglaša Federativna ljudska re- naša pot drži v srečnejšo in svetlej-ustanovljen Antifašistični svet na- publika Jugoslavija. so prihodnost, rodne osvoboditve (AVNOJ, v kate- ■ps rega so izvolili 70 članov). Še istegej dne je AVNtfJ prvikrat zasedal. Izvolili so Izvršni odbor AVNOJ-a s predsednikom Ivanom Ribarjem na čelu. tja tej skupščini je bil prvič po okupaciji naše domovine postavljen centralni politični organ, ki so ga sestavljali predstavniki vseh narodov Jugoslavije. Ta dan so se uresničile stoletne težnje jugoslovanskih narodov, da si vladajo sami, hkrati pa so se začela v praksi izvajati najela v enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije. 29. november 1943. — Tega dne je bilo v Jajcu, tudi v bosenskem mestu, drugo zasedanje AVNOJ-a. Sredi okupirane Evrope, sredi številnih vojnih prizorišč v naši domovini, so bili tega dne postavljeni temelji nove države, s čimer je bila emigrantski vladi odvzeta pravica, da zastopa naše narode v tujini. S ponosom so jugoslovanski narodi ugotovili, da je bila pot oboroženega odpora proti nasilju edino pravilna, in da niso bile zaman žrtve, s katerimi so si naši narodi postavili čvrste temelje svoje bodočnosti. ma v Kočevju, ki letos ne bo uporabljena. Predsednik občine je obljubil, da bomo storili vse, da se po- in se skupna sredstva, okoli 3,5 milijona dinarjev razdelijo enako med kočevsko in črno-Podjetju Avto so 4 milijone kredita za nakup novih strojev za delavnice. podjetje dobi pri podružnici Komunalne banke v Ljubljani v Ko- tov, sprejeli tarifne pralvilnike zdravstvenih ustanov, imenovali komisiji za predvojaško vzgojo in za ugotavljanje delovne dobe. Imeno- prete k in je toliko manj mogoče ra- nar vrnil v sklad in uporabil v n jezu rrteL, da Slikoplesk »nima dela«! gove namene. Od obrtnih podjetij v Kočevju Komutialne banke. Za predsednika sveta za šolstvo pri ObLO pa so izvolili Ludvika Goloba. Mc Mladina je zgradila novo cesto od Ljubljane do Zagreba Nova cesta je odprta posebno lepo napreduje Tapetništvo in sedlarstvo, odkar je vodstvo prevzel mladi mojster Kavčič. Mesečno proizvodnjo je dvignilo od 500.000 nel 900.000 din, zaradi tega je ObLO dodelil podjetju še 300.000 dinarjev obratnega kredita. Kmetijskemu gozdarskemu posestvu Kočevje so odobrili gradnjo volitev, ki so bile 23. novembra v stanovanjskih in gospodarskih po- Franciji. Glasovalo je 20,994.797 ali slopi j tudi izven zazidalnih okolišev. 77,1% od vseh volivcev. Od skupnih Predvsem bodo gradili hleve, remi- blizu 3.000 kandidatov je bilo v nože in skladišča ter stanovanja izven vo poslansko zbornico s 465 manda-Kočevja. ti izvoljenih le 41 poslancev. V osta- lih PO SVETU Uvod v Po daljši razpravi, da ali ne, so lih volilnih okrajih bodo ponovno odborniki dovolili gostišču »Rudar« volitve prihodnjo nedeljo. veličastno proslavo pred čili pa 23. novembra. Mladina je ta- iz Šalke vasi, dal odpre gostilno v Berlinska kriza1 je vedno ostrejša. 10. marca 1945. - je v svobod- siavnostno otvoritvijo avtomobilske ko izpolnila obljubo, ki jo je dala Dolgi vasi, s priporočilom, da se Rusi nameravajo namreč izročiti nem Beogradu bilo tretjič in zad- ceste »Bratstva in enotnosti« Ljub- maršalu Titu, da bo nova cesta mora urediti gostilna v Livoldu. Ta vzhodni del Berlina, ki je pod nji- njič zasedanje AVNOJ-a. Na tem Hana—Zagreb ie bil že v soboto 22. zgrajena do 29. novembra, zgrajena je v neprimernih prostorih in kakor hovo cono, v upravljanje Vzhod- žasedanju se je AVNOJ preimenoval novembra Ob 10. uri dopoldne je pa je bila 6 dni prej. je bilo povedano, delat ponovno iz- nim Nemcem, ostali deli Berlina so v začasno ljudsko skupščino, ki je predsednik CK LMJ Mika Tripalo V nedeljo 23. novembra je bila v gubo. Gostišču »Rudar« so dodelili pod zasedbeno cono zahodnih za-Stela 483 članov in je med drugim odkril v Otočcu na Krki spominsko Novem mestu svečana proslava. Že tudi 100.000 dinarjev kredita za na- veznikov. Sovjetski veleposlanik sprejela Zakon o potrditvi ustavne ploščo graditeljem avtomobilske ce- zarana so prihajale množice v pre- kup inventarja za gostilno v Dolgi Smirnov je na sprejemu v indone- listine Združenih narodov in Zakon ste Svečanosti so prisostvovali tudi stolnico Dolenjske. Z zastavami in • izvolitvi Ustavotvorne skupščine, voditelji LMJ in drugi gostje, ter transparenti, s pesmijo in klici so prihajali mladi in starejši iz vse Dolenjske, iz mnogih krajev Slovenije, pa tudi iz sosednje Hrvatske. Pri Jankomirskem mostu, največ- 11. nov. 1945 so jugoslovanski narodi v svobodni domovini prvikrat vodili svoje najvišje predstavniško telo — Ustavodajno skupščino. Vo-Ulo je 80 odstotkov vvisanih volivcev, od teh okrog 90 odstotkov kandidatov Ljudske fronte. številni predstavniki mladinskih delovnih brigad, ki so delale na cesti v prejšnjih izmenah, nekoliko mladinskih brigad zadnje izmene in okoliški prebivalci Otočca. vasi. V tej gostilni bo naprodaj tudi zijskem veleposlaništvu dejal, da so kruh in tobačni izdelki. v Moskvi že pripravili vse potrebno Posebno živahna je bila razprava za nadaljne korake v zvezi z Berli-zaradi uravnovešanja občinskega nom. »Berlin bomo izročili Nem-proračuna. Na nekaterih postavkah cem«, je dejal. »Prepričan sem, da proračuna je bilo predvidenih pre- se bo to hitro zgodilo.« ullBJW _cmvalvl „„„„„„ jemu objektu letošnje mladinske malo sredstev in jih je treba pre- Med drugimi državami je tudi Ju- Pri gradnji ceste je sodelovalo delovne akcije, so se že okrog 8. nesti iz tistih postavk, ki niso bile goslavija priznala novo sudansko 54.000 mladincev in mladink, ki so 29. novembra 1945 je bilo prvo bili uvrščeni v 466 brigad. Z grad-zasedanje Ustavodajne skupščine, njo ceste so začeli 1. aprila1, zaklju- Iz govora predsednika Tita ure zbrali mnogi državni in politični predstavniki iz Hrvatske in Slovenije, člani Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad in drugi. Nekaj pred 9.30 je do Jankomirskega mostu prispel predsednik Tito v spremstvu visokih gostov. Po krajši sve- Zbori volivcev do 15. decembra Naš tedenski pregled bomo začeli vlado generala Ibrahima Abuda. Ge-rezultati splošnih parlamentarnih neral Abud je izjavil, da bodo odstranili vse vzroke nesoglasij, ki so v preteklosti škodovale dobrim odnosom med Sudanom in Združeno arabsko republiko. Življenje v Kartumu, sudanskemu glavnemu mestu, se normalizira. Vojska se je umaknila z ulic, trgovine in banke so zopet odprte. Atentat na predstavnika alžirske fronte v Bonnu pred dnevi ne bi vzbudil toliko zanimanja; če se ne- bi 27 letni Alžirec zrušil pod tremi streli pred tuniškim veleposlaništvom, in to le nekaj minut pred začetkom tajnih pogajanj s predstavnikom de Gaullove vlade. Atentator je bil baje Alžirec, vendar je vsa stvar zavita v temo, ker je imel atentat lahko več vzrokov. Najvažnejši je bil nemara ta, da ni bilo predvidenih tajnih pogajanj. Svobodne afriške države Gana in Gvineja sta se združili v eno državo. Mlada afriška republika bo tvorila jedro zveze zahodnoafriških držav. Kot prvi korak pri združitvi so sprejeli enotno zastavo, nadalje Tovariš Tito je čestital mladincem možnosti ustvariti presežke, ki jih - in mladinkam za opravljeno veliko dobivajo potem kot sredstva za iz- vrvico pri Jankomirskem mostu in delo in se jim zahvalil za izpolnje- boljšanje življenjskega standarda, je avtomobilska cesta je bila odprta. to seveda druga stvar. Vendar to ni Tovariš Tito je s svojim sprem-kapitaujem, temveč socializem. stvom Prif> v Novo mesto nekaj Tovariš Tito je v govoru dejal, naj minut Pred uro. Nat0 Je„. imel nas puste na miru! Oni mislijo, po 9°v°r pred 50.000 glavo množico, svoje, mi bomo pa po svoje Jugo- Ko Je blla slovesnost na Glavnem no obljubo. Nato je govoril o pomembnosti nove ceste, ki je skupno z avto-cesto Zagreb—Beograd, katero je tudi zgradila pred nekaj leti mladina, del velike magistrale, pa bodo tesno sodelovali v skupni Občinski odborniki vse premalo rat občine za te zbore ne bo dal po- zunanji politiki, v skupnih gospo- sklicujejo zbore volivcev, na kate- sebnih referatov, ampak se bodo darskih težnjah in vskladili obram- rih bi svojim volivcem poročali o odborniki sami pozanimali za po- bo. Naslednji korak bo sprejem no- čanosti je predsednik Tito prerezal delu in problemih občine. Slišali bi trebne podatke na občini. Ve skupne ustave. predloge in zahteve volivcev Na AKADEMIJA V KOČEVJU v političnem odboru Generalne zadnji sej, občinskega ljudskega V počastitev 29. novembra Dneva sk š£ine v New Yorku so začeli že odbora je bilo sklenjeno, da, bodo republike je v četrtek 27. novembra prav vsi odborniki sklicali zbore vo- ob 19. uri v Šeškovem domu sve-livcev v svojih volivnih enotah do čana akademija. Po odigran ju dr- 15. decembra. tretjo debato o ciprskem problemu. Možnosti za rešitev so še vedno zelo pičle, ker so glavne zapadne sile Na zborih bi se pogovorili o vseh SSSwT^iltaSS TbčTnsS !£ bo povezala kraje od slovenske slavija vlaga vse sile za" ublažitev trgu k°n6a?a-,se n\nož,iJca še do,9° gospodarskih problemih kraja tržnih odbora SZDL Kočevje, nato pa bo- y intcresu ciprskP prebivalstva. ■ * ........... ' mednarodne napetosti v svetu. Ju- n‘ rafIa: ^adl graditelji so se po- cenah, delu krajevnih odborov, usta- sta Mladinski pevski zbor pod vod- Generalni srekretar KP Italije To- i _ . 7f1rflv lfi l m rr onim nnvnpflunm • noirliamii cfanmtonic^o clninn icfi ct-xrnm nrrvf Hiimnlvn m tnmhnrflQki ... V meje do Djevdjelije. V govoru je omenil, da je mladina v tej veliki akciji spet zavzela mesto, ki ji pri goslavija noče sodelovati v nobenem zdravljali le z enim pozdravom: navijanju stanovanjske slmpnosti stvom prof. Humekata tamburaški Hattj je ostro napadeI stališ^ ge„ bloku. Jugoslavija hoče sodelovati z »Na svidenje prihodnje leto.« Vsem, itd V Kočevju bodo vsi odborniki orkester Svobode Kočevje, izvedla neraln^a sekretarja Socialistične pada. Omenil je, da je bil ta "objekt vsemi državami kot enakopraven ki 80 se udeležili veličastne proslave predstavljali pripravljalni odbor sta- pester program narodnih in umet visoka šola za 54.000 mladih ljudi, partner in hoče imeti z vsemi nor- v Novem mestu bo ostal lep spomin, novanjske skupnosti. Upravni apa- nih pesmi, ki so sodelovali pri delu. Nato je govoril o žalitvah in napadih držav vzhodnega bloka na našo državo. Klevetajo nas z »bandi- ti«, »izdajalci« in podobnimi psov- malne in prijateljske odnošaje. Nato se je dotaknil odnosov z Zahodom. Med drugim je dejal, da tisti ljudje v zahodnih deželah, ki nas ne marajo in ki v propagandi kami, kakršne so včasih prihajale iz stalno napadajo nas in našo deželo. ust Gobbelsa in drugih nacistov. Pri blatenju naših voditeljev in s tem vsega ljudstva, prednjačijo predvsem na Kitajskem in Albaniji. Ko je govoril o teh stvareh, je dejal, da mi ne bomo krenili s svoje poti v socializem, pa če se tisti iz vzho- delajo to zaradi tega, ker mislijo, da bodo na ta način slabili socialistične sile. A kljub vsemu imamo s temi državami vendarle dobre odnose, ker so neke koristi, ki so vsem skupne. Predsednik Tito je govoril tudi o da, ki toliko vpijejo, da Jugoslavija odnosih z afriškimi in azijskimi de- tone v kapitalizem, še toliko prizadevajo. Če smatrajo za kapitalizem to, da naše zadruge, naši delovni želami in poudaril, da uživa naša država pri teh ljudstvih velik ugled. Na kraju je govoril še o liku so- Okrajni ljudski odbor Ljubljana čestita vsem prebivalcem okraja k 29. novembru! kolektivi upravljajo sami s seboj in cialističnega človeka in mladincem * proizvodnimi sredstvi in da imajo in mladinkam še enkrat čestital. neralnega sekretarja stranke Nennija. Togliatti meni, da je ena glavnih spornih točk v raz-pr*vi v Socialistični stranki, vprašanje priznanja demokratskega značaja Komunistične partije. Nad 150.000 volivcev na Gradiščanskem v Avstriji je v nedeljo volilo občinske svete v 320 občinah. Gradiščanski Hrvatje niso nastopili s samostojnimi listajmi, pač pa so glasovali za kandidate Ljudske in Socialistične stranke, ker so razdeljeni med obe stranki, ki sta na krmilu, Indija je opozorila ZDA, da je zaskrbljena, ker še naprej pošiljajo Pakistani) orožje. Indijci so najbolj zaskrbljeni zaradi tega, ker so Američani pripravljeni nuditi Pakistanu pomoč, ne glede na režim in stalno nevarnost na najbližje sosede. LETNI OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC Skrb za človeka - prva naloga sindikata! Izvolili smo zadružne svete V tem mesecu je bilo že ve? obč- člane v času letnih dopustov. Tudi nih zborov sindikalnih podružnic na gostinci želijo, da bi imeli nekje, ka- območju kočevske občine. 6. novembra so imeli občni zbor gostinski delavci, 14. novembra člani sindikalnih podružnic Kmetijske uprave Livold in Špedicije Kočevje, 15. novembra je bil občni zbor na Kmetijski upravi Mlaka, v sindikalni podružnici podjetje Mizar Kočevje, v čigar sestavu imajo tudi člane sindikata iz vrst čevljarjev in Tapetništva in občni zbor sindikata trgovcev. 20. novembra je bil občni zbor na Državnem posestvu Snežnik Kočevska Reka, istega dne je bil zbor v delavnicah KGP Breg in v Banki v Tekstilani so imeli občni zbor 22. novembra, istega dne tudi v Pekarni, s katero so združeni v sindikalni podružnici tudi mesarji; 23. novembra so imeli občni zbor na Gozdni upravi Kočevje in GU Stara cerkev. Priprave na občne zbore sindikalnih podružnic so bile povsod dobre, razen v KU Livold, kjer se niso najboljše pripravili za ta pomemben dogodek. Poročila na zborih so analizirala gospodarsko stanje, skrb za delovnega človeka, tarifno politiko. Na ožjem področju mesta so sprožila problem uslužnostnih obrti, ki naj bi delovale v okviru stanovanjske skupnosti Na občnem zboru gostincev so obravnavali splošno stanje v gostinstvu in govorili o problemih, s katerimi se borijo. Te naj bi bile po njihoven; med drugim tudi zaradi previsoko odmerjenega pavšala oziroma dajatev, ki jih morajo dajati družbi. Osrednji problem je ta, da nimajo sredstev, za obnavljanje inventarja. Na zboru so kritizirali tisti del nepravilnega obveščanja javnosti v časopisju, ki govori samo o slabih stvareh, ne pa tudi o težavah in problemih, s katerimi se bore gostinci in dobrih stvareh iz njihovega dela. Pereče je stanovanjsko vprašanje gostinskih delavcev. Ostala podjet- kor druga podjetja, v kakem domu prostor, kamor bi hodili na letovanje njihovi člani. Sami, s svojimi sredstvi, si ne bodo mogli priboriti takega prostora. Zanimiva je struktura gostinskih delavcev po kvalifikacijah, ki izgle-da takole: visokokvalificiranega nimajo še nobenega, kvalificiranih je 22, polkvalificiranih 37, nekvalificiranih pa 33. Razpravljali so o pridobivanju kvalifikacij in v zvezi s tem o organiziranju seminarja za pridobitev kvalifikacije. Dotaknili so se tudi nadurnega dela, kar pa je v gostinstvu skoro nerešljiv problem. Občni zbor sindikalne podružnice trgovcev je obravnaval podobne težave, s katerimi se srečujejo gostinci. Med drugim so dalj časa razpravljali o skrbi za delovnega človeka. Letos so vprašanje letovanja rešili na ta način, da so se povezali s Tekstilano, ki jim je odstopila nekaj prostorov v počitniškem domu v Selcah pri Crikvenici, Za to so se trgovci temu podjetju na zboru jav- no zahvalili. Drugo leto nameravajo urediti v Piranu lastno počitniško kolonijo, kar je vredno pohvale. Po združitvi vseh trgovin v Trgo-promet je nastalo vprašanje, kje dobiti prostor, da bodo pisarniški uradi, ki so sedaj razmetani v treh krajih, pod eno streho, kar bi omogočalo lažje poslovanje podjetja. Pri ObLO so najeli kredit za grad- Kako so potekale volitve v zadružne svete, ki so bile zadnjo nedeljo? Volitve so lepo uspele, kot smo pričakovati. Volišča so bila v vseh krajih lepo okrašena. Težko je reči, kjer so imeli lepše volišče. Posredovali bomo nekatere podrobnosti iz nekaterih volišč iz naših občin. V OBČINI KOČEVJE Moramo reči, da so resne in dobre priprave vseh političnih in zadružnih organizacij v kočevski občini pripomogle, da so bile volitve avtomobili vozili na volišča. Na vsai-ki zadrugi je bilo po eno volišče, razen pri KZ Kočevje, ki je imela dve volišči, v Kočevju in Črnem potoku. je 55°/« žena, 25% pa mladih zadružnikov«, je zaključil tov. Babnik. V DRAGI ŽE DO 9. URE 80% llDELEŽBA! V občini Sodražica so v dopoldanskih urah vodili z udeležbo nal volitvah na Dra^arskem predelu občine. V Dragi je že do 9. ure volilo 88*/» volivcev. Lepo so potekale volitve Prvi so končali z volitvami že ob tudi na ostalih voliščih v občini. njo štirih stanovanj, kar bo delno dobro pripravljene in dosežena sko-ublažilo stanovanjsko stisko, ki je tudi pri ljudeh, ki so v trgovski službi, precej pereča. ro sto odstotna udeležba. Vsa volišča so bila lepo okrašena, v Pred-gradu in Osilnici so zadružnike z Sindikat „Tekstilane" o svojem delu tri četrt na devet v Črnem potoku, sledi jim volišče v Osilnici, Fari. Ob 12. uri so končali tudi v Predgradu in Banja Loki in povsod so volili vsi upravičenci. V vsej občini niso volili samo trije, od teh sta bila dva, ki delata v Rudniku in sta bila ta dan na delu in eden, ki že prej ni Do 11.30 ure je na volišču v Sodražici glasovalo 90% volivcev. Tudi na ostalih voliščih v Sodrapki dolini, Loškem potoku in na območju Drage je velik odstotek volivcev-zadružnikov opravilo svojo dolžnost že v dopoldanskih urah. Uspeh volitev v zadružne svete v sodraški Občni zbor sindikalne podružnice »Tekstilana« v Kočevju je bil 22. novembra. Poročilo o delu sindikata je med drugim analiziralo gospodarstvo v podjetju. V proizvodnji so bili doseženi lepi uspehi. To se odraža predvsem pri preseganju norm, izboljšani kvaliteti blaga in s tem zmanjšani količini odpakov. Razprava na zboru je bila usmerjena v skrb za delovnega človeka. Govorili so o ureditvi garderobe, Sodelovanje v Kočevski Reki 20. novembra je bil občni zbor sindikalne podružnice na Državnem posestvu »Snežnik« kočevska Reka. Poročilo o delu se je v glavnem dotaknilo gospodarskih uspehov, ki so se pokazali letos, po 10 letih delo- ganizirali tečalje in seminarje, na katerih bi izpopolnili znanje, ki je potrebno pri vsakodnevnem delu. Poleg ostalega so skrbeli tudi za delovnega človeka. Organiziranih je bilo več izletov na morje in drugam, vanja v polnem obsegu. Na zboru so tako da je bil, vzeto povprečno, °-» — '■ ~ -- vsak član kolektiva enkrat na izletu. Tako delo sindikalne podružnice zasluži vso pohvalo, saj imajo tudi člani vse zaupanje vanjo. Novemu odboru sindikalne podružnice pri »Snežniku« želimo tudi za naprej veliko uspehov pri delu! nadalje govorili o produktivnosti dela, ki je letos v primerjavi z lanskim letom, naraslo za 8,35% in to pri zmanjšani delovni sili. Povprečna plača delavca na posestvu znaša okrog 16.000 din, najmanjša plača delavca pa znaša nad 8.000 din mesečno. Sindikalna podružnica odigrava na posestvu še posebno vlogo, ker je posestvo ustanova s samostojnim finansiranjem in nima organov delavskega upravljanja. Sindikalna po prostorov za malico ter o potrebi, da bi se uvedel za malice topel obrok. Kritizirali so dosedanje malice, češ, da so predrage, ker bi si ljudje za isti denar lahko kupili tako malico v trgovini. Tu naj bi podjetje prispevalo del pomoči, da bi bile malice po primerni ceni, kakor to želijo člani kolektiva. »Tekstilana« ima v Selcih pri Crikvenici svoj počitniški dom. Letos je letovalo v Selcih 21 članov kolektiva in 46 svojcev. Drugo leto naj bi letovalo v tem kraju večje število članov kolektiva in njihovih svojcev. Naj omenimo, da nameravajo število postelj zvišati. Tudi prihodnje leto bodo koordinirali letovanje v Selcih s trgovci. Kot smo že v našem poročilu iz občnega zbora sindikata delavcev in uslužbencev v trgovini omenili, da nameravajo ti organizirati v Piranu počitniško kolonijo. Tekstilci in trgovci bodo letovanje organizirali tako — seveda na enakopravni bazi — da bodo tekstilci letovali tudi v Piranu, trgovci pa v Selcih. Za ublažitev stanovanjske stiske ''tvami. ja gradijo stanovanja, ker imajo družnica je delala v povezavi z up-sredstva, gostinci pa nimajo sred- ravo podjetja. štev in zato tudi ne morejo graditi. Razpravljali so tudi o skrbi za svoje Za boljše uspehe pri delu so na zboru razpravljali o tem, da bi or- Zdravstvena razstava v Kočevju V Kočevju bo v počastitev Dneva stvenega osebja za nego dojenčka, republike odprta lepa zdravstvena Na 15 različnih krajih pa bodo preprosi avf naraVtae’načinraTt^Se * ^mO,mMK0Čev^ kf s,rc" zeio z.vanno ueoaxo je sproži, u,ur,. u™v5ro uprav,janje pa se v nove Jugoslavije, saj je bila z novo trem različnim pSva^jem" V° p^e- predlog ° 0r9anizaCiji prosvetne Cel-0tl- Še ni Uveljavil°’ kar se vidi 50 TISOČ UČENCEV Prejšnji teden je bila v Ljubljani 4. redna seja sveta za šolstvo OLO, kjer so največ govorili o porajajočih se problemih prosvetno-pedago-škega dela v okraju. V zadnjem času se vedno bolj opaža potreba po reformi gostinskih šol. Ustanovili naj bi t. i. Gostinski šolski center, ki bi naj bil zavod s popolnoma samostojnim poslovanjem. Sklep o tem bodo dokončno osvojili šele na prihodnji seji, ko bodo stvar še temeljito preštudirali. Zelo živahno debato je sprožil so začeli graditi štiristanovanjsko stalvbo, drugo leto pa nameravajo zgraditi dvostanovanjsko. Osrednje vprašanje v razpravi je bilo, zakaj ima »Tekstilana« poleg KGP in Rudnika od ObLO predpisan dopolnilni proračunski prispevek v višini 10"/«. Zadolžili so člana zbora proizvajalcev, ki jim na zboru ni znal pojasniti, zakaj je predpisan ta prispevek, da to vprašanje postavi na seji zbora proizvajalcev in potem na prvem sestanku sindikalne podružnice poroča, čemu mora podjetje odvajati dopolnilni prispevek. Odnosi med sindikatom, upravo podjetja im delavskim svetom so dobri. Delavsko upravljanje pa se v plačal članskega deleža, niso ga pa občini je bil zelo lep, saj se je udeležilo volitev 97.82% volilnih upravičencev. Kakor v ostalih predelih, so bila tudi v tej občini volišča lepo okrašena. V STRUGAH 100% UDELEŽBA! Volitve v zaldružne svete pri obeh KZ Struge in Dobrepolje. V dobrepoljski občini so volitve lepo potekale. Še posebno lep uspeh so dosegli v KZ Struge, kier so zaključili z volitvami s 100% udeležbo že ob 14. uri. Če pogledamo po volilnih enotah, moramo na prvo mesto uvrstiti volišče Predstruge. Tu so zaključili z volitvami že ob 7.10 uri. Kmalu nato so zaključili z volitvami na voliščih v Hočevju in Mali vasi. Ob 11. uri so zaključili z volitvami v Zdenski vasi, kmalu nato pa tudi v Podpeči. V dopoldanskem času so volili 100% tudi v Zagorici in Podgori. V Kompoljah ni volil samo en, v Ponikvah pa dva zadružnika. Med slaba pa moramo uvrstiti volišča v Podgorici, Bruhanja vasi in Cesti. Tudi pri prejšnjih volitvah so bili znani ti kraji po tem, da je bila volilna udeležba slabša kot drugje. Novo izvoljenim zadružnim svetom želimo mnogo uspehov pri njihovem delu, za nadaljno krepitev naših zadrug! pravočasno črtali z volilnega seznama. KAKO SO VOLILI V RIBNIŠKI OBČINI? Tudi pri teh volitvah so se najbolj izkazali volivci iz partizanskih Grčaric. Do 8.30 ure so volitve zaključili že 100%. Na volišču v Ribnici je do 9. ure glasovalo 47% volivcev, Jurjeviči 30%, v Sušjah pa so dosegli do 9. ure šele 18"/°. Odstotki volilnih udeležencev so se hitro dvigali, tako je v Ribnici do 11. ure volilo že 85%, v Jurjeviči okrog 60°/° volilnih upravičencev itd. V vseh krajih, kjer so imeli volišča, je vladalo slavnostno razpoloženje. Za zadružnike je bil 23. november resnični praznik, ko so prvič v zgodovini volili zadružne svete. NA RAŠICI PRVI V LAŠKI OBČINI! Na volišču na Rašici so do 8. ure že zaključili z volitvami. Zaslužno so prejeli prvo nagrado, ki jo je razpisala KZ Lašče za prva štiri volišča, ki bodo najprej zaključila z vo- Jugoslavijo tudi zdravstvena služba reorganizirana. Razstavo prireja Okrajna higien davanju za Rudnik je predvideno majhno presenečenje. O tem pa tudi besedice ne več. (Sicer presene- ska postaja iz Ljubljane s pomočjo čenje ni več presenečenje.) zdravstvenih in drugih sodelavcev iz Vrnimo se še k zdravstveni raz-Kočevja. Poleg splošnih zdravstve- stavi. Svečama otvoritev bo v torek, nih problemov prikazuje razstava drugega decembra ob 9. uri. Raz-delo in uspehe zdravstvene službe stavo bo odprl dr. Franta Mis, na-na Kočevskem. V tem bi bila ta raz- čelnik sveta za zdravstvo v Ljublja-stava morda prav takšna, kot je ve- ni. Verjetno bomo lahko še isti dan čina razstav. Toda ta razstava ima zvečer prisluhnili njegovi zanimivi službe. V našem okraju je 267 osnovnih šol s 1718 oddelki, ki jih obiskuje nad 50 tisoč učencev. Razen tega imamo tudi 40 predšolskih ustanov, 25 vajenskih šol itd. tudi iz tega, da seminar, ki je bil organiziran zal člane DS, ni uspel. Kritične pripombe so padle na račun gasilcev, ki se slabo odzivajo k vajam. Na volišču v Vel. Laščah ie do 9. ure volilo 48%, na Gregorju 50°/°, na Turjaku 41”/°, Opalkovem 38% itd. Iz oddaljenih volišč so prihajala poročila z zamudo, zato si v prvih dopoldanskih urah nismo mogli ustvariti prave slike, kako potekajo volitve! Končni rezultat je pokazal, da so se volivci-zadružniki udeležili volitev povsod v lepem številu. V Laščah smo povprašali upravnika KZ Lojzeta Babnika, kaj meni o tem, katere so najvažnejše naloge zadružnega sveta v KZ Lašče. »Najvažnejša naloga zadružnega sveta v naši zadrugi bo, da bo uresničeval akcijski in gospodarski program zadruge tei^da bo čim več ljudi sodelovalo pri uresničevanju programa zadruge. Zadružni svet bo lahko storil veliko, da se bo uveljavilo sajenje hibridne koruze, ki daje lepe donose, strojno obdelavanje zemlje, kjer je to mogoče itd. Izbira kandidatov je bila dobra. Med kandidati REZULTATI VOLITEV V ZADRUŽNE SVETE Najvišji stroški in maloprodajne cene še drugi pomen. Nosi plemenito misel za skrb slehernega človeka. Človek je stroj, ki se sam nenehno popravlja in obnavlja, ki zmore prenesti najtežje napore in pomanjkanja. Da, takšen je človek na zunaj. V resnici pa je njegova notranjost ranljiva, željna priznanja in enakopravnosti, želi si uspeha, ljubezni, želi primerno okolje. Želi biti srečen! Na razstavi prav gotovo ne boste našli sreče, našli pa boste morda nekaj toplih misli, kako sebi in drugim pomagati na poti do zadovoljstva, pa čeprav s še tako skromnimi dejanji. Medicina danes ne priznava za zdravega tistega, ki ni bolan, ampak tistega, ki se tudi duševno dobro počuti in da je njegovo socialno stanje zadovoljivo. Da besede ne bodo ostale samo besede, bodo vzporedno z zdravstveno razstavo tekli tudi tečaji. Eni za dekleta in žene za nego bolnika, drugi za izpopolnitev zdrav- besedi. K otvoritvi, k ogledu in k predavanjem ste prav vsi prisrčno vabljeni! Razstava bo odprta od 2. do 15. decembra vsak dan od 8. do 14. in v torek in petek še popoldne od 16. do 19. ure. Dežurni na razstavi bo prav rad pojasnjeval razstavo ali postregel s primernim čtivom. Od 20. do 29. decembra bo razstava v Ribnici. V medicini ni važno samo zdravilo, važno je tudi, kako se človek počuti in v kakšnem okolju živi. Zato bo Zavod za napredek gospodinjstva prikazal gospodinji preproste in učinkovite pripomočke, kako vzdržuje čistočo v domu. Prisrčno vabljeni! (dr, A. Kraker) PRVA IN NAJTEŽJA NALOGA ZDRAVSTVA JE PREPREČEVATI BOLEZNI. DRUGA PA JE ŽE NASTALO BOLEZEN ZDRAVITI. Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Kočevje, so sprejeli tudi odlok o prepovedi zviševanja cen na drobno. Določeno je, da cene stroških trgovine pa niso upoštevani industrijskih proizvodov, živil, obrt- prevozni stroški. nih izdelkov, storitev in uslug za območju občine Kočevje ne smejo biti višje od cen, ki so veljale 30. septembra 1958. Izjema so cene za predmete, ki so bile povišane z uredbo Zveznega izvršnega sveta. Vsi proizvajalci in ostali, ki bi bili primorani zvišati cene izdelkov, oziroma uslug (med tem so se povišali tudi osebni prejemki delavcev), so dolžni predložiti podrobno kalkutalcijo občini, ki lahko povišanje odobri ali ne. gobe pa od 100 do 160 din pri kg. Za kršilce odloka pa so določene Za suhe slive pa smejo biti stroški občutne kazni, skupaj s kaznimi, ki trgovine največ 20 din za kg. V teh jih predvideva zvezni odlok o evidenci cen: le-te znašajo za podjetje do 2 milijona dinarjev, za odgo-Nadalje predvideva odlok najvišje v orno osebo pa do 50 tisoč dinarjev, maloprodajne cene tem izdelkom: Odvzame pa se lahko vsa na ta na- za domačo čebulo do 55 din za kg, čin pridobljena vrednost. Za osebne OBČINA KOČEVJE Volilcev Volilo Volišče Koč. 90 87 99,5% Vol. Črni potok 39 39 100 % KZ Banja Loka 161 161 100 % KZ Fara 104 104 100 % KZ Predgrad 123 123 100 % KZ Osilnica 95 95 100 % OBČINA RIBNICA KZ Ribnica 417 397 91 % KZ Dolenja vas 266 249 93,6% KZ Jurjeviča 121 110 90,9% OBČINA LAŠČE KZ Vel. Lašče 412 375 91 % KZ Rob 256 238 92,57% KZ Gregor 129 129 100 % KZ Karlovica 120 112 93,33% KZ Turjak 105 102 97,14% OBČINA DOBREPOLJE KZ Dobrepolje 498 462 92.77% KZ Struge 122 122 100 % • OBČINA SODRAŽICA KZ Sodražica 373 366 97,99% KZ Travnik 149 140 93,28% KZ Dralga 183 179 97,82% KZ Hrib 306 304 99,33% za sveže goveje meso do 270 din za kg, za svežo slanino do 320 din za kg, za sveže svinjsko meso do 330 din za kg, za tropinovo žganje v steklenicah pa do 11,60 din za alkoholno stopnjo. Za ostale kmetijske pridelke smejo biti najvišji stroški trgovine v vi- Tako je v občini Kočevje volilo 99.5"/° volilcev v Občini Ribnica 94%, v Sodražici 97,8“/°, v Laščah 93,5"/° in v Dobrepolju 94,9% Odlok določa tudi najvišje stroške šini 15% na kupno ceno. Vse trgovine so dolžne da blago, ki ga prodajajo, označijo in ceno. Evidenca in kontrola nad cenami se razen za industrijske izdelke in živila uvede še za vse vrste drv, obrtne-storitve in usluge, za gostin- nekaterih živil trgovine pri maloprodaji: za krompir 1 din pri kg, za sortirani fižol 10 din za kg, za mešani fižol pa 5 din. Stroški za jafbolka so določeni po kvaliteti in so 5, 4 in 3 din pri kg. Stroški za prodajo orehov v lupinah so od 14 obrtnike pa je predvidena kazen do 50 tisoč dinarjev, ali zapor do 6 mesecev in odvzem blaga. Ko so odborniki sprejemali ta odlok, so razpravljali, zakaj je sveža slanina cenejša od svežega svinjskega mesa. Pojasnjeno je bilo, da je vedno večjo povpraševanje po mesnatih prašičih in da so zato pitani prašiči cenejši po kg odkupne cene krat tedensko, vodi ga tovariš Gla-kot manj pitani. Če bi bila cena vač iz AMD Kočevje. Tečaj obisku- TEČAJ Tečaj »Avto-moto društva Kočevska Reka«, se bliža koncu. Tečaj se je začel 9. oktobra letos in je dva- slanine višja, bi tudi ne bila v so-z vrsto, kvaliteto razmerju s ceno domače masti. Ta odlok velja od 1. oktobra 1958. do 18 dinarjev, za suhe nepakirane ske storitve in hrano abonentov. PREBIVALCI KOČEVJA! V ČETRTEK, 27. NOV OB 19. URI NA AKADEMIJO V ŠEŠKOV DOM. je 54 kandidatov — od teh dve ženski. Teoretični del so že končali, praktični del pa nekatere še čaka. Tečajniki so pokazali veliko zanimanje za predavanja in tečaj sploh. Upajmo, da bodo tudi končni rezultati, ki jih bodo pokazali na preizkušnji, dobri. SPOMINI NA CESTO Koliko lepih spominov nas veže na mladost! Kdor je bil že kdaj na podobni akciji kot je bila letošnja gradnja avtoceste, bo prav težko pozabil doživljaje, ki ga vežejo na avtomobilsko cesto ali na gradnjo železniške proge. Mislim, da tistega kratkega obdobja, ki sem ga prežive! ob trasi ne bom pozabil nikoli. Ko sem se odločil, da bom sodeloval pri gradnji avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, sem čutil nekakšno negotovost. Znanci so mi govorili: »Ne hodi! Samo bolezen si boš nakopal!« Ali pal: »Ne bodi neumen! Raje delaj doma. Takšnega zastonjskega dela ti ne bo zmanjkalo nikjer!« Ljudje, ki so govorili tako, so večni nezadovoljneži. Ni jim všeč pri nas, želijo si nekakšno pravljično Ameriko in vedno hvalijo samo njo. To so ljudje, ki nikdar stvarno ne ocenjujejo razmerja med Ameriko in kakšno drugo državo. Mnogokrat sem se s takimi ljudmi skregal. Ne morem si predstavljati, da ti ljudje ne razumejo, da pri nas v povojnih letih nismo mogli ustva- riti nekaj, kar so v Ameriki v sto letih. Za trdno sem se odločil, da bom sodeloval pri tej mladinski alkciji. Pa še nekaj drugega je bilo, kar me je vleklo na avtomobilsko cesto. Bil je čut dolžnosti. Zavedal sem se, da moram družbi povrniti vsaj delček tistega, kar mi je nudila v vseh povojnih letih. Vojna mi je vzela očeta in brata. Toda vse, kar potrebujem za Šolanje in življenje, mi nudi socialistična družba. Ko je končno prišel dan odhoda v brigado, smo se vsi zbrali v Ljubljani. Tudi iz Kočevja nas je bilo precej. Na železniški postaji smo se srečali, s sošolci in prijatelji, ki so se vrača|li iz brigade. Zagoreli od sonca, zdravi in srečni so nam stiskali roke. Njihove roke so bile utrjene in žuljave. Povedali so nam polno vzpodbudnih besed in smo nato brez skrbi gledali na nalogo, ki nas čaka. Na postaji smo videli mnogo brigadirjev, ki so se vračali nai svoje domove po vsej Sloveniji, v daljnjo Makedonijo in po ostalih republikah. Koliko rok se je stisnilo, koliko besed je ostalo neizgovorjenih! Govorile so samo oči, lesketajoče se, polne solz zaradi bridkega slovesa in obenem polne radosti in sreče. To kar so doživeli, jih za vedno veže na traso. V naselju »Toneta Tomšiča« pri Trebnju se je nato začelo pisano brigadirsko življenje. Bili smo v naselju, kjer je bilo poleg nas še deset brigad. Mi smo bili edina slovenska brigada. Nujno je bilo potrebno čim večje zbližanje in medsebojno prijateljstvo. Res smo se kaj kmalu z vsemi razumeli. Dnevi so nato bežali, da, se skoraj nismo zavedali kdaj je prišel konec. Šest ur dela, ob prostem času zabava, tečaji, krožki aJi predavanja. Dobivali smo kup časopisov, od slovenskih pa do srbskih. Imeli smo mnogo športnih tekmovanj, zvečer taborne ognje, kolo okoli ognja in še veliko drugih podobnih prireditev. Vse kulturno in športno delovanje in seveda delo na cesti, se je upoštevalo pri proglaševanju udarništva. Joj, koliko veselja je bilo. ko smo zvedeli, da smo prvič udarni! Zjutraj opoldne ali zvečer, ko so brigade odhajale na delo ali pa se vračale v tabor, je bilo slišati pesmi in druge pozdrave. Marsikdo je prinesel iz brigade šofersko dovoljenje ali pa potrdilo o opravljenem foto ali radiomaterskem izpitu. Naše naselje je obiskal tudi neki Alžirec. Bil je študent prava. Prišel je iz Pariza. Odločil se je, da bo ostal v Jugoslaviji in nadaljeval študij v Ljubljani. Govoril nam je o tenkih boiih, ki jih bije njegov narod za osvoboditev. Rekel je, da bi tudi alžirska mladina prišla na pomoč pri gradnji avtomobilske ceste, toda sedaj je zaposlena v bojih pro- ti sovražniku. Ta Alžirec, Muhamed, je bil član tajne organizacije, ki je podpirala alžirsko gibanje, za;to se ni smel vrniti v Francijo. Ko se je poslovil od nas, smo mu obljubili, da bomo prišli k njim, ko bo njihova domovina svobodna in jim pomagali pri izgradnji. Srečanje s tem Alžircem je bilo eno najlepših, kar sem jih doživel na avtomobilski cesti. Najbolj pa se bom spominjal sre-. Čanja s Titom. Ko so nam povedali, da bo prišel skozi Trebnje in verjetno obiskal tudi naše naselje, smo hitro v Se pripravili za sprejem. Vendar ga v naselje ni bilo. Tisti dan je lilo kot iz škafa. To pa nas ni zadržalo, da bi ne odšli v Trebnje in ga počakali tam. Tokrat sem ga prvič videl. Ne morem povedati, kolikšno radost sem tedaj občutil. Reka do kože mokrih brigadirjev je zajezila cesto in miličniki, ki so bili zraven, so bili brez pomoči. Avtomobili so se morali ustaviti. Nešteto rok se je stegnilo proti Titu. Toliko jih je bilo, da ni mogel stisniti vsake. Stal je v odpjtem avtomo- bilu in poleg njega je bil tov. Ran-kovič. Dež je lil, pa zanj nam ni bilo mar, kajti v sredi smo imeli našega voditelja! In ostala srečanja? Nešteto jih je bilo, da ne bi mogel vseh opisati. Koliko prijateljev se je moralo ločiti po enem mesecu! Čas je bežal z veliko naglico in prišel je tudi za nas dan slovesa. Mnogim so prišle solze v oči, ko so se poslavljali od prijateljev. Delo združuje ljudi. Naša brigada je bila trikrat udarna in vračali smo se z zavestjo, da smo dobro opravili svojo nalogo. Tisto dopoldne je bilo polno brigadirjev na kolodvoru v Trebnju. Spremili so nas do postaje, Mijo, Dragan in drugi so mi še seda j pred očmi. Ubogi Mijo, kako je jokal! Z rokami si je zakril obrelz. Iz vagona se je polno rok stegovalo v pozdrav. Zunaj je med drugimi stala Marica. Držal sem jo za roko, ko je vlak že krenil, kot bi hotel ponesti s stikom njene roke s seboj vse nepozabne doživljaje. »Na svidenje tovariši, na svidenje! Morda drugo leto, morda še kdaj!« IVAN URH ELEKTRIFIKACIJA BO KMALU ZAKLJUČENA S^rRk,b1?MT„nup*o,“li-Elektrifikacija glavna naloga v Laščah Skoro vse vasi v Kolpski dolini, tab, ki bo dovajal vodo ribniškemu mo le, da^bi se, skoro priključila te- občini važno dejavnost.. rastjo lnuusinje , .___.--t,VI ______________ 51- Od leta 1945, ko se je končaj a II. svetovna vojna, pa do danes, ko pišemo leto 1958, je vsega 13 let. V teh 13 letih je bil v kočevski občini razen nekaterih manjših zaselkov, vodovodnemu omrežju. dosežen tolikšen napredek na vseh so dobile v zadnjih trinajstih letih Letos je bila izvršen, ln ___________ _____ ___ ...___________________ področjih, da nekdo, ki'ne pozna elektriko. Elektrificirajo v Starem del pri regulaciji lstrice. e o - ® 0 industriii sodobno urejeno železniško postajo, tod — umetnega osemenjevanja ži- ?rrP,™' k?«”««- s 5 1 ® ;r?srK5s seu rsrsu p; s “ “■v,d v BESSB£E rxs^usafr ss-—-a~»* no poškodovano. Hiter tempo ob- verjetno dobili prihodnje leto elek- Tudi v kmetijstvu so bili doseženi lesna industrija, katere predstav „^K„ D„—a „„ i,su v-._ vm«i nove je izbrisal sledove vojne, zra- triko. Elektriko so dobili tudi v Visli so novi stanovanjski objekti v molu pri Predgradu, Osilnici in v mestu, na Trati, Rudniku in drugje, drugih vaseh. Izvršena je bila re velike , . -ihniin r TP 'Riven Rndeževo ža- he robe- p°vsod po laški občini, ko- Kmetijske zadruge so v glavnem v letih po osvoboditvi lepi uspehi, J . »anarski der 9a bo vodila pot, bo videl poleg odigrale vlogo pri preusmeritvi kme- podčrtati uspe- £ » Preureddi v rnod^en^ žagarski ^ tudj krove novih hfš, tijske proizvodnje/ ki daje več kot posebno pa moramo he pri živinoreji. Za to gre v pre- 1 nov, ... —»j- —o— ------------ - 7 „. — i-*- -....-.-j- — — ■ r-- rtinaQnS7nhnimmo> nnv^^aalanterM- ki 80 zrasIe v 13 letih graditve. pred vojno. O kmetijskem posestvu Zrasli so novi industrijski in obrtni konstrukcija električnega omrežja v cejšnji men zasluga Kmetijskim za- a“‘ s° ab?J F. ’, L"1 P V .„Jm Tudi v občini Lašče, čeprav je tu na Turjaku moramo povedati, da le- pV kSSle nov oddelek za izdela- P«*e*no kmetijsko področje so po napreduje. Z uvedbo agrotehnično vezanih vrat Vzporedno z novi- Precel novega napravili v letih po mh pripomočkov so dosegli lepe Sedaj pd nekaj besed o zdravstvu. . . .. ip vpgn1o t..di število osvoboditvi. Kratek pregled nam bo uspehe pri vseh kulturah, ki jih go-Zdravstvena služba je dobro ureje- ™ danes daje LIP Ribni- to Potrdil. je na posestvu, na. V Ribnici imajo zdravstveni caPkruh š’tGvllnim dJelavcem Ribni- . Nove vodovode so dobili na Ga- Lep napredek je bil dosežen na spinovem, Srobotmku, Turjaku, na področju zdravstva. V Laščah ltna- obrati, zgrajene in modernizirane Kolpski dolini, v teku pa je rekon- drUgam v Ribnici, Dolenji vasi nove ceste itd. Kaj je bilo zg raje- strukcija omrežja v Kočevju. Z elek- Jurjeviči nega po osvoboditvi v kočevski ob- trifikacijo je prispevala ljudska občini, vajn bomo skušali na kratko last znatna sredstva, prikazati. NOVE IN OBNOŠENE ŠOLE_ V občini imamo 23 osnovnih sol, ca kruh številnim delavcem Ribni- . . ,1,,. dom, ki je bil adaptiran in preure- d V zadnjih 13 letih je dobilo Ko- "^hh podlih je^ vojna tudi £“ ^r^aP'pognT dne^ SSitS je S Str'oSnT^-'esS^ ]l čevje naslednje nove industrijske s°ls^ Sk°^°'„™°r doma, ki naj bi stal v bližini seda- gradbeno podjetje »Gradbenik«. v Srebotniku in Malem ločniku pa odgovorna za to delo, obiskuje na| NOVI INDUSTRIJSKI OBRATI in obrtne obrate: ve sole so bile zgrajene v Polomu, njega! v načrtu je tudi razširitev MoPnose le'i'e'uvellavilo“Novo'ie 80 zgradili perišča. Pobudo za grad- domu matere, otroke in bolnike. Za Kuzlju, Borovcu, Osilnici, Oneku, n * tnrnv cpHanie lekarne. ^ ^ . T__J nin vodovodov, nerišč itd. ie dala opremo Zdravstvene nostaie — na- Lesno industrijski obrat Kočevje, Elektro Kočevje, Tiskarno, Avto preurejene pa so bile na Smuki, Ko-podjetje. Mlin v izgradnji. Kemična privniku. Starem logu, Spodnjem lo prostorov sedanje lekarne. V ribniški občini imajo šole v Grčaricah, Dolenji vasi, Suš ju in Str-*: &rtrs£jzz?&r, arwsrsra; Si srž šfšr; ssn e £ % rsr s?,rsr sisiar e. bes Ključavničarstvo, Kleparstvo, Vodo- cica«). Nove sole so one oaprre v ,dnrli novo šolo ki 1e za p .1 .. nndali- tudi z elektrifikacijo, gradnjo novih Lašče. V Laščah imajo tudi zobne- vod, Mizar, Tapetništvo itd. Obnov- Predgradu in Vimolu, v Banji Loki k . ye- kot nuina potreba Vre- nii Jra7Jvoi onekarna^p bila do os- mostov in ostalimi komunalnimi de- ga zdravnika). V začetku novega leta z&Tszff.iszs sMssr.-sy^t učnimi pripomočki. kor tudi modernizacija proizvodnje. mo8tovi pod Knejem, Kaplanovem, re, takrat bo verjetno odpadla kri- S=.=d., skoro bi pozabili omaol.l, Z odobritvijo Investicijskega plan. »:Gorjakom m v* manj- uk. mrraton^jb^dra^t,.« «u- ki se vozijo z 40,000.000 din za razširitev opekar- sinXT/V.°®F,, , ZDRAVSTVO V Kočevju je bil zgrajen Zdravstveni dom, na Rudniku rudarska kar vidijo potniki, rjavega premoga so znatno povečali Ljudska oblast skrbi za nase so proizvodnjo, izboljšali so rudniške stva naprave in vložili precejšnja sredstva za razvoj. Podatki nam povedo, da je bilo samo v štirih letih, od leta 1953. do 1957., investirano v industrijo 1 milijardo 175 milijonov din. Danes predstavlja Industrija v Kočevju najpomembnejši faktor in nosi levji delež pri ustvarjanju narodnega dohodka. KMETIJSKI SOCIALISTIČNI OBRATI IN ZADRUGE V občini imafrno dve veliki socialistični kmetijski posestvi — Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje in Snežnik v Kočevski Reki. Socialistični kmetijski obrati imajo 72% vseh kmetijskih površin v občini. Rojstvo KGP je bilo v Mahovniku, leta 1946. Snežnika v Kočevski Reki pa leta 1952. Obe podjetji sta s svojimi obrati napravili v razmeroma kratkem času ogromno za razvoj kmetijstva. Na Kočevskem je bila zemlja med vojno in prvih povojnih letih skrajno zanemarjena. Skoro vse je bilo treba na novo žbe, češ, da je zobozdravnika težko 5ŠČHHS r]~i~s£l -SSHsKZ V Jurjeviči ie KZ zgradila sodo- mi vasmi. Krvava peč in okoliške šče, Krvavo peč, vse vasi v Rutah, ben mizarski obrat, KZ Dolenja vas vasi, Karlovška dolina. Za elektrifi- Dvorsko vaš in nekatere vasi v pa obrat eteričnih olj. Za razvoj kadjo so prispevali ljudje v lesu, okolici Turjaka. Vse vasi so obnov-obrtne dejavnosti je veliko storila delu, prevozih, denarju - kolik je ljene. Zgrajeno je bilo tudi več no-tuHi K7 Ribnica ki ie med druaim bl1 ta znesek, je težko ugotoviti, vih stanovanjskih in gospodarskih postavila temelje sedanjemu pod- ker ni točnih podatkov, vemo le to, poslopij. Samo v letu 1958. je bilo ietiu »Partizan« da bi bil ta znesek ogromen. V llu- izdano na občim nad 50 gradbenih 1 , . 1 , stracijo naj navedemo samo primer dovoljenj za gradnjo gospodarskih V Ribnici delujejo tri trgovska vasi Bukovica pri Krvavi peči. To je in stanovanjskih poslopij. Nekateri podjetja. »Merkur«, »Jelka«« in edjna z dvema kmetijama, ki delavci in uslužbenci so gradili in še nima elektrike. Gospodarja teh še gradijo stanovanjske hiše s po- Pogled na del Kočevja »Manufaktura«. Podjetja so se lepo uveljavila. kmetij sta pripravljena prispevati sojili, katera jim je omogočil stano- To bi bil kratek pregled 13 let skupno 700.000 din in še z delom, vanjski sklad pri ObLO. graditve v svobodni domovini. Za- da bi napeljali elektriko. Po svojih V obrtništvu ni bil dosežen kak jeli smo najbistvenejše objekte, ker močeh naj bi podprl prizadevanje vidnejši napredek, ker še vedno nam prostor ne dopušča, da bi opi- obeh kmetov tudi krajevni odbor prevladuje drobna proizvodnja. Vseh šali vse, kar je bilo storjenega in Krvava peč. obrtnikov je okrog 40. Primanjkuje napravljenega v teh letih v ribniški Zadružništvo ima v laški občini mehanikov, kovačev, obrtnikov za ti-občini. Vendar nam bo tudi ta pri- ze več desetletno tradicijo. Po osvo- no mehaniko. kabs precej povedal. Sodražica se je hitro opomogla boditvi so zrasla zadružna in kul- Ny kraju pa še tole: 13 let svo-turna žarišča — zadružni domovi v bode je tudi laški občini dalo pečat Laščah, Turjajtu, Robu, pri Gregor- napredka in pogoje za nadaljnji ju pa je bil obnovljen Prosvetni razvoj pomembnejših obrtnih dejav-dom. V občini imajo štiri KZ in to nosti. Ena od teh je obrat eteričnih v Laščah, Karlovici, Robu in Turja- olj na Robu in načrti za razvoj lesku. Na Turjaku že več let deluje ne predelovalne dejavnosti oz. do-Kmetijsko posestvo. Živinoreja pred- mače obrti, ki daje tu kruh mnogim. Tudi Dobrepolje na novi poti Dohrepoljskd občina. Pregled o zadrugami tesnejše sodelovanje. Tu-doseženih uspehih v zadnjih 13 letih di za živinorejo velja ugotovitev, da v tej občini bomo začeli s komu- je v primerjavi s predvojnim sta- zgraditi. Vzporedno z oranjem ledi- _ ne in zanemarjenih polj so gradili ambulanta. KGP Kočevje je adapti- hleve, svinjake in druge zgradbe itd. ra^° zgradbo, v kateri ima svojo Raslo je število živine. V kmetijstvu ambulanto. Zgrajena je bila Rešilna Sovražnik je med zadnjo vojno Kmetijske zadruge. Že nekaj let deje našlo vsakdanji kruh veliko šte- postaja. Urejena je bila zdravstvena do ta[ unigj| Sodražico, Žimarice, luje zadružno posestvo, ki kljub levilo delavcev in delavk. Upravičeno služba. Zdravstvene postaje so do- yinice, na potoškem predelu vas žavam napreduje, lahko trdimo, da imajo socialistični bili v Osilnici, Fari, Banji Loki m xravnik, pustošil in požigal je v va- V sodraški občini uspešno deluje-kmetijski obrati veliko zaslugo, da Predgradu. V Kočevju pa je zelo po- seb y Dragarskem koncu. Žalostna jo Kmetijske zadruge tudi na Hri-poznajo ljudje širom po domovini trebna še bolnica. je bjja zapuščina okupatorja, ki jo bu, Travniku, najpomembnejša in Kočevsko po naprednem kmetijstvu, IZBOLJŠANI TRGOVSKI LOKALI je nasiedilel ljudska oblast v sodraž- gospodarsko najbolj močna pa je živinoreji, V trgovski mreži ima pomembno ki občini. Najprej so posvetili vse KZ Sodražica. Zadruge so doprine- Pri razvoju kmetijstva na Kočev- vlogo podjetje »Trgopromet«. ObLO sj]e obnovi. Zrasla je nova Sodra- sle velik delež pri izboljšanju kme- skem imajo pomembno vlogo tudi je skupno s »Trgoprometom« uredil Z;CS| žimarice, Vinice, Travnik, v tijstva, živinoreje itd. Uspehi nji- kmetijske zadruge, katerih je skup- sodobni trgovski lokal v Samskem zapug{ene dragarske vasi so prišli hovega dela) so vidni povsod. - . . .. no pet in to: v Fari, Osilnici, Banja bloku, v drugih trgovskih lokalih novj ljudje, ki so pozidali in obno- Lepa pridobitev za Loški potok je nalno dejavnostjo. Od Čateža do Ti- njem lepo napredovala. Kmetje rede Loki, Predgradu in Kočevju. Naj- pa je bilo izvršenih precej izboljšav. vj|[ uničene domačije. Veliko znoja kino, katerega kot še v marsikate- sovca Je bila obnovljena občinska tudi znatno večje število prašičev, močnejša od teh je zadruga v Fari. Naj omenimo, da je v načrtu grad- jn (tuda je bilo potrebno, da so ne- rem kraju pred vojno niso imeli, cesta. V Podpeči, Bruhanji vasi in ki jim dajejo lepe dohodke. nja sodobnega trgovskega lokala na kdaj uničene vasi danes takšne. Omeniti moramo tudi gradnjo no- Kompoljah so uredili kanalizacijo. Za napredek v kmetijstvu in ži-NOVI VODOVODI, MOSTOVI, CESTE Rudniku. Velik je bil napredek v sodraški v eg a zdravstvenega doma, ki bo Na železniški postaji Dobrepolje je vinoreji gre precejšnja zasluga tam- V letih po osvoboditvi je bila iz- Zgrajen je bil hotel »Pugled« v občini v 13 letih svobodne graditve, imel za ta kraj velik pomen. bila napeljana javna razsvetljava, kajšnjim kmetijskim zadrugam, ki vršena celotna rekonstrukcija ko- Kočevju in obnovljen v Kočevski y Sodražici so poleg novih hiš, ki V sodraški občini je bil na vseh Pomembna 'pridobitev je tudi nova s0 usmerjale kmetijsko proizvodnjo, čevskega vodovoda. Še letos bo do- Reki. Obnovljena je bila Ljudska posebno v zadnjem času rastejo kot področjih dosežen v zadnjih 13 le- cesta Struge—Mala gora. Na pobu(j0 KZ Struge so organizi" grajen centralni vodovod iz Sloven- restavracija v mestu in restavracija g0be po dežju, na novo pozidali šol- tih velik napredek, ta napredek pa v občini Dobrepolje predstavljata rad y tem predeiu pletarsko delavske vasi do Kočevja v dolžini 3800 na Rudniku. Skoro vsi gostinski ob- sk0 Poslopje, zgradili dom Partiza- ima še večjo ceno, kjer so bili ti industrijo »Apnenica« in »Stolarna«. nico jn za{ed s proizvodnjo eterič- m. Z novim vodovodom bo Kočevje ralti so bili renovirani in opremljeni na_ v katerem ima prostor tudi ki- kraji med zadnjo vojno težko pri- »Apnenica« je po osvoboditvi precej njb 0ij, zadostno oskrbovano z vodo. Inve- s sodobnimi hladilnimi napravami. n3 Uredili so kanalizacijo, moder- zadeti. S sodelovanjem, z roko v ro- povečala kapacitete in zaposluje da- d nhxini 1p vol-_ sticije za ta vodovod znašajo okrog Število gostinskih lokalov v občini njzjraii ceste. Zgrajeni so bili novi ki in pomočjo ljudske oblasti, je nes že 28 ljudi. Še lepši razvoj pa J kra1pv. nojng. 50 milijonov din. V gradnji je nov Kočevje zadostuje potrebam. vodovodi v Sodražici in okoliških zrastlo to, kar imajo danes. je bil dosežen v podjetju »Stolar- "a vin™ VJ*' ““J”’J^’ y vodovod, ki bo dovajal vodo vasem V Gaju ob Rinži so bili zgrajeni vaseh. Začeta regulacija Bistrice v Med novo moramo uvrstiti tudi na<< v Ratikah. Iz starih prostorov J, , * ni ka dosIod- Gotenc. Vrh in Oskrt. Novi vodo- lepi športni objekti, v gradnji je povojnih letih se sedaj spet nada- Zdravstveno postajo v Sodražici, so uredili sodobne obrate, nabavili 9ospa , sfn,n ter železniška vodi ali obnovljeni so v vaseh: Dom telesne kulture. Urejeni so bi- ijuje. Kolikšno bo dobrobit tega, bo- Imajo tudi veterinarja. potrebne stroje, tako da teče pro- V nohrenn CF Po osvoboditvi Rajndol, Fara. Vas, Mozelj, Ribjek, li parki in nasadi. Kočevje ima se- m3 lahko pravilno ocenili šele čez Za razvoj turizma v občini je ve- izvodnja serijsko. Danes zaposluje P08l“J® ,,etflnPov,iPna obnovitvena Livold in drugje. daj drugačno podobo kakor jo je nekaj Iet likega pomena nov turistični Dom »Štolama« ki se je rodila v novi s nomočto katere so bili Cez Kolpo pri Brodu je bil zgra- imelo pred vojno, lepše je in večje. Na Gori je bil zgrajen trgovski na Travni gori. V razmeroma krat- Jugoslaviji, okrog 30 ljudi in ima 9 * p cipdovi voineoa uni- jen nov most ter mostovi v Mahov- Za zaključek pa še tole: V Kočev- dom, ^ osvoboditvi so dobili tudi kem času delovanja si je pridobil ve- najlepše pogoje, da se še razvije. «mam zaDrisam sieoovi vojneg niku, Livoldu, Papežih, Osilnici, ju je bila izvršena celotna kanaliza- elektriko. liko prijateljev. To velja tudi za podjetje »Apneni- vedno nodrta Slavskem lazu. Srebotniku, Potoku, cija mesta. V Rinži je bil zgrajen m Zapotoku je bil zgrajen za- Izboljšani in preurejeni so bili ne- ca«. Pravkar je v delu ureditev pro- Oe- K> J« 8e yecmo p®Qrta'. Še ni dolgo tega, ko smo imeli v noV jez, zgrajeni so bili obrežni zi- družni dom v katerem je kulturno kateri gostinski lokali, ki zaenkrat štorov pri zel. postaji Dobrepolje, V Dobrepolju pr e vojno 1 Kočevju slabe ceste. Danes imamo dovi ob Rinži - vse to je stalo pre- zarišče teh krajev. zadostujejo potrebam. Tudi trgov- kjer bo podružnica tovarne pletenin imeli zdravnika. Danes imajo zarav- nove asfaltne in tlakovane ceste. Le- cej denarja. V Sodražici so v zadnjih letih ska mreža zadovoljuje potrošnike, iz Rašice z imenom »Rašica«. Dru- stveno postajo, sta nega z ravni a pa asfaltna cesta veže mesto z Rud- Kočevska občina je lahko ponosna zgradiii sodobne delavnice podjetja Predaleč bi prišli, če bi hoteli za- SP leto, računajo, da bo obrat ste- zobnega zdravnika in meaicinsKO nikom. V gradnji je nova cesta ob na dosežene uspehe v obdobju 13 »Galanterija«, ki daje skupnosti le- pisati vse, kar so s trdim delom in k el. Tu bo našlo zaposlitev lepo šte- sestro. To je vse a or epa pri o 1 Kolpi, zgrajena je bila nova cestal povojnih let obnove in napredka!. pe dohodke, ljudem pa zaposlitev in velikimi materialnimi izdatki zgra- vilo domačinov. tev za Dobrepoljs o o ino. od Male gore-Vrbovca do Strug in Za dosežene uspehe so zaslužni pred- zasiuzek. Med novimi podjetji naj dlli po osvoboditvi v sodraški obči- V Dobrepoljski^ dolini je bil po Nižje organizirane šole imajo v eeste v gozdovih. Naj omenimo, da vsem delovni ljudje, ki so s svoji- §e omenimo »Suho robo«, »Žične ni. Vse, kar imajo,, je njihovo, nji- osvoboditvi dosežen lep napredek Kompoljah, Strugah in Ponikvah, je bila zgrajena v Kočevju tudi no- mi žulji ustvarili to, kar danes ima- tkanine« in trgovsko podjetje. V hova so podjetja, vodovodi, zdrav- pri razvoju kmetijstva. Z uvedbo na Vidmu pa osemletko. Razen šole ▼a avtobusna postaja. Obnova in razvoj v Ribnici bližini Sodražice deluje »Stolarna«. stveni domovi, šole itd, 13 let svo- agrotehničnih pripomočkov daje v Ponikvah, ki so jo obnovili po os- Zgrajen je bil sodobni zadružni dom, bodne graditve je obrodilo bogate zemlja več kot je dajala pred vojno, voboditvi, so ostale šole cele. v katerem je lep trgovski lokal, sadove, sadove, ki jih je prinesla Doseženi pa bi bili še boljši rezul- Še nekaj besed o elektrifikaciji. tati, če bi bilo med zadružniki skladišče, pisarne in stanovanja, nova socialistična Jugoslavija. Zgrajen je moderen obrat za proizvodnjo eteričnih olj. Kaj so novega zgradili in preure- je začela razvijati v polnem tempu V Loškem potoku je najpomemb-dili v ribniški občini v 13 letih svo- šele v zadnjih letih. V središču Rib- nejša pridobitev podjetje »Smreka«, bodne graditve? Veliko, bi lahko na nice so pozidali mogočen zadružni ki daje nov pečat temu kraju. Pod-kratko odgovorili. Toda ne bomo dom, v katerem imajo prostore tr- jetje je zgradilo nove obrate. Pro-tako kratki; posredovali vam bomo govski lokali, skladišča, pisarne, sta- izvodnjo nameravajo še povečati, in vsaj v glavnem opisali obnovo in novanja itd. Zadružni dom pa je tu- Druga pomembna stvar za ta predel razvoj ribniške občine po osvobo- di v Jurjeviči. je gradnja novega vodovoda, ki bo iitvi. V Ribnici je bila urejena kanali- dovajal zdravo pitno vodo vsem va- Začnimo z obnovo. Okupator je zacija, na novo urejene in tlakova- sem na tem območju. Poleg obnove tudi v ribniških vaseh pustil ob svo- ne ceste, ki so bile včasih v dežev- Travnika je bilo zgrajenih več nojem odhodu žalostne sledove. Ljud- ni dobi polne blata, v sušnih dneh vih stavb, precej pa izboljšanih, je so pljunili v roke, iz razvalin so pa gostega prahu. Od Žlebiča! do V Podpreski je pognalo kali novo zrasle nove, lepše hiše. Tako je bilo Dolenje vasi se vije nova asfaltna lesno-predelovalno podjetje »Jelka«, v Jurjeviči, v Ribnici in drugje. Ko cesta, zametek bodoče modeme ce- Zgraditi so morali obrat, nabaviti je bila obnova zaključena, in še med ste Ljubljana—Kočevje. Omeniti mo- stroje. V načrtu imajo povečanje obnovo, so rasla nova stanovanja, v ramo tudi novo cesto Ugar—Zadole, proizvodnje in zaposliti še nove Iju-središču občine, v Ribnici in vaseh, ki bo vodila do Velike gore. di. Od novih stanovanjskih blokov v Precej je bilo izboljšanega1 na vo- V Srednji vasi pri Dragi je bil Ribnici naj omenimo predvsem blo- dovodnem omrežju. Zgrajenih je bi- zgrajen nov Zdravstveni dom, na ka lesnoindustrijskega podjetja, ki lo več novih vodovodnih priključ- Travi bo kmalu odprta nova šola, ata v ponos Ribnici. Ribnica pa se še kov, tako na primer v Bukovici, Ko- gradijo gasilski dom itd. Vedno razvijala, lahko rečemo, da se tu, v zadnjem času v Dolenji vasi. V Dragi je sedež tamkajšnje K napredku naših krajev je precej pripomoglo izdelovanje suhe robe 'n Po osvoboditvi so dobile električno luč vasi: Mala Ilova gora, Hočevje, Podgorica, Kompolje ter nekatere vasi oziroma posamezniki na območju Strug. Tudi v teh krajih soljudje veliko žrtvovali za napeljavo elektrike. Tako so na primer v Vodicah, kjer bodo kmalu dobili elektriko, trije posestniki, kolikor šteje vasica, prispevali za napeljavo vrednosti 600.000 din. Gostinski lokali so bili deležni po osvoboditvi precejšnjega izboljšanja. Obrtnikov je v primerjavi s predvojnim stanjem manj, vendar so ti ekonomsko močnejši kot so bili prej. Primanjkuje uslužnostnih obrti, kot n. pr. mehanikov, ključavničarjev, kovačev. V zadnjem času se je poživila domača obrt — izdelujejo zobotrebce, obešalnike, embalažo in drugo. Domača obrt prinaša marsikateremu vsakdanji zaslužek. Zbral in napisal K. Oražem Ob Dnevu republike in 15 — obletnici rojstva nove Jugoslavije pošilja tople pozdrave in čestitke vsem delovnim ljudem z Lesno-industrijskim obratom, kmetijskimi in gozdnimi upravami ter ostalimi obrati K Dnevu republike čestita vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem Obrtno podjetje Mizar KOČEVJE S poslovalnicami na Rudniku, Stari cerkvi in Rredgradu CCeBdhxy JCotevje pozdravlja in čestita vsem kolektivom k 29. novembru Dnevu republike SPLOŠNO Hleparsli/o z. p„„lt _ I- —. slavijo čestita vsem "'O C E V J E delovnim ljudem Izdelujemo stavbena, galanterijska dela in frizerski pribor Trgopromet Trgovsko podjetje na debelo in drobno, čestita cenjenim odjemalcem in potrošnikom k prazniku republike in obletnici zasedanja AVNOJ Trgopromet Kočevje Obiščite naše poslovalnice! Prvovrstno blago! Cene solidne! »Galanterija« Kočevje »Hrana« Kočevje »Izbira« Kočevje »Koloniale« Želnje »Knjigarna in papirnica« »Manufaktura« Kočevje »Mlekarna« Kočevje »Obutev« Kočevje »Oskrba« Kočevje »Prehrana« Kočevje »Potrošnik« Kočevje »Preskrba« Kočevje »Postrežba« Šalka vtis »Rudar« Kočevje, Rudnik »Rog« Koprivnik »Sadje-zelenjava« Kočevje »Špecerija« Kočevje »Tkanina« Kočevje »Tekstil« Kočevje »Tehnika« Kočevje »Zarja« Stari log »Železnina« Kočevje »Živila« Mozelj »Kostel« Livold Rudnik rjavega Pošilja borbene pozdrave in čestitke ob 15-obletnici zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ in novi delovni zmagi mladine dograditvi premoga avto ceste Kočevje ireireiLiiL „ ---------------Kočevje Pošilja pozdrave za 29. november. Izvršujemo vsa fotografska dela Ob največjem državnem prazniku 29. nov. čestita TAPETNIŠTVO IN SEDLARSTVO KOČEVJE K Dnevu republike PROMET Kocev;« Hotel Pugled ^ S kavarno „Zvezdo“ In gostilno čestita gostom za Dan republike Poslovna zveza za gozdarstvo in kmetijstvo Kočevje čestita ament radtušutihom in poslovnim p lijatelje ih. tel p oh'/ja borbene poet/rane k obletnici rojstna ugoslanije k veliki obletnici narodov Jugoslavije JCClučaimičacstua Kočevje čestita in pošilja borbene pozdrave Tople čestitke za Dan republike pošilja Pekarna in slaščičarna s poslovalnico v Sodražici KOČEVJE Za 29. november čestita vsem dobaviteljem in svojim gostom Gostiln a ROG Kočevje OBRTNO MESARSKO PODJETJE M esnin a Kočevje pošilja pozdrave za Dan republike Ob Dnevu republike čestita in pozdravlja ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE Zadružnikom Ribnice in ostalim čestita k 29. novembru Kmetijska zadruga RIBNICA Gradbeno podjetje ..GRADBENIK" Ribnica čestita vsem poslovnim prijateljem k 15-obletnici nove Jugoslavije Trgovsko podjetje Za 29. november čestitajo odjemalcem | in gostom delovni kolektivi: Trgovsko podjetje ,Manufakturo" s svojimi poslovalnicami Trgovsko podjetje »Jelka" Ribnica s poslovalnicami Trg. podjetje »Merkur" Ribnica s poslovalnicami Gostinsko podjetje Ribnica s poslovalnicami: | biffe „Lepovče" in gostilna v Dolenji vasi | gostišče „Ugar“ Ribnica I gostišče ..Jelenov žleb" Grčarice | Mesarijo Ribnica Računovodski zavod Ribnica LESNA INDUSTRIJA 99 ■HiimimBSiiiiiniai |l H Velike !l Lesce s prodajalnami: K Dnevu republike čestita KMETIJSKA ZADRUGA Velike Lašče s L. ■iiiimi ■■nami liima ■ n min ...... I I Velike Lašče I. in II., Rašica, Rob, Turjak, Karlovica, Ortnek, Gregor, odkupno skladišče suhe robe „Oomači izdelki" Velike Lašče, ter prodajalna suhe robe na Reki, Železnina - Velike Lašče, Knjigovodski center Velike Lašče čestitajo vsem poslovnim prijateljem in odjemalcem za Dan republike 29. november 99 Smreka čestita prebivalcem Loškega potoka in vsem poslovnim prijateljem za 29. november Dan republike KUPCI: obračajte se na nas in zadovoljni boste. Naši izdelki ■ p. Xjf I r-> |x so solidno izdelani, cene LUor\l rU I Ul\ konkurenčne z obrati: galanterijo, izdelovanje sodov, eterično olje, rezan les oicDioic=DecDaoecDecz)acDicDicDiCDi ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o aoacDscd■(=>■<=)eo■<=>boicdicd■<=>ec oic=>■<=>■<=>scdsoscd■<=)■<=>soecDiCDsoscDicDioecDSCDso Prebivalcem in delovnim kolektivom OBČINE LAŠČE čestitajo za 15. obletnico II. zasedanja AVNOJ Občinski ljudski odbor Lašče_____ Občinski odbor SZDL______________ Občinski komite ZKS______________ Občinski sindikalni svet_________ Občinski komite LMS_______________ Občinski odbor ZB_________________ Občinska gasilska zveza _____ ter ostale organizacije r V V Svojim zadružnikom in ostalim čestita za 29. november KMETIJSKA ZADRUGA DRAGA KMETIJSKA ZADRUGA —11R lil IB — čestita in pošilja pozdrave za Dan republike Poslovnim prijateljem in zadružnikom čestita za 29. november Kmetijska zadruga TRAVNIK =!!!!= =!!!!= e;: fl. jim pi- ijkimi očmi, v množini — okate; 39. Ne vozite vštric! Kadar spreme- za soseda, da bi mu pomagal, če bi s“. J 0 Prozotan, ki jih dela naša pravoslavna verska podoba; 41. za banja, ki bo istega dne ob 10. uri 9. nagrada 600 din, 10. nagrada 500 din, od 11. do 20. pa so lepe knjižne nagrade. Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo »Novic«, Kočevje, Ljubljan- v prostorih uredništva, razdelili na- ska c. 14a, pp 39. Na spodnji levi vojska. Zategadelj so bili prepriča- četnici slovenskega epskega pesni-ni, da jih bomo pobili ali pa jim ]- Mno9> izmed njih se je celo 62. polotok med sueškim in arab- no držati se za drugo vozilo, spu- gačna kot so vasi na Hrvaškem ali odločil, da pojde po sina ali moža, skim zalivom — polotok ob Rdečem __ . ščati noge s pedalov, roke s krmi- pa pri nas v Sloveniji. Hiše so bile da b’ šel k partizanom; naša vojska morju; 63. priimek popularnega slo- AVNOJ, ko se je rodila nova Jugo- Hitlerjevci pripravljajo velikan- 8e j*m Je zdela zares prava ljudska venskega skladatelja; 65. prav tako; slavi ja, se spomnimo tudi kaj vse so ske spremembe tudi v navadnem vojska. 66. razgovor; 67. prebivalci pokra- na|m takrat pripravljali nacisti, človeškem življenju. Uporaba alko- Ko smo odhajali, je bila vsa vas .jine v Španiji; 68. ostali sami, brez Uporni duh svobodoljubnih narodov hola, tobaka in mesa je prepovedana nogah. Veselih obrazov so nas zakonskega tovariša. sveta pa je zmagal nad fašizmom in na. Vsi se morajo zgledovati po pozdravljali in mahali z rokami, mi Navpično: pokopal njihove načrte. Furerju, ki ne kadi, ne pije in ne je pa smo jim zapeli v slovo partizan- 1. kronična spolna bolezen kopi- Pred kratkim sta dva nemška mesa. Vse radijske postaje sveta od- sko pesem. tarjev (množina); 2. velika reka v zgodovinarja, J. Meidecker in Jo- dajajo samo uradni program Sve- V Bihač smo prišli naslednji dan Ameriki; 3 domače žensko ime; 4. hannes Lab, ki že več let proučuje- tovnega germanskega cesarstva, po osvoboditvi mesta. Ker je bilo nadležna žuželka; 5. kratica za vin- ta dokumente iz tajnih arhivov Hi- Ko je vse to nared, prepovedo tam vse požgano in razbito, smo od- sko trto; 6. nerednost; 7. koralni tlerjeve Nemčije, objavila načrt za krščansko vero in prično uvajati reke,rakali v bližnjo vas, kjer so nas otok; 8. stenska obloga;’ 9. odvodna ureditev sveta, ki so ga nameravali ligijo nacionalsocializma. Vatikan pa! z veseljem sprejeli. Razmestili so naprajva; 10. predhodnik »TT«; 11. P° svoji morebitni zmagi uresničiti se spremeni v Inštitut za proučeva-nas po hišah in nam pripravili leži- naplačilo; 12. predmet razprave’; 13. nemški nacistični voditelji. Ta načrt, nje indogermanskega duha. Kateki-šča. Veseli so nas bili še toliko bolj, usahne; 14. neotesano; 15. država ki so ga pripravili Hitler, Rosenberg zem novega verstva so že natisnili, ker smo bili Slovenci. na Balkanu; 17. žensko ime (mno- in Goebbels, naj bi bil v grobem Zasnovano je na nekaterih elemen- Kmalu so nam prinesli jesti, kar žina); 19 nasprotno od diktature; tekle. tih Wotanovega kulta, kulta starih so premogli njihovi domovi Najedli 21. razpoloviti, presekati; 22. vzpod- Vojna se zaključuje s popolno germanskih bogov, in na indoiran-smo se do sitega in se odpočili, na- bujena; 25. zapedanja- 26. raniti z nemško zmago. V Berlinu traja pro- skih verstvih, »oplojenih« z Rosen-slednje jutro pa smo nadaljevali želom; 29. ni dobro, nasprotno od več dni. Mirovno pogodbo, ki bergovo in Bohrmannovo teorijo o pot. Tik pred odhodom smo zvedeli, dobro; 31. elekroda; 34. podredni vklepa premagana ljudstva v suženj- mitu krvi. da so nam dali vse, kar so bili pri- veznik; 36. žensko ime (ljubkoval- ske verige, podpisujejo v Aachenu, Ze januarja 1941 so nacisti raz- pravili zase, sami pa so ostali lačni, na oblika); 40. skladišče orožja in kjer je imel prestolnico Karel Ve- glasili zakon, ki določa, da mora bi- Prometna nesreča v Kočevju, ki jo je povzročila nepazljiva kolesarka, samo da bi mi lahko izvršili svojo vojaškega materiala; 42. oborožena liki. V Berlinu proglasijo German- ti sleherni zakon, v katerem fizično ki ni upoštevala cestno prometnih predpisov. Žrtev nesreče je bil šofer nalogo. sila države; 45 obmetavati s sne- sko svetovno cesarstvo, ki naj bi s zdravi in za oploditev zmožni za- unimoga Janez Lesar, kateremu so zdravniki komaj rešili življenje, ostal Poslovili smo se, kakor se postav- gom; 47, priimek slov. dramskega pomočjo ubogljivih pomagačev Ja- konski tovariši po petih letih še ni- ljejo le ljudje, ki nosijo v srcu iste igralca (umrl leta 1950); 49. za ponske in Italije vladalo ves svet. majo otrok, razvezan. V avgustu želje, se borijo za iste cilje in jih krivdo drugega ustreljen človek; 50. Nemčija si priključi Dahsko, Nizo- 1942 je Himmler ukazal, naj se druži skupno trpljenje in skupna neploden; 53. glavno mesto Peruja; zemsko. Norveško, Švedsko in Flan- esesovci znajdejo, kakor vedo in radost. 55. nedelavni- 56 del imena vasi na dr‘j°- Švica se deli med Nemčijo, znajo, a da morajo Nemčiji dati čim Rudolf Mohar Notranjskem; 57. močno; 58. vod- Italijo in Francijo. več otrok čiste germanske kryi. Ne- Velika Britanija in Francija sta kaj pozneje jim je dovolil, da pre-samostojni državi pod nemškim pro- vzamejo pri vdovah svojih padlih /K/~\r cnn?Tf9Kf* »QyohnfiF1« tektoratom. Hitler ustanavlja tudi tovarišev vlogo mož in družinskih 'kJ v vrsto fevdalnih vazalnih državic, ka- očetov. Uzakonitev bigamije so od- ^ - - - -- - Pred kratkim je imelo občni serjev bo nudil Okrajni svet Svo- j® na primer Bretagna, ki ji tožili do zaključka vojne. Dvožen- celezime in pomladi do zleta. Dru- teku, da bomo tako preživeli staro zbor pr0svetno društvo »Svoboda« bod vso podporo; zato so sklenili vlada Himmler in Burgundija, ki naj stvo naj bi bilo v začetku dovolje-Štvo TVD Partizan Kočevje je po- leto v veselem in tovariškem razpo- Sodražica. Odbor je v preteklem osnovah dramske krožke tudi po bi jo upravljal belgijski kolaboracio- no samo vojakom, k, so se v vojn. slalo na to predelavo dva vodnika lezenju, v prijetnem okolju, ki ga letu skušal pritegniti čim več agil- vaseh in zadolžiti člane za izvedoo nif Dedrelle. Obe imata v Berlinu odlikoval, s kakim, izredno po- in dve vodnic, oddelkov. bodo pripravili člani društva. nih članov £ raz9nim sekcijam, kar tega načrta. Priporočljivo bi bilo, da veleposlaništvo. Portuga ijo ki se membn.m, dejanji, pozneje pa b. , ......____________________________________________bi se bilo tudi gotovo izvršilo, da je bi se nekaj mladih članov vpisalo v ™la' je priključila Špa- ga po potrebi razširili tudi na druge Atletska zveza, Jugoslavije je do- društvo nudilo več možnosti dru- 'gralsk, tečaj v Ljubljani. Posebno n‘Ja- Združenim državam Amerike kategorije. Prva zena v dvozenskem ločila za olimpijado v Rimu leta štvenemu zahavnpm,, živlieniu zato ker ieinralska, skuoina osta- je prepovedano imeti vojsko, naj- zakonu bi imela naziv »domina«, kar 1960 kandidate za jugoslovansko re- Izdaja m tiska CZP »Kočevski tisk« [z eililb predsednika društva, la takorekoč brez pomladka. važnejše vladne resorje, med njimi ji bo zagotovilo nekatere prednosti prezentanco. Med kandidati, ki so v Kočevju. Urejuje uredniški od- Mirka Cvara_ -e razvidno da 1e biia Pevska sekcija je sodelovala pri notranje ministrstvo, pa vodijo pred drugo. bili določeni za skok v daljino, skup- bor - Odgovorni urednik Matija najbolj deiavna dramatska skupina. >'dznih proslavrn in izpolnila pre- nemški nacisti pod Rosenbergovim Esesovci, ki jih imaj germanska no trije, je tudi kot edini Slovenec Cetinski - Uredništvo in uprava z iqr0 ))Boncar«, ki je četrto delo vzete naloge. Nedavno smo imeli vodstvom. Ameriške črnce in Žide družba za višje, izbrane ljudi, bode član TVD Partizana Kočevje Torkar v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, na§ega režiserja tov Koširia je priliko slišati pevce, ki so se zbrali so deportirali na Madagaskar. Črnci dobili žene, ki so »tip idealne Nem- Leopold. Res, da bo še trda pot tre- telefon 3-89. Naročnina je 400 din, nastopila z veiiki’m uspehom na’na- iz naše okolice in s’svojim ubranim obdelujejo zemlja, Židje pa stanu- ke.« V ta namen bodo ustanovili po- ninga ali vestni in vztrajni Polde polletna 200 dm in je plačljiva v šem domačem odru kakor tudi na petjem navdušili poslušalce. Take jejo v mestih, kjer smejo trgovati sebne internate, kjer naj bi vzgajali bo premagal tudi to. Uvrstitev Tor- naprej. Za inozemstvo je 800 din. gostovanjih pri drugih društvih, dobre pevce bi bilo treba pritegniti P° mili volji — a le med seboj. Ru- esesovske žene. Ko bodo te izbranke karja med olimpijske kandidate je Tekoči račun 600-713 Dramska sekcija je žela priznanje k pevskemu zboru, da bi jih slišali si postanejo sužnji v pravem pome- nacističnih selektorjev stare 26 let. vsekakakor velikega pomena, sa|j je i_265 in občinstvo si še želi takih nasto- tudi na odru. nu besede; v tistem pomenu, ki jo se bodo morale poročiti s tistimi to redki primer, da je med olimpij- pri KB, podružnica za Kočevje. — pov. Za občinski praznik je gosto- Glasbena sekcija je nabavila novo Je imela v starem Egiptu in Rimu. esesovci, ki jih bodo določili stranskimi atletskimi kandidati tudi član Poštnina plačana v gotovini. — valo Mestno gledališče iz Ljubljane, jazz trobento in se je s tem okrepil Najprej pobijejo nekaj milijonov kini voditelji. Njihovi otroci bodo podeželjskega društva Partizan. Rokopisov ne vračamo. Pri vzgoji mlajših kadrov in reži- tudi instrumentalni inventar. Spl ol- narodnostno zavednih, ostale pa imeli naslov esesovcev, ki ustreza V počastitev praznika Republike ni razvoj turistične dejavnosti za- pretvorijo v nesvobodne delavce, ki plemiškemu naslovu, se bo vršil v soboto 29. in nedeljo hteva, da posvetimo glasbeni sekciji morajo obdelovati veleposestva V Webelburgu je Himmler zgrab r a f k pa je 100% invalid šport n e e s t i V Ljubljani se je vršila predelava movalcev in tekmovalk TVD Parti-prostih vaj, ki se bodo izvajale na zana Kočevje. zveznem zletu Partizana Jugoslav!- Odbor TVD Partizana Kočevje se je ie v Beogradu leta 1959. Na ta) zlet odločil, da bo tudi v tem letu pel-fa odo šli samo najboljši telovadci in redil tradicionalno društveno sil-telovadke, ki bodo vadili vaje preko vestrovanje. Vse priprave so že 30. t. m. v Kočevju v organizaciji TVD Partizana velik tradicionalni namizno teniški turnir za prehodni »Horvatov memorial«. Po prijavah sodeč, bo to do sedaj največji turnir v Kočevju. Sodelovali bodo vsi namiznoteniški klubi Slovenije in številna partizanska društva. Turnir se bo vršil v Šeškovem domu. Atleti dolgoprogaši TVD Partizana se bodo udeležili tudi letos »Teka Republike« po ljubljanskih ulicah. Upajmo, da nas bodo častno zastopali kot do sedaj. Mladi Bregar brani prehodni pokal za mladince. V Ljubljani se bo vršilo v počastitev praznika Republike prvič državno prvenstvo v novem športu badmintonu. Tega turnirja se bo udeležila tudi močna skupina tek- Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma, za vedno zapustil član našega kolektiva FRANC BAŠTAR obratovodja pohištveno-galanterijskega obrata Lesne industrije Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 28. novembra ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Kočevju. Zvestega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Uprava in sindikalna podružnica Lesne ihdustrije KGP Kočevje več časa. Tradicionalni je tudi so- nemških gospodarjev. Rusi, pa tudi dil pravo Meko za viteze novega re-draški tamburaški zbor, ustanovitev večina Slovanov, morajo ostati ne- da. Dela so trajala deset let, vse do jazz-orkestra pa je nujna potreba, izobraženi in jim je prepovedano leta 1944. Arhitekt Barthel je zgra-da ne bomo pri raznih zabavnih obiskovati šole. Vse, kar smejo zna- dil velikansko poslopje, ki je meša-prireditvah odvisni od drugih. ti, je to, da je Berlin prestolnica niča srednjeveškega dvorca, templja Knjižnica ima 130 rednih bral- Germanskega cesarstva, in šteti do in vojašnice. Za »plemstvo in viso-cev, od teh je 55 pionirjev. Za iz- sto. Vsi bodo kajpak govorili nem- ke dame« so pripravili razkošne so-popolnitev knjižnice je bilo izdanih ški. bane, velikanske knjižnice, obednico 59.000 dinarjev. Okrajna, zveza Svo- Slovanski sužnji bodo morali gra- za šest sto oseb, dvorano za naj-bod je nedavno nabavila kovček za diti tudi najbolj fantastično prestol- višje glavarje novega reda in z zla-potovalno knjižnico, ki pride v po- nico modernih časov, Veliki Berlin, torn oblito dvorano s Hitlerjevim štev predvsem za Goro, ki nima Avenije v Berlinu, ki se zdaj ime- prestolom. Osrednji kraj dvorca pa knjižnice. Veliko izobraževalno delo nujejo Germanija, so široke sto me- je Walhalla, kripta v steni, kjer sto- vrši tudi naše časopisje. Ljudska tirov, na vsakem koraku se nad nji- jijo kipi dvanajstih največjih juna- u ni verza bo v tekoči sezoni orga- mi razpenjajo slavoloki, vsa poslop- kov Tretjega Reicha. Sredi prostora nizirala več predavanj. ja pa se bleščijo v marmoru in raz- je na oltarju, do katerega vodi ne- Vzgojiti je treba kader že v šoli košju. Načrt za novo mesto in ma- kaj stopnic, plošča z velikanskim in ga usmeriti v društvo. Tudi nek- kete monumentalnih trgov in spo- kljukasUm križem iz zlata, daj so se vzgajali mladi igralci na menikov so bile med vojno že sko- Vizija bolnega fan tika? Koliko je ta način in postali dobri člani. raj dokončane. Mesto naj bi imelo manjkalo? Iz naših krajev Kot žrtve ste padli NAM PIŠEJO v borbi za nas POSREDUJEJO Mi lahko pojasnite zakaj je v Jugoslaviji šest federalnih republik in pet narodov. M. T. Dolenja vas V naši državi imamo 6 republik in le pet narodov. Bosanci in Hercegovci niso poseben narod. V Bosli živijo po narodnosti Hrvati in Srbi, precej pa je muslimanov, to so prebivalci obeh narodnosti, po verskem prepričanju pa pripadajo mohamedanski veri. Ker pa je ta predel posebno zgodovinsko in tudi geografsko močno zaključena celota, je bila tu ustanovljena samostojna federativna republika. Že pred tremi tedni sem vam poslal članek o zobozdravnikih v Loškem potoku. Čudim se zakaj ga ne objamte. B. J. učenec Vlil. razreda, Loški potok. Res je. Članek smo dobili in ga tudi pripravili za tisk. Bil je vlit v svinec in potrpežljivo čakal, da dobi prostor na časopisni strani. Gneča je velika in je po vrstnem redu v tej številki prišel na vrsto. S prijateljico sva se sprla, nato pa sva stavila. Ona trdi, da je črna gora, naša republika na jugozahodu države po Benečanih dobila ime, Hi so to deželo imenovali Montenegro, kar so kasneje domačini prevedli v črno goro, jaz pa trdim, da so dali ime domačini sami in sicer zaradi gorovja in takrat velikih (temnih ali črnih gozdov). Kdo ima prav? L. M. Ribnica Pritrdili bi Vam. Ime Črna gora se pojavi šele v 15. stoletju. Prejšnje ime je bilo Duklja, po rimskem mestu Dioklej. V tem času pa se je tu pojavilo pleme Crno-jeviči in mnenja smo, da se je po njih in velikih gorah ta pokrajina začela imenovati Črna gora, kar so Benečani za sebg prevedli v Montenegro. V eni izmed zadnjih številk Vašega lista ste v članku z naslovom »Slemenski fantje — pretepači« prav grdo ocenili slemenske fante, ko da so vsi pretepači in celo s pretepaško tradicijo. Hitro smo ugotovili, kdo je pisec članka in je toliko bolj obsojanja vreden, ker je sam izval pretep. Ali boste to popravili ? N. S. Slemena Res, da smo objavili ta članek, toda ker nam je ta dopisnik že večkrat pisal in ga poznamo, smo bili prepričani, da je članek resničen in tudi dobronameren. Zastopnik Socialistične zveze s Slemen pa( nam je pojasnil, da ni tako in da je pij ec sam izval pretep. Prinesel je tudi daljši članek, ki naj bi bil popravek že objavljenega članka. No, da ne bi šli še drugič na led smo sklenili, da se o zadevi sami prepričamo. V telefonskem razgovoru s postajo LM Lašče smo zvedeli, da ni povsem tako, kot je bilo napisano v prvem članku^ niti ne tako, kot piše v članku, ki ga je prinesel zastopnik SZDL s Slemen. Krivda je na obeh straneh. V kratkem bomo stvar bolje pogledali in objavili resnico. Obiskali so nas zobni zdravniki RETjE ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI ALOJZ HENIGMAN V Retjah, v Loškem potoku vidiš SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVO- Rodil se je 15. VI. 1924 na Rud- po vasi kanale. Ljudje so jih izko- BODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRI- niku v Kočevju kot sin rudarja. Ko V Loškem potoku nimamo stal- Zahvaljujemo se zdravstvenim pali od giavnega voda do svojih hiš OBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIV- mu je bilo 16 let, se je zaposlil kot nega zobnega zdravnika. Sicer je delavcem za njihovo delo in trud, za priključke vodovoda. Delo na LJENJEPISE V POČASTITEV NJIHO- rudar v rudniku, kjer ga je zatekla prihajal zobni zdravnik na vsakih ki so ga imeli z nami. Želimo, da bi glavnem vodovodu in priključkih pa VEGA SPOMINA. italijanska okupacija. Že leta 1941 14 dni, kar pa je premalo za tako bili njihovi obiski pogostejši, da ae napreduje zadovoljivo; to pa . se je vključil v OF ter jo podpiral velik kraj. Zaradi tega ljudem bomo ohranili zdrave zobe. Želimo vsied (.ega ker ni mogoče dobiti po- MIRKO SPILETIC z vsemi sredstvi. 15. maja 1942. le- zobje propadajo. Tudi šolska mla- jim Veliko uspehov pri njihovem trebnega materiala. Bliža se zima, Rodil se je leta 1923 v Suhorju ta so ga Italijani prijeli in odpeljali dina nima dobrih zob. težkem delu! zato bo treba pohiteti, da bodo glav- pri Banja Loki, družini malega kme- v zapore v Kočevje, pozneje v I.jub- Jožko Brežič, ni vodi in priključki vodovoda ure- ta. Po končani osnovni šoli sc je šel Ijano, od tu pa v Italijo v Padovo Nedavno je prišel v Loški potok avtobus z rdečimi križi. Prišli so zobni zdravniki. Mlajši so se bali; starejši pa smo bili veseli tega obiska. Takoj po prihodu so začeli s svojim delom. Prvi so bili na vrsti učenec Vlil. raz., jeni še pred snegom. Zakaj v Dobrepolju ni bilo bolje! učit trgovske obrti, in je bil kot v internacijo. Po kapitulaciji Italije trgovski pomočnik do pomladi 1941. so ga prijeli Nemci in odpeljali v Jeseni leta 1941 je odprl lastno tr- taborišče v Nemčijo. Iz nemškega govino v domačem kraju, se takoj taborišča je pobegnil in vstopil v vključil v OF in jo podpiral z vse- partizane, v Šercerjevo brigado, kjer Odstotek neveljavnih glasovnic je mi sredstvi. je bil obveščevalec brigade. 4. no- 30 maja 1942 je tudi sam šel v vembra 1944. leta mu je nemška partizane, v Cankarjevo brigado, svinčenka pretrgala nit komaj za- - „ volitvah v zadružne svete \ ---------------...... 0________ ucenci tretjega razreda, e o so se dobrepoijskj občini na kratko poro- bil majhen, tudi ni bilo kakšnih pa- bali. Nekatere deklice so zo m gamo na drUgem mestu. Sedaj pa r3i na glasovnicah, razen na eni v.«.=i..v, . ------j— —, . - - zdravnici kar roke trgale o s . ];X)mo povedaii §e nekaj besed, zakaj glasovnici v Bruhanji vasi. Napisan Udeležil se je več borb brigade in cetega mladega življenja, lo ni bilo lepo. je bila v nekaterih vaseh na dan vo- je bil zelo vulgaren stavek. Za te- se izkazal kot hraber borec. 1. de- ANTON ZGONC litev volilna abstinenca pri nekate- ga »junaka!« naj velja star izrek: cembra 1942 je padel v borbi z Ita- R0dil se je 25. septembra 1911 v Tovarišica učiteljica nam tem povedala da je prišel na po- rjh zadružnikih; J0kvafl SSnfsM tudi t VsX1em|kna JoJnad g Sk«Pa*>U Javnik je sede. volivcev, je v-vasna^ala boj-poleg mene in začel vrtati v ustih ,judem pojasnjeno, da ne smejo V začetku^ me ni bo , P J. gledati volitve in zadrugo skozi od-prišel do živega, me je začelo peči. £upljenj a]i neodkupljeni želod in Zvrtal mi le sedem luknjic, v k ^ zaradi tega ne gre samo za ugled tere je potem za i p . 1 zadruge je abstinenca popuščala in je popravil vse zobe sern bil vesel. gQ vsg. nekaterj razumnejši šli na U,a je ze trdna noc, ko sern se vra volj§če v Bruhanji Vasi je spet šlo cal domov. Tudi mama se je veselila pQ ^ nepravilnJ0 uglajJeni ^ti. v z menoj. , ,. ■ vasi obstojata dva tabora, ki se gri- Zobni zdravniki so moral, precej ^ med ^ zatQ SQ tudi pri vsa. pretrpeti z - P kih volitvah najslabše »odrežejo«, strahopetnezr Nekateri res ne za Tud. odstotek 61anstva SZDL je med sluzijo, , a j. ' najmanjšimi v dobrepoljski občini. Drugi pa so se pokazali prav j • xr volišču na Cesti sicer volilna s* r'tTLTi ™ mi z, reda. Sttahopemežl. ob. mala prvo- »»> 1,hk° T? b"1”1- ‘1 "jT' -j >»“■»L.hjw —-------------- iz sosednje Zdenske vasi. ODNOS DO UČITELJEV Na kraju pa še nekaj pripomb 13. novembra se je v Polomu glede volitev. Vsi kandidati, ki so pred začetkom pouka popoldanske bili predlagani, so bili izvoljeni, šolske izmene pripetilo, da so se kljub tistim maloštevilnim abstinen-nekateri šolarčki obnašali nespodob- torn. Tisti zadružniki, ki se volitev no. Nato je prišla mati enega od niso udeležili, so s tem dokazali, da »Kjer se osel valja, tudi dlako pu- lijani v Suhem dolu pri Novem me- velikem Osolniku pri Velikih Laščah -maz. stu. Polnenje jamskih vozičkov v jami kočevskega rudnika. Na sliki rudarja: Emil Maconi in Franc Rus K članku »Sindikalna podružnica rudarjev" v siromašni kmečki družini. Ker ni bilo doma kruha za številno družino, je moral mali Tonček še kot otrok s trebuhom za kruhom. Služil je pri premožnejših kmetih za pastirja, da se je preživljal. Leta 1939 se je zaposlil kot rudar v kočevskem rudniku. Tu ga je doletela tudi okupacija. Takoj, leta 1941, se je vključil v OF in jo podpiral. 10. junija 1942 je tudi sam vstopil v partizane. Bil je v Šercerjev! brigadi ter se udeležil vseh borb brigade in se izkazal za izredno hrabrega in predanega borca. Zato je tudi napredoval zelo hitro in imel čin poročnika. Udeležil se je tudi legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko, kjer je prav tako sodeloval v vseh večjih borbah. 26. junija 1944, je padel v borbi z Nemci v Ribnici na Pohorju. ANTON KOVAČIČ Rodil se je 1. decembra 1913 v Dobravi pri Dobrniču siromašni kmečki družini. Po končani osnovni šoli se je izučil mlinarske obrti. Maja, leta 1941, se je zaposlil v no itd. in včasih upravičenega kritiziranja no in v korist sindikalnega dela. vesti do razdrobljenosti pri njego- premeščen v Kočevski ^odred, poz Na sestanku smo potem o tej stvari na račun odkupa; zadružniki pa bo- Zato ni res, da je sindikat rudni- vem delu. udeležil borbe za Turjak in tudi razpravljali in ugotovili, da je tak do bolj zainteresirani za svojo za- ka prehitro razpadel na več manjših pjgec članka je nadalje prezrl po- d u ib borb 20 oktobra 1943 je v «*«*-» H. npnrnvi- druoo. oddelkov. Sodimo, da pisec Članka membno dejstvo, o katerem je bilo bor£; z Nemci na Rakitni padel za- ____________________________________ govora na občnem zboru, namreč, det ad nem§ke mine. da so rudarji kočevskega rudnika v ta^0r pantar mesecu oktobru nakopali od ob- JAK^l PAN. lnA1 Mr>_ stoja rudnika sem največ premoga Rodil se je 21. julija 190 v in gre ta uspeh pripisati ne samo vem kotu družini malega kmeta, urejenosti tehničnih razmer, temveč štirih letih dela v Franciji se je vr-tudi uspešnemu delu sindikata in nil domov, se oženil in kupil od Kočevarjev za prihranke domačijo v Kočarjih pri Mozlju. Ker v domovini ni mogel dobiti zaposlitve in odnos staršev do učiteljev nepravi- drugo, len, posebno pa še v primeru učiteljice v Polomu, ki je zelo požrtvovalna in se zelo trudi, da bi bil pouk dober. Starši, poučite otroke, da bodo imeli pravilne odnose do svojih učiteljev. T. POZDRAVI Za 29. november, praznik Republike, čestitajo, obenem pa pošiljajo lepe pozdrave vsem domačim ter fantom in dekletom, slovenski fantje, ki služijo vojaški rok v Smederevski Palanki: Leopold Gole, Anton Kaplan, Franc Bradač, Albert Goljevšček, Mirko Starc, Alojz Andoljšek, Anton Robne, Anton Vidmar in Jože Kosec. ROJAK IZ BRAZILIJE Rojak, Peter Bižal, ki je prišel po 30 letih iz Brazilije na obisk v svojo rojstno vas Predgrad, se je te dni vrnil v Ameriko, k svoji družini. Za slovo mu je igrala gasilska godba. RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri »Trgopro-metu« Kočevje RAZPISUJE delovni mesti za POSLOVODJE V TRGOVINAH »ZARJA« Stari log in v trgovini »SADJE-ZELENJA-VA« Kočevje ter mesto BLAGAJNIČARKE PODJETJA. Prijave vložite na naslov podjetja takoj, oziroma najkasneje do 15. decembra t. 1. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku podjetja. ostalih političnih organizacij. Sindikalna podružnica Rudarjev ČESTITAJO ZA 29. NOVEMBER Jože Marinč, ki služi vojaški rok zaslužka, je šel ponovno na delo v Francijo. Vrnil se je leta 1939 in zopet gozdaril po kočevskih gozdovih do italijanske okupacije. Že leta 1941 se je vključil v OF v Karlovcu čestita k prazniku Re- ter jo podpiral z vsemi svojimi moč-publike — 29. novembru prebivali- mi. Radi tega je bil vključen v prvi cem Kostelske doline in jim želi terenski odbor kakor tudi rajonski mnogo uspehov pri delu, obenem odbor OF, kjer je odgovarjal za go-pošilja fantom in dekletom lepe po- spodarstvo. 19. decembra 1944 je bil zdrave. Enake čestitke in pozdrave poslan v Cankarjevo brigado, kjer vsem domačim, sorodnikom in znan- se je izkazal v raznih borbah kot cem pošilja tudi Karel Korče, ki je izredno hraber in požrtvovalen bona odsluženju vojaškega roka v rec. Pri napadu na Žužemberk so Djakovici v Kosmetu. ga Nemci ujeli in na mestu ubili. PO OLAFU ASLA GSSONtl PR/PED!L V. DRŽAJ, 77 Namesto, da bi se vreme izboljšalo, kakor je Bill prerokoval, se je le na novo poslabšalo. Billu je brila burja naravnost v obraz in to ga je močno zadrževalo pri napredovanju. Jezen je bil na konja, kadar je začel obračati glavo. Konj, ki je bil po naravi živčen, se je vedno bolj razburjal. Ubogi konj je prejemaj za svojo nepokorščino samo udarce ter moral občutiti v slabinah bolečine, ki so jih povzročale ostroge. »Videti hočem, čigava bo veljala!« je ugotavljal Bill. 78 Že od mladosti je sedel Bill v sedlu. Jezen smeh mu je zaigral okoli usten in še krepkeje je pritegnil uzde. Nenadoma pa mu je pri tej igri vrglo telo in roko v znak. Uzde so se pretrgale, ker jih je Bill Parker premočno pritegnil. Nepričakovano je vrgel konj glavo v stran ter izgubil trda tla. Tisti hip sta konj in jezdec ležala v snegu ... Parkerja je padec nekoliko omamil. Pravočasno pa je še dvignil glavo, da je lahko videl konja, ki se je zgubil v dalji. Sprva je Bill strahovito preklinjal, nato pa je skušal vstati. Vzpel se je, pa se je Še tisti hip zgrudil. Občutil je zbadajočo bolečino v desnem kolenu. In Bill Parker, silni in utrjeni mož, se je prvič v življenju onesvestil. Koliko časa je ležal v nezavesti, ni mogel ugotoviti. Ko se je zaivedel, je bil premražen do kosti in jasno mu je bilo, da se je resno poškodoval. Previdno je prijel otrplo nogo. »Morda je počila kost pod pogačico?« je vzdihoval, 80 »Ne, tu na noben način ne smem obležati!« je bolestno govoril. In pričel se je plaziti po snegu med grmičevjem, počasi, previdno in mukoma. Dolgodlaki pes mu je delal družbo ter ga vprašujoče gledal v oči. Od čaša do časa se mu je približal in mu oblizal obraz, ko da bi ga hotel vzpodbujati v tem smrtnem boju. In zopet je stekel naprej ... Trudil se je najti gospodarju boljšo pot. Krepki Bill Parker je medtem trpel peklenske muke.,.