SVOBODNA SLOVENIJA
añW
XXXV (29)
Štev. (No.) 31
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 5. avgusta 1976
Sovražniki domovine?
Komunizem, fašizem, nacizem in vsa v to skupino spadajoča gibanja, ko pridejo na oblast, začno istovetiti svoje gibanje z državo. Države, kjer vladajo, postanejo „socialistične“, fašistične, narodno nacionalne. Vse, kar ni z njimi, postane protidržavno. Vsak zakon, vsaka naredba, celo vsaka kaprica strankinega funkcionarja se' mora brez ugovarjanja sprejeti. Kdor bi se upal oporekati, mora biti pripravljen na ječo, na koncentracijsko taborišče, na smrt. Postal je sovražnik države, izdajalec, ničvrednež, ki mu ni več mesta v lastni deželi. To vse smo Slovenci mogli čutiti na lastni koži. Fašizem in nacizem sta v zgodovini že opravila svojo žalostno vlogo, komunizem, ki si je poleg svoje lastne zlonosne doktrine privzel še vse slabo od fašizma in nacizma, pa še obstaja in daja čutiti vsemu svetu svojo moč in svoje načrte. Pri uspehih, ki jih, žal, moramo vedno znova pripisati svetovnemu komunizmu, imajo nemalo zaslug naivneži v svobodnem svetu, ki si kar s silo dopoveduiejo, da komunizem ni to, kar sam o sebi trdi, da je: revolucionarno gibanje, čigar naloga je zavzeti cel svet in mu naložiti svojo diktaturo.
Komunisti postanejo neznansko nervozni, če jim kdo stopi na prste in pove nekaj, kar jim ne gre v račun. Tako je močno završalo med rdečimi v naši domovini in njihovimi pomočniki, ko si je „Katoliški glas“, neodvisen list, k? izhaja v Gorici, upal povedati resnico o stanju slovenskih katoličanov v domovini in o njihovih obupnih poskusih, da bi si. ohranili vsaj drobec pra*
■ vic, ki jih rdeča ustava sicer priznava, stranka pa, ki se istoveti z državo, na vse načine oporeka in po svojih oi'-ganih in svojem tisku ne opusti nobene prilike, da bi zadala vedno nove udarce katoličanom in jim dala vedeti, naj opuste vsako upanje na kako izboljšanje.
„'Katoliškemu glasu“ sta odgovorila dva branilca rdečega režima: eden v ljubljanskem „Delu“, drugi pa v tržaškem „Gospodarstvu“, tako da imajo bravci vtis, da se ne brani rdeči režim, ampak da oštevajo goriški list ljudje, ki niso komunisti in ki jim je le zato, da domovini nihče v inozemstvu ne jemlje dobrega glasu. Tržačan je za motto svojega oštevanja vzel znano angleško rečenico „Right or wrong, my country“, t. j.': „Prav ali narobe, moja domovina je,“ Ljubljančan pa je prikrojil znano latinsko frazo: „De mortius nil nisi bene,“ tako, da je mrliče zamenjal z domovino: De patria nihil nisi bene.
Kakšen naj bo ob vsem tem naš zaključek? Eden od gornjih dveh je zapisal, da hoče „Katoliški glas“ nadaljevati tam, kjer smo mi, „belogardisti“, morali nehati leta 1945. Nam na čast je' iznašel še eno novo oznako „neobelo-gardizem“. Ta novi naziv nam je lahko le v ponos, kot smo ponosni na prvega. Hoče menda povedati, da ne samo stari rod, ki je leta 1945 moral nehati in ki počasi odmira, ampak tudi novi rod, rojen izven domovine, stoji v liniji, ki jo imamo' za praVilno in bo na njej tudi ostal. Ta rod, naj bo z okraskom „neo“ ali brez njega, ljubi svojo domovino, kakor so jo ljubili njegovi očetje in pradedi. Ljubi pa tudi ideje, ki jih ohranja za vsako ceno: svoje ki-ščansko prepričanje in svojo fanatično ljubezen do svobode, ki je mogoča le v demokraciji in medsebojni strpnosti. Dobro zna ločiti med državo in režimom, med narodom in vladajočo stranko, med domovino in njimi, ki se hočejo z njo istovetiti.
Ljubi pa tudi resnico! Mi, ki živimo v tujem svetu, imamo priliko, da govorimo o svoji domovini. Vedno smo polni hvale o njenih prirodnih lepotah, o njenih gorah, jezerih, poljih, morju; o delavnosti in brihtnosti naših rojakov, o njihovi ljubezni do knjig, do petja, do reda, do napredka. Žal pa moramo, ker smo resnicoljubni, povedati, kaj jo kazi: rdeči režim, ki je totalitaren in materialističen, ki poklicno zatira vse, kar mu je v tej smeri nasprotno, to je — željo po svobodi m vzgojo v narodnem, verskem smislu.
TITO V OBJEMU BREŽ1VJEVA
(I)OPIS IZ NEW YORKA)
Eligieron la libertad
Víctor Korchnoi es una estrella en el mundo del ajedrez. Y ahora ha pasado a ser un símbolo en el mundo de aquéllos que han dejado sus bienes, su familia y su patria, para vivir en libertad. Es que el genial jugador soviético, tras ocupar el primer puesto en el reciente torneo de Amsterdam, se presentó ante las autoridades holandesas para pedir asilo político.
Pero su situación en la Unión 'Sovitéica no era muy agradable. Así lo expresó en declaraciones periodísticas, poco antes de su pedido de asilo. Confesó estar sujeto a “presiones morales” desde que disputó su encuentro contra Anatoly Karpov por el título mundial. “Jugué ese encuentro —dijo— en un clima particularmente desagradable, por el hecho de que me dieron a entender, entre otras cosas, que Karpov contaba con apoyos en las más altas esferas de nuestro país”.
Hacía tiempo que deseaba abandonar la Unión Soviética, pues ya no le era posible vivir allí. Ahora eligió el camino de otro famoso ajedrecista (el checo Lu-dek Pachman), el de Solzhenitsyn, el de Saharov, Tarsis y tantos otros.
i.mmiimiitiniinmnnimiinim„i,lllllmlllImiilI111IIlllllraMI11|1|||,M,M11>>1111,111((
Slovenci po volitvah v Italiji
(Od nasega dopisnika v Gorici)
Ko se je letos konec junija podal na pot v vzhodni Berlin na konferenco evropskih komunističnih strank stari absolutist in diktator Jugoslavije Josip Broz-Tito, se je končala mnogo let trajajoča doba prebrisanega zavajanja svetovnega javnega mnenja, ki je zaradi izkrivljenega prikazovanja stvarnosti v Jugoslaviji gledalo in ocenjevalo tamkajšnji režim — ne kot komunistično diktaturo, kar je ves čas bil — marveč kot dobrohoten, spravljiv nacionalni socializem, ki bo razkrojil in podrl mednarodne komunistične diktature po svetu, čeprav ne one v Moskvi. Kajti za to so vedeli, da se opira na številčno najmočnejšo armado na svetu, ki je zmožna in voljna braniti in na oblasti ohranjati zatiralni režim kljub javnemu odporu pogumnih ruskih izobražencev in vodilnih osebnosti, ter kljub tihemu negodovanju in tu in tam vidnemu nezadovoljstvu širokih množic ljudstva.
Pri prihodu v Berlin je Leonid Brežnjev, šef svetovnega komunizma, bratsko objel _tovariša iz „krivoverske“ Jugoslavije, vpričo televizijskih kamer za svetovni konsum. Pretkanega in zvitega lisjaka iz Jugoslavije je zgrabil s svojimi šapami moskovski medved in ga krepko pritisnil k sebi, a kogar ta pošast navidezno ljubkuje, ni verjetno, da bi ga spet spustila iz svojih krempljev. Zapadno časopisje je poročalo o tem dogodku tako, kakor vedno piše ob takih in podobnih prilikah, da bi pomirjevalo in uspavalo svetovno javno mnenje, češ, saj je vse dobro, ves razvoj komunistične nevarnosti gre po poti, ki vodi v bodočnost mirnega spanja. Kajti Titov prihod v Berlin pomeni njegov triumf nad Brežnjevim in dokončni zlom nadvlade moskovskega komunizma nad komunističnimi partijami zlasti o-nimi v svobodnih deželah, kakor so Italija, Francija in Španija.
Takšno je bilo prepričanje (če res prepričanje?) ali pa le poštimovsko mnenje poročevalcev iz svobodnega sveta, ki so natanko vedeli povedati, da je sovjetski moči nad komunizmom po svetu konec in da je to zapisano črno na belem v dokumentu, ki ga je konferenca po dolgotrajnih predhodnih pogajanjih z Moskvo končno odobrila^ vključno Titova partija. Dokument ne pove nič novega ampak le ponavlja obrabljene fraze, ki smo jih že stokrat- slišali: naglasa enakost in suvereniteto v neodvisnosti vsake partije, nevmešavanje v
Turistom, ki so od tam prišli, navdušeni nad razmerami v naši domovini, kjer so videli ceste polne avtomobilov, cerkve polne vernikov, pa blagostanja, ki ga čutiš na vsak korak, znamo tudi povedati, česar oni niso mogli videti: Kaj bi se npr. zgodilo oficirju, ki bi upal iti v nedeljo k maši? Kako vržejo na cesto učiteljico, ki si upa javno krščansko živeti! Kako državni uslužbenci nosijo svoje otroke skrivaj krstit v ¡oddaljene župnije in kako se tudi tajno cerkveno poročajo in se ob nedeljah vozijo na „izlete“ v kraje, kjer jih v cerkvi ne bo nihče poznal. Kako napadajo dobrodelne ustanove, ki hočejo pomagati mladini ali zapuščenim, češ, da je to klerikalizem. Kako preganjajo cerkveni tisk in cerkvene u-stanove z vedno novimi šikanami in grožnjami. Povemo tujcem tudi resnico o trenutnem blagostanju v naši domovini: slovenski človek mora delati dva „šihta“, enega v tovarni, drugega doma v obrti ali na polju, njegova žena pa tudi mora zapustiti dom in družino ter iskati dela v tovarni, ali pa onstran meje, kjer dela kot ponižna čistilka in dekla ljudem, ki ji ob vsaki priliki pokažejo, da je manjvredna in da je zanjo le tako delo, ki ga domače ženske ne marajo. Da imamo neko stopnjo udobja v naših domovih in da smo dosegli višjo raven življenja, vendar veliko pozneje in daleč za našimi sosedi, ki se razvijajo v demokratični svobodi in ki so svoje rane kot premaganci veliko preje zacelili, kakor pa
notranje zadeve in spoštovanje načela o svobodni in drugačni lastni poti v socializem vsake partije. To posluša Moskva že dolga leta, pa je ni motilo v krvi zadušiti „drugačno pot v socializem“ na Madžarskem leta 1956 (Nagy) in na Češkoslovaškem leta 1968 (Dubček).
Kljub vsem te dejavnikom so mnogi časopisi pripisali zmago v Berlinu — Titu. A kmalu nato smo brali dopis poročevalca lista The New York Times iz Beograda Malcolm W. Brownea, kjer pravi, da se Beograd ni prav nič ra-doval po zaključku berlinskega sestanka, navkljub Brežnjevim objemom Tita. Če bi bila Titova „zmaga“ v Berlinu vsaj omembe vredna, bi se jugoslovansko časopisje razletelo od samega golega navdušenja. A v dokumentu konference stoji tudi to: „partije bodo razvijale svoje internacionalno, tovariško in prostovoljno (pri komunizmu vemo, kaj „prostovoljno“ pomeni — op. pis.) sodelovanje in solidarnost (ta beseda ima močno vsebino —r op. pis.) na osnovi velikih idej Marxa, Engelsa in Lenina . . . “
Ni čudno, če je Browne zapisal, da dokument ni zadovoljil nobenega udeleženca konference. Nato je pa dostavil, da ga tudi nobeden ni podpisal — in zatorej nima nikake obvezne moči. U-deleženec iz vzhodne Evrope pa je dejal: „Človek lahko bere govore vzhodnoevropskih voditeljev in pri tem vidi, da nekateri še vedno proglašajo Moskvo za absolutnega voditelja, drugi zametavajo idejo dominantne partije, ostali pa padejo nekam vmes. Navdušenje onih govorov, ki proglašajo moskovsko vodstvo je v direktnem sorazmerju s številom sovjetskih vojnih sil na ozemlju vsakega govornika. V tem je nauk.“
Mi bi ob tej priliki še dodali, da so čez moskovsko nadoblast najbolj glasno zabavljali tisti komunisti iz svobodne zapadne Evrope, katerih dežele so od Moskve najbolj oddaljene. Najbolj se je ustil Španec Carillo, najbolj zmeren je bil Italijan Belinguer. Ali ni tudi to zanimivo in poučno?
Poročevalec Timesa Browne zaključuje svojo oceno berlinske konference z navedbo, da ima Sovjetska zveza 460.000 svojih vojakov razmeščenih po vzhodnoevropskih deželah izven Sovjetije. Vzhodni Evropejci,, (vključno Jugoslovani), nič ne dvomijo, da ostaja zadnji politični odločevalec na tem prostoru — sovjetska armada.	L. P.
zmagoslavni jugoslovanski narodi, ki danes hrepeneče pričakujejo krepkih valut svobodnega sveta v zameno za zdra--vo delovno silo svojih državljanov in tvegajo, do bo velik del teh ljudi utonil v tujem življu, ki ga obdaja in obvladuje. Ker ljubimo resnico, moramo tudi povedati, kam gre naša kultura in njeni nosilci: da je zamrlo prosvetno življenje, nekdaj vir vsestranskega napredka, da so izginili z naše zemlje prosvetni domovi, s svojimi knjižnicami, gledališkimi odri, telovadnicami in klubi, da je na ta način preprečena narodu vsaka oblika, da bi mogel gledati, misliti in sklepati po svoji zdravi pameti, ne da bi mu kdo ukazoval, kaj in kako naj misli.
Po preteku treh desetletij nas še ni konec. Vse kaže, da rdeči hočeš-nočeš računajo že z novim rodom ljudi, ki izven domovine v polni svobodi trezno opazujejo dogodke doma in o tem svoje mnenje tudi lahko povedo. Radi se pohvalijo z vsem, kar je v naši domovini lepega in dobrega. Veseli so vsakega napredka, ki se doma kljub rdečemu režimu vendar pozna. Kdor pa res ljubi svojo domovino, pa ne sme zatiskati svojih oči pred napakami, ki njeno lepoto grdo kazijo in zaslužijo vso grajo. Ena važnih nalog naše emigracije je tudi ta, da ostanemo slaba vest za one, ki domovino sedaj slabo vladajo.
Kako lepo in častno je biti tak „sovražnik“ domovine.
Kk
Že dober mesec je potekel po italijanskih parlamentarnih volitvah, vendar so odmevi nanje še vedno živi in aktualni, še posebej, ko gre za diskuši-io o novi vladni večini ter o odnosu do komunistične partije. Res je slednja spet napredovala, toda ni ji uspelo zbrati toliko glasov, da bi dejansko postala „arbiter“ v državni politiki, še vedno je krščanski demokraciji uspelo nabrati toliko glasov, da je ohranila in še povečala vlogo relativno večinske stranke. Sedanji napovedani predsednik vlade Andreotti pa mora trdo zavihati rokave in napeti vse sile za sestavo nove, verjetno zaenkrat enobarvne demokr-ščanske vlade.
Znano je, da so si komunisti sicer prvič v povojni zgodovini uspeli zagotoviti visoko mesto predsednika poslanske zbornice; toda to še ne pomeni, da bodo imeli tudi svojo besedo pri izdelavi vladne večine oz. vladnega programa. Krščanska demokracija pa si je izbojevala mesto predsednika senata, t. j. drugo mesto v državi in v slučaju ovire predsednika republike, po ustavi njegovega namestnika.
Volitve' v Italiji pa so za nas Slovence na Primorskem imele še drug prizvok, poleg seveda težnje po ohranitvi demokracije in svobode. Prvič v povojni zgodovini smo se Slovenci s svojo samostojno listo Slovenske skupnosti, z znakom lipove vejice, predstavili za rimski parlament in to v celi deželi Furla-niji-Julijski Benečiji ter še izven nje. Slovenci smo namreč razdeljeni na dve volivni okrožji za poslansko zbornico: eno je Trst, drugo pa predstavlja kar štiri pokrajine, in sicer Gorico, Videm, Pordenon in še Belluno (slednja spada že v deželo Veneto). V vseh teh krajih se je pojavila lipova vejica, od Jadrana do Dolomitov so lahko slovenski volilci glasovali za slovensko stranko. Že v tem je velikanski pomen samostojnega slovenskega nastopa. In res, v skoraj vseh občinah tega obširnega področja je slovenska lista dobila glasove. To tudi v izrazito neslovenskih središčih, kot so npr. mesta Pordenon, Belluno, Feltre itd. Izkazalo se je tudi, da je še veliko naših rojakov ali prijateljev slovenske liste v mestu Vidmu ter v drugih furlanskih krajih. Prvič so lahko glasovali za slovensko stranko tudi naši beneški rojaki ter Slovenci v Kanalski dolini. Nad tisoč glasov, ki smo jih skupno prejeli v videmski pokrajini (kamor spadajo tudi beneški in kanalski Slovenci) je torej veliko, zlasti če pomislimo, da je bil to na teh pod-
Kakor poročajo torontski časopisi, so v noči 1. julija, na dan kanadsko-jugoslovanskega dne, medtem, ko se kanadski režimski Jugoslovani zabavali na slavnostnem pikniku, neznanci podrli nagrobni spomenik majorju Jonesu, ki je pred leti umrl in sta mu ga postavila kanadsko zunanje ministrstvo in jugoslovanska ambasada. Kakor vemo, je bil major Jones tisti kanadski padalec med vojno v Jugoslaviji, ki je bil poslan k partizanom, ter je veliko propagando za partizane delal tudi v Sloveniji. V septemberski kapitulaciji Italije 1. 1943 je on pozival slovenske stražarje med partizane, česar bi kot
ročjih sploh prvi slovenski nastop v več kot sto letih!
Slovenska skupnost je s svojim nastopom pokazala, da hoče aktivno sodelovati na vseh ravneh političnega življenja, in to torej tudi na parlamentarnih volitvah. Veliko je bilo začudenje, ko se je Slovenska skupnost odločila za samostojen nastop. Italijanske stranke, zlasti nekatere večje, so ji zamerile, da ne bodo pristaši Slovenske skupnosti več oddali svojega glasu njim. še po volitvah so nekatere na račun tega pretakale krokodilje solze. Spet druge stranke (levičarske) so očitale Slovenski skupnosti, da bodo njeni glasovi izgubljeni (seveda, ker niso oddani KPI ali PSI, socialistom!) .
Na drugi strani pa so se oglasili nekateri slovenski „demokrati“, ki ne morejo preboleti, lanskega nastanka organizirane slovenske stranke Slovenske skupnosti. Ti so pozivali slovenske vo-lilce, naj oddajo svoj glas italijanski krščanski demokraciji, ker da bo drugače demokracija v nevarnosti. Pri tem so kar prešli obstoj slovenske stranke in se poslužili raznih neresničnosti in de-magoških sredstev. Slovenski volilci so v veliki večini solidarno odgovorili na vabilo Slovenske skupnosti in se spet množično strnili okoli simbola lipove vejice. S tem so dokazali, da še čutijo slovensko in demokratično in da jim je res pri srcu nemoten in samostojen obstoj slovenske manjšine v Italiji in vrednot svobode in demokracije. To lepo in zgovorno dokazuje nad devet tisoč glasov, ki jih je slovenska lista nabrala na teh volitvah. Ti glasovi so pravi kapital tudi za vse bodoče volitve.
Že leta 1978 nas namreč čakajo nove deželne volitve v Furlaniji Julijski Benečiji, ko bo treba spet zagotoviti si prepomembno mesto v deželnem zboru. Isto leto bomo morali na prve volitve v evropski parlament v Strassburgu, in to bo spet nova preizkušnja za vse nas. V povezavi z drugimi manjšinami v Italiji moramo namreč že sedaj misliti na ta važen korak, ko bomo lahko tudi mi Slovenci na Primorskem, kot edini predstavniki Slovencev in Slovanov nasploh, sodelovali v oblikovanju prvega demokratično izvoljenega evropskega parlamenta!
Za vse to pa so bile prav nedavne parlamentarne volitve v Italiji in slovenski nastop na njih temeljne važnosti. Brez tega nastopa bi ne mogli misliti niti na bodoče nove in pomembne politične pobude.
Gorica, 27. julija 1976	A. fi.
diplomatski opazovavec ne smel. V Titovi Jugoslaviji je dobil naslov „heroja.“ — Spomenik so mu postavili šele lani. — Majorjeva vdova je izjavila, da so podrli spomenik iz protesta proti kanadsko-jugoslovanskem pikniku. Jugoslovanski režimski listi (Naše novine) pa vpijejo, da je to barbarska skrunitev grobov za kanadski narodni praznik. Vsekakor je to maščevanje „jugoslovanskemu narodnemu heroju“ od tistih, ki obsojajo Jonesovo aktivno sodelovanje s partizani med vojno ter ga s tem smatrajo sokrivega komunističnega režima v Jugoslaviji, ki je zasužnjil vse njene narode.
Spomenik majorju Jonesu v Kanadi porušen
OBVEŠČANJE NEUVRŠČENIH
NOV NAPOR JUGOSLOVANSKE PROPAGANDE
Konferenca „neuvrščeni“, ki se bo tekom tega meseca razvijala v Colombo, prestolnici bivšega Ceylona, bo med drugim proučevala tudi razvoj bodoče obveščevalne agencije, ki bo v službi držav „tretjega sveta.‘‘ 'Pred dnevi so v New Delhi, v Indiji zasedali ministri za obveščanje nekaterih teh držav, ki so že povezane v nekakšen „pool neuvrščenih.“ Ti prvi poizkusi, ki trajajo že osemnajst mesecev, so navidez rodili „lepe sadove“ po mnenju direktorja jugoslovanske obveščevalne agencije Tanjug, Pero Ivačiča.
Ni treba velike bistrosti in poznanja področja „neuvrščenih“, da se hitro vidi, kakšne prste ima vmes jugoslovanski Titov režim, ki si lasti (in hoče to tudi konkretno dokazati) vodstvo „neuvršče-nih‘‘ držav. Tako se je dogodilo tudi na področju te nove tiskovne agencije. Titov režim je čutil potrebo, da o svojih . „lepih uspehih“ na gospodarskem polju obvesti čim širšo svetovno javnost. Odziva seveda ni mogel pričakovati v zahodnih državah, ki kaj dobro poznajo jugoslovanske „uspehe.“ Pa ga je tudi bolj zanimal odmev, ki bi ga lahko dobil med državami tretjega sveta, kamor želi, kot smo že poročali, „izvoziti“ svoj sistem samoupravljanja. Ali se je potem čuditi, če je centrala nove agencije v Beogradu, če je njen glavni steber agencija Tanjug, in če bo ta agencija posvečala največ pozor-
Črni kontinent je iz po večini kolonialne zemlje postal mozaik samostojnih držav in državic. Te, kar po vrsti, prebolevajo „otroške bolezni' na vseh poljih svoje svobode in samostojnosti. Ko so odšli dotedanji gospodarji, so se nove države, sicer polne optimizma, morale začeti upravljati same, za kar ni dovolj le navdušenje, ampak je treba znanja in dolgoletne prakse, zlasti na gospodarskem polju. Vse nove države padajo ena za drugo v dva ekstrema: na eni strani velike investicije', s katerimi hočejo v nekaj letih dohiteti raven svojih dotedanjih gospodarjev, na drugi strani pa skromno ali površno u-pravljanje narodnega gospodarstva. To povzroča vedno gospodarske težave in pretrese, ki se izražajo v revolucijah doma iri v iskanju gospodarsko krepkih zaveznikov izven Afrike, bodisi med rdečimi, bodisi med demokratičnimi državami na zahodu. Vidimo, da zlasti komunizem z vso svojo močjo išče vedno novih točk nezadovoljstva in vedno novih načinov, kako vključiti te mlade države v svoj idejni krog. Zgled iz najnovejšega časa je borba rdečih, ki so z mednarodno pomočjo levičarjev prišli do oblasti v portugalskih kolonijah.
nosti „gospodarskim novicam in gospodarskim uspehom držav, ki so članice agencije."
Osemnajst mesecev že traja poizkus. Tanjugu je uspelo včlaniti v pool 35 neuvrščenih držav, in pet novih je pred včlanitvijo. Zaenkrat oddajajo novice osem ur na dan. Kmalu pa mislijo (verjetno po konferenci v Colombo) oddajni urnik povečati na 20 dnevnih ur.
Kritiki te nove agencije poudarjajo zlasti dejstvo, da poročanje o razmerah v posameznih državah nikakor ne bo objektivno. Poročanje bo namreč striktno v vladnih rokah, ki gotovo o svojem delu ne bo negativno poročala. Že dosedanje izkušnje to pokažejo, in tega sploh ni zanikal Tanjugov direktor Pero Ivačič.
Doslej ima agencija štiri glavne centre: Beograd, Tunez, Bagdad in Ra-
bat.	Tem se bo sedaj pridružil še New Delhi, v bližnji bodočnosti pa Meksiko, s čimer bo agencija posegla v latinsko Ameriko. Predsedstvo agencije je zaenkrat Beograd prepustil Indiji, iz poli-tinčih razlogov.
NI težko doumeti, kakšno močno propagandno orožje je s to agencijo dobil v roke jugoslovanski komunizem. Svobodni svet pa ob tem ostaja brezbrižen, medtem ko vzporedno vedno več zahodnih časnikarjev zapada raznim levičarskim miselnostim in marksističnim zankam.
Drugi problem Afrike je neverjeten ponos črncev, ki hočejo svoj kontinent ohraniti le zase in pognati belce v dežele, od koder so prišli. Vsa nevolja črnih držav gre predvsem proti Južni Afriki, eni najbogatejših držav na svetu, ki se s posebno zakonodajo brani črncev in jim dovoljuje le omejene pravice na svojem teritoriju in pa proti bivši angleški koloniji Rodeziji, kjer je par sto tisoč belih ljudi neomejeno gospodari nad nekaj milijoni črnih domačinov na način, ki ga ves kulturni svet odklanja.
Zadnje čase je ves svet pozoren na dogodke v Ugandi, kjer neomejeno vlada dosmrtni predsednik Amin, človek nepreračunljivih ukrepov, ki mu—oni, ki ga poznajo, negirajo zdravo pamet, ki pa ravno zaradi tega povzroča vedno nove konflikte, ki jim normalni človek ne ve razlage. Sedaj je ta mož v hudem sporu s sosednjo državo Kenijo, ki je Izraelu dovolila, da so tam pristala letala, ko so prišli reševat talce, ki so bili pridržani na ugandskem letališču.
Abesinija, ta stara dežela, ki išče svoj začetek v časih Salomona, je odsta-
Mednarodni teden
POTRESI NA KITAJSKEM. Prav malo je zanesljivih novic o velikih potresih v prejšnjem tednu, ki so povzročili veliko materialne škode in številne človeške žrtve. Potresi so zajeli ozemlje okoli Pekinga in Tiencina, predele zelo gosto naseljene. Po nepotrjenih vesteh računajo, da je mrtvih nad milijon. Kitajske oblasti — kakor običajno — molče o številu. Pred kratkim so se na Kitajskem bahali, da morejo naprej predvideti potres, kaže, da tega niso imeli na „spisku"; sedaj seveda kar naprej sporočajo, naj bodo ljudje previdni, ker more priti še do novih potresov. . na ozemlju, ki je že strahotno trpelo te dni.
BRITANIJA IN UGANDA. Britanska vlada je prejšnji teden uradno sporočila, da prekinja diplomatske odnose z Ugando; britanske interese bo zastopala v Kampali Francija. V Ugandi je po izraelskem napadu na letališče Entebe za osvoboditev talcev, ki so jih imeli arabski teroristi, ko so ugrabili pred tedni v Atenah francosko letalo, ostalo okoli 300 britanskih državljanov. Tem je sedaj Idi Amin, predsednik U-gande, sporočil, da morajo poklekniti pred njim, če bi slučajno hoteli z njim govoriti...
ATOMSKA CENTRALA V BRA-ZILU. Brazil bo imel osem atomskih električnih central, katerih ižgradnja bo veljala kakih 6500 milijonov nemških mark. Za prvi dve centrali so Brazilci in Nemci že podpisali sporazume o posojilih v Frankfurtu 23. julija na sedežu Dresdenske banke. Posojila bodo financirale razne nemške banke.
VOHUNI V FEDERATIVNI NEMŠKI REPUBLIKI. Od začetka junija pa do srede julija so v Zahodni Nemčiji odkrili veliko število vohunov v korist Demokratične nemške republike. Štirideset sumljivih oseb šo aretirali, večje število osumljenih pa je izginilo, ko so se začele aretacije. Protišpijo-nažna služba je mnenja, da so zbežali v Vzhodno Nemčijo.
vila in pokopala svojega cesarja in njena vojaška vlada se obrača vedno bolj proti levi.
Sudan, ogromna dežela na jugu E-gipta, se tudi vedli o bori proti svojim neprijateljem v državi sami: nezadovoljni jug, druge rase in druge vere, kakor vladajoči sever in nezadovoljnost med samimi vladajočimi, ki se od časa do časa pokaže v obliki vojaških uporov, ki imajo vedno krvave posledice.
Ni dvoma, da čaka mlade afriške države in njihove starejše tovarišice v bodočih desetletjih ogromno nalog, mnogo grenkih preizkušenj in razočaranj, pa tudi mnogo uspehov, če se bodo znale držati prave poti.
Afriški problemi
Za dem&UratsUo alternativo
ih.
Dušan Popovič: ALI MORE JUGOSLAVIJA PREŽIVETI PREHODNO STANJE?
„Razum za morjem, a smrt za vratom.“ To je stvarnost, s katero mora razumen človek, pa naj bo kdorkoli —• kronan ali nekronan, diktator ali izvoljenec, računati. S to stvarnostjo morajo prav tako računati tudi narodi, ljudje — politiki, kakor tudi politična emigracija.
Kaj nas čaka nekega dne: nas, državno skupnost, posamezne republike in narode Jugoslavije, ko neizbežna nujnost stori svoje?
Država ni konsolidirana. Mednarodni odnosi niso urejeni; še več, morda se celo natihoma slabšajo. Ekonomski problemi rastejo in so zapleteni. Željna pričakovanja znotraj in zunaj meja skupnosti so očividno zlohotna. Ali bo torej mogla Jugoslavija v danem trenutku in v takem položaju obstati pri življenju?
More. In potrebno je.
To je upanje in vera.
Lahko obstane, če bo dovolj modrosti in politične zrelosti pri slednjem njenem narodu, da pride do sporazumne potrebe po Skupnosti; da se občuti nujnost sporazumevanja in dogovarjanja kot življenjska osnova posameznih na-rodov, vsake republike in cele Skupnosti. Lahko obstane, če se zaupa, kot pravi pregovor „u se i svoje kljuse.“ Če se pravočasno začne s preprečevanjem vpliva in zmedenosti zaslepljenih eks-tremitsov, tako ideoloških kakor nacio-
nalističnih. Lahko, če se politična misel — logika, etika, nujnost in ekonomska povezanost koncepcije ohranitve Skupnosti poživi s politično akcijo za zaščito te ohranitve.
Jugoslavija — kot državna skupnost ostaja — kljub vsemu, kar se je od njenega nastanka pa doslej zgodilo — trezna politična rešitev, potreba in diktat bodočega obstanka in napredka slednjega od njenih narodov. Ona — kot taka — je tudi izraz sodobne težnje Evrope. In prepričani smo, da je to tudi mišljenje neborbene večine slednjega posameznega naroda v njej.
Ona je naša pot v Evropo, naša bodočnost.
Ta bodočnost bo mnogo odvisna od predhodnega položaja, ki je potreben, da se napolni praznina in prepreči brezvladje.
Vrnitve na staro ni, ne more biti in ne sme je biti.
Z udarom pa bi se podaljšala agonija životarjenja.
Kontrarevolucija bi nas peljala v novo težko krvoprelitje. Nudila bi izgovor in možnost, da nam kdo drugi kroji usodo.
Prehodno stanje' bi moralo biti stopnica evolucije. Konec ene dobe in začetek druge. Udeležiti bi se je morale vse konstruktivne sile, ki čutijo kaj skupnega med seboj, pa bodisi da so bile na oblasti ali ne.
Namesto konfrontacije, nasprotovanja med seboj — sporazumevanje.
Razvoj, evolucija.
Toda za tako evolucijo je potrebno imeti hrabrost in zrelost. Nasprotna stremljenja z regionalnim, pokrajinskimi težnjami razplamtevajo strasti emocionalnim čustvenim „suverenostim", kar vodi v delitev in uničevanje.
Proti temu se moramo s svojo akcijo sporazumno zoperstaviti. Moramo se zavedati, da je to, kar je vsakemu jugoslovanskemu narodu potrebno, ne „emocionalna, čustvena suverenost," temveč „realna suverenost." To je edina prava osnova neomejenega svobodnega razvoja, ki izvira iz prepletenosti celotnega bogastva vse Skupnosti. Do njega se ne pride z omejevanjem prostora, temveč z razvijanjem zavesti in narodnostnih realnih sil.
Emigracija ni nikdar odločevala in ne bo odločevala o usodnih gibanjih in stremljenjih znotraj dežele. Toda ona lahko kot umišljeni ali resnični glasnik glavnine olajšava ali otežuje razvoj in ureditev. Nikdar se ne ponašajmo z recepti za reševanje problemov na prostoru, s katerim je že ogromna večina v desetletjih izgubila stvarno zvezo.
Aktivirajmo dane možnosti, kajti nedelavnost je temelj zmedenosti.
V prehodnem stanju ne sme biti zmedenosti. Vse konstruktivne sile se morajo koncentrirati brez odlašanja. -
Prehodno stanje je priložnost in sredstvo ter izraz demokratskega pojmovanja, da mora Skupnost dobiti zdrave temelje ter da postane zveza, zasnovana na svobodno izraženi volji, težnji in od-
I/ življenja In dogajanja v Argentini
Kakor so bili julijski tedni natrpani z novicami o gverilskih porazih, u-grabitvah in pobojih, tako se je avgust pričel v znamenju gospodarske ofenzive. Zadnje dni preteklega meseca namreč, takoj po vrnitvi gospodarskega ministra s potovanja po evropskih državah, je vlada potrdila že napovedano gospodarsko politiko vlade.
V omenjenih zakonih je določena zlasti nova davčna ureditev. Treba je priznati, da je vlada globoko segla v žepe davčnih obvezancev. Istočasno je tudi krepko zvišala (in to bo delala še v bodoče) tarife, tako elektrike kot plina in raznih sanitarnih služb. Vlada se na vsak način otepa enostavnega a poraznega ukrepa: tiskanja denarja. A za ogromne državne obveznosti, med katerimi ni na zadnjem mestu deficit raznih državnih podjetij, potrebuje nenehne finančne zaslombe. Ker pridobivanje denarja potom izdajanja raznih državnih bonov ni več tako efektivno kot v prvih mesecih sedanje vlade, je gospodarska ekipa segla po davčni reformi in zvišanju tarif.
A ni vse ostalo le pri pobiranju denarja. Minister je napovedal tudi široko politiko kreditov, tako za industrijski kot za živinorejski in poljedelski sektor. Poljedelstvo in živinoreja sta trenutno tista temelja, na katerih država zida svoje upanje hitrega izhoda iz krize. Vendar vlada noče žrtvovati industrijskega področja in skrbi zlasti za podporo novih industrijskih objektov v notranjosti države. Napovedana
je reaktivacija, ki naj bi se že začela. Pa tudi pri cenah na drobno se pozna zboljšanje. Te so se julija, v primeru z junijem, zvišale le za 4,2 odstotka.
Vzporedno je vlada vsaj delno preusmerila tudi menjalno politiko. Tako izvoz kot uvoz bosta imela sedaj nove vrednosti tujih valut in, kot je napovedalo ministrstvo, ni daleč čas, ko bo v Argentini zavladal popolnoma svoboden menjalni trg. Je to spet eden dokazov, da v vladnih krogih vlada velik optimizem glede bodočega gospodarskega stanja države.
Odziv tega optimizma je bila tudi vsakoletna poljedeljska in živinorejska razstava v Palermu. Cene raznih živali so dosegle neverjetne številke in na splošno je bilo opaziti veliko razgibanost v poljedeljskih in živinorejskih krogih.
Če preidemo sedaj na drugo področje, omenimo le na hitro škandal, ki je nastal ob prirperu bivšega tajnika za turizem in šport. Kot ostali pero-nistični voditelji je bil tudi ta (Pedro Eladio Vázquez) zaprt in postavljen pred sodišče. Pa je bilo nenadoma odrejeno, naj se ga izpusti na svobodo. Po treh dneh svobodnega gibanja po Buenos Airesu, je s svojo družino odšel v Brazil. Takoj za tem pa je bil izdan odlok za ponovno aretacijo; a ptiček je že odletel. Zakaj so ga sploh izpustili na svobodo ? Temu vprašanju sedaj iščejo brezuspešno odgovora najsposobnejši politični opazovalci.
Evharistični kongres v Filadelfiji
SLOVENSKA UDELEŽBA
Preteklo nedeljo 1. avgusta je bil slovesno otvorjen 41. mednarodni evharistični kongres v Filadelfiji v ZDA. Kongres, ki se odvija v znamenju lakote človeštva, bo trajal do nedelje 8. avgusta in se ga bo udeležilo okoli milijon romarjev iz vseh krajev Severne Amerike, pa tudi iz vseh koncev sveta.
Ves teden se bodo razvijale razne cerkvene slovesnosti, pa tudi seminarji in zborovanja, na katerih katoliški izvedenci z raznih področij obravnavajo pereče probleme človeštva, v znamenju Kristusa in Evharistije.
Slovenska prisotnost na kongresu je številna in aktivna. Udeležile so se ga razne slovenske verske skupnosti
iz Združenih držav, nanj pa je prihitel in slovenski udeležbi načeloval koprski škof dr. Janez Jenko. Koordinacijski odbor, ki je organiziral slovensko udeležbo, je za kongres natiskal posebne podobice s sliko brezjanske Marije in odlomkom iz evharistične molitve 41. kongresa:
Oče nebeški, zase si nas ustvaril, in naša srca so nemirna, dokler ne počijejo v Tebi.
Usliši naše hrepenenje po Jezusu ki je kruh življenja.
Brezjanska Marija,
varuj slovenski narod
in slovenska izročila v svetu!
Izbrali so svobodo
Prejšni teden je sovjetski in „socialistični" prestiž dobil hude udarce. Drugi najboljši svetovni šahist Viktor Korčnoj 27. julija ni odpotoval iz Amsterdama v Sovjetsko zvezo in je za-
ločitvi vsakega, udeleženca; brez potvorbe.
Zavedamo se, da ni političnega sistema, ki bi bil popoln in bi prinesel blagostanje narodom in državam-udeležen-kam. Toda dobro vemo, da se samo v demokratični pluralistično urejeni družbi lahko s poskusi pride do izboljšanja in izpopolnjevanja.
Naši problemi niso lahki; še manj pa enostavni. Niso niti izključno naši. Povezanost narodov in povezanost problemov je splošen pojav, s katerim se danes sooči ves svet. Odtod poskusi širših grupacij.
Bilo bi politično nezrelo in ne modro aktivirati sile v nasprotno smer, pa čeprav bi to peljalo tu in tam k začasnemu uspehu.
Naša zapletenost nam imperativno nalaga, da k rešitvam pristopimo zavestno, hladno, razumno, brez predsodkov in brez iluzij. Na dolgi rok.
Moramo najti pot k sprejemljivi in pravični razdelitvi vlog in dobrin, ako hočemo ustvariti ravnopravnost. Pogoj miru ni zadovoljitev nacionalističnih megalomanskih ambicij in zahtev, temveč ravnotežje ekonomske večje uspešnosti, socialne pravičnosti in narodne treznosti. Vsako slabljenje tega ravnotežja ogroža mir in se cesto prikriva z nacionalno barvo.
Bodimo oprezni!
Deželi in narodom v Jugoslaviji je potreben mir in razvoj. Mi hočemo zavarovati s pravičnim sporazumom našo notranjo, posebno in splošno problematiko. To bo istočasno tudi podlaga notranjemu razvoju in jamstvo varnosti nasproti zunanjemu svetu.
prosil za politični azil. Korčnoj je nekaj dni prej agenciji AFP zaupal, „da je imel v Sovjetski zvezi težak položaj" in da so ob dvoboju s sedanjim svetovnim prvakom Karpovim oblasti, ki so podpirale Karpova, izvajale nanj moralni pritisk. V Sovjetski zvezi niso hoteli uradno komentirati Korčno-jeve odločitve, le šahist Rekotov je izjavil, da je „Korčnoj neumen in nespameten, ker mu ostajajo za igranje šaha le dve ali tri leta." Korčnoj je star 45 let; v Sovjetski zvezi sta ostala žena Bela in 17 letni sin.
Olimpijske igre v Montrealu pa so izbrali kot odskočno desko v svobodo en sovjetski in dva romunska športnika. Najprej je prosil za azil 27. julija romunski veslač Walter Lambertus; ta je izjavil, da se je odločil zaradi svobode. Dan nato je prišel na inmigra-cijski urad v spremstvu enega Kanadčana prijatelja sovjetski ornamentalni skakalec v vodo Sergej Nemčanov, 17-letni študent šole za telesno vzogojo, ki je Ukrajinec. Tretji pribežnik je Ukrajinec, vendar romunski državljan, kanuist Ivan Haralanbie.
Sovjeti so grozili, da bodo zapustili olimpijske igre, če kanadske oblasti ne bi mladoletnega Nemcanova napotili v olimpijsko vas. Napadli so kanadsko vlado, češ, da je kanadska spremljevalka (vodič) kriva za pobeg sovjetskega športnika. Kanadčani so obtožbo zavrnili in dodali, da so vodiči samo dobili navodila, kako naj ravnajo, če bi ka.k športnik izrazil željo ostati v Kanadi. Sovjeti so nato umaknili svojo grožnjo, čeprav ni znan razlog, čemu. Pravijo, da zaradi prihodnjih olimpijskih iger, ki bodo leta 1980 v Moskvi in ne bi radi kakih zapletov z Mednarodnim olimpijskim odborom.
Medtem govore, da kanadske oblasti računajo še na kak pobeg športnikov iz „rdečega" raja.
Buenos Aires, 5. avgusta 1976
Stran 3
'«jWffWrocytt'Scue i-m ^Bpw^yiSj€ž
ARTIČE — Na srečanjih pihalnih godb iz Slovenije se je v tem kraju zbralo 11. julija 300 godbenikov. Koncertirale so pihalne godbe iz Kapel, Kočevja, Senovega, Metlike, Trebnjega, Radeč, Liboj, Slovenske Bistrice, Zidanega mosta in Krškega.
LAŠKO — Podjetje „Volna“ se nahaja v hudem finančnem položaju. Zato sta delavce, ki jih je 420, prišla vzpodbujat predsednik delavskih sindikatov Slovenije. Janez Barborič in predsednik gospodarske zbornice Andrej Verbič. Recept: Zaposleni si morajo kljub nenormalnim razmeram prizadevati, da bi ob izpolnjevanju sedanjega proizvodnega programa dosegli največje poslovne uspehe. . .
SV. VIŠARJE — Na Višarjah bodo zaradi potresa podrli zvonik. Tudi leva kapela je zelo slaba, padli so vsi svečniki in tudi križev pot, ki ga je izdelal Tone Kralj, in to: postaje, ki so bile v levi kapeli. Pokvarile so se tudi žične naprave. Ker nihče več ne hodi peš na sv. Višarje, temveč se romarji vozijo le z žičnico, bo lahko imelo to slovensko romarsko svetišče precejšnjo izgubo, in žabniškega župnika to že skrbi.
LJUBLJANA — Pravijo, da je podražitev ljubljanskega mestnega avtobusa nujna. Vozovnica stane 2 dinarja, naprej kupljeni „žeton“ (tukajšnja „fi-eha“ na podzemski) pa dinar in pol, dijaška vozna karta stane 35 dinarjev, delavska mesečna pa 70. Je med jugoslovanskimi avtobusi ljubljanski najcenejši, zato pa ima tudi izgubo — sodobno se reče izpad dohodka. In podjetje zahteva podražitev. Enako pa ne misli potnik, ki je sedel na „devetko“ in osem minut čakal v avtobusu na O-pekarski cesti, da si je voznik kupil malico, medtem pa je motor neusmiljeno kuril nafto in smradil zrak. Nove cene pa naj bi bile: vozovnica 2,50, žeton 2, dijaška mesečna 46.—, delavska mesečna za določeno progo 92.—, za vse proge pa 184.— dinarjev.
POLENŠAK — Na Polenšaku, kraju 15 km oddaljenem od Ptuja v Slovenskih goricah, so praznovali enajsti praznik žetve s tekmo žanjic, mlatičev ter z razstavo domačega kruha. Tega so turisti takoj pokupili, sicer pa so tudi imeli kaj izbirati; med 46 vrstami kruhov in pogač so bile tudi manj znane prle-
ške dobrote iz kmečke peči: tako pšenični ' žrmlenski kruh, drobnjakova potica, koruzna pogača z jabolki, ajdova repna pogača, pražena in kuhana pogača, krompirjevi opalenki in kruhovi krapci z zaseko. Poleg tega so pekli gibanice kot na tekočem traku — cena pa „samo“ 80 dinarjev.
LJUBLJANA — V Zgodovinskem časopisu, letnik XXIX, št. 2-4 je dr. Tone Ferenc objavil novoodkrite spomenice koroških in štajerskih nacistov iz leta 1940, v katerih zahtevajo ozemeljske „popravke na račun Slovenije.“ Te spomenice so nastale v Celovcu in Gradcu. Sprva zahtevajo nacisti le „Mežiško dolino in jeseniški kot“, nato pa že velik del Gorenjske, štajerske in Prekmurja, končno še vso staro Kranjsko. Te spomenice so tedaj poslali na nemško zunanje ministrstvo, zunanjemu ministru Ribbentropu in Hitlerju samemu.
MARIBOR — V gimnazijah in dingih srednjih šolah so morali odkloniti v krajih mariborske tegije (občine Maribor, Ptuj, Ormož, št. Lenart in Slovenska Bistrica) 455 dijakov, vpisali so jih pa 2080. Pravijo, da je mest na raznih srednjih šolah dovolj, toda ni pravilne razporeditve dijakov. V Delu
13.	julija se sprašujejo, zakaj ne prihaja na gradbene, avtomehanske, pleskarske in „podobne“ šole več deklet, češ da so v teh poklicih nekatera mesta kar primerna za ženske.
KOČEVJE — Združeno kmetijsko gospodarsko posestvo iz Kočevja bo avgusta začelo graditi v Klinji vasi farmo za 15.000 prašičev-pitanceV, v Koblarjih pri Stari cerkvi pa farmo za 240 krav. Obe farmi bosta imeli čistilne naprave, da ne bi onesnaževali tekočih in talnih voda.
LJUBLJANA — V prvih petih mesecih je gospodarsko nazadovanje v Sloveniji precej vplivalo na nižje „osebne bruto dohodke.“ Nižja kupna moč je še bolj zavrla prodajo in s tem so se seveda zmanjšali tudi dohodki podjetij. Ta neugodni gospodarski položaj se pozna tudi pri slovenskem proračunu, v prvih šestih mesecih bi morala po proračunu od raznih davkov zbrana vsota znašati 8,39 milijarde dinarjev, v resnici pa se je v blagajno nateklo le 3,39 milijarde, kar je komaj 39,2% letnega zneska.
SLOVENIJA V
Kakor v dosedanjih letnikih, so tudi v novem predstavljeni slovenski politični izseljenci, ki so se zaradi svojih izrednih sposobnostih uveljavili v mednarodnem svetu.
V tem zborniku so predstavljeni trije:_dr. Branislava Sušnik, raziskovalka indijanskih plemen v Paragvaju. Uveljavila se je kot poliglotka, lingvistka, etnografinja, in arheologinja. Dr. Bogdan Novak, redn-i profesor na univerzi v Toledu, ZDA, je poleg številnih znanstvenih razprav napisal knjigo o Trstu v angleščini, ki je izšla tudi v italijanskem prevodu. France Jerman iz Bariloč v Argentini, je bil večletni argentinski smučarski državni prvak, je priznan kot trener in športni organizator, pa tudi kot planinec, je dosegel več pomembnih prvenstvenih vzponov.
Mladinski dan v San Martinu
V nedeljo, 18. julija, je bil v San Martinu lepo uspeli mladinski dan ob veliki udeležbi mladine iz vseh odsekov in krožkov, ki delujejo v Velikem Buenos Airesu. Tudi izredno lepo sončno vreme je pripomoglo k lepemu uspehu. Dopoldne ob osmih so se začele tekme v odbojki, ki so trajale do pol dvanajstih, ko se je v domu začela sv. maša, ki jo je daroval sanmartinski dušni pastir g. Franc Bergant, ki je imel po evangeliju na zbrano mladino globok in pomemben nagovor. Po sv. maši je bilo skupno kosilo. Kmalu po kosilu so se nadaljevale tekme v odbojki, ki so končale šele po osmi uri zvečei. Pri fantih je zasedel prvo mesto odsek SFZ iz Ramos Mejia, pri dekletih pa krožek SDO iz San Martina.
Po končanih tekmah je mladina iz San Martina pripravila vse potrebno za kulturni del celodnevne prireditve. Posamezne točke je napovedovala Irena Rupnik. V imenu sanmartinske mladine je vse udeležence toplo pozpravila predsednica. SDO iz San Martina Marta Dimnik. Sledila je kratka igra, ki jo je pred leti napisal rajni g. Marijan Marolt in v kateri je na šaljiv način prikazana seja dekliškega krožka. Igra je vzbudila mnogo smeha in krepko
ploskanje. — Nato je predsednica Zveznega odbora SDO Helena Loboda pozdravila prisotne v imenu osrednjega odbora. Naglasila je, da tudi za slovensko mladino v zdomstvu veljajo besede škofa Fultona Sheena, da se hoče mladina žrtvovati za stvari, ki so vredne žrtev. Kmalu bo morala mladina nadaljevati delo svojih staršev. Na to delo pa se je treba temeljito pripraviti, zlasti z delom v organizacijah. Tudi je potrebno, da spoznavamo slovensko preteklost in si postavljamo jasne cilje za prihodnost. — Govornica je končala s pozivom: „V svobodni povezavi vsi na delo za našo in naših dragih lepšo prihodnost.“
Sledil jč nato prisrčen pevski nastop Lučke in Veronike Petkovšek ter Elizabete Rupnik. Fantje pa so odigrali dva posrečena šaljiva prizora. Zaključil je kulturni program že znani sanmartinski dekliški oktet, ki ga vodi prof. Ana Marija Klanjšček, ki je zapel: narodno Bom šel na planine, Planiko in narodno v Adamičevi, harmonizaciji Da bi jaz znala. Sledila je še razdelitev pokalov in nato družabni del ob sodelovanju Slovenskega instrumentalnega ansambla.
SLOVENCI V
Osebne novice
Poroka. V Mercedesu v kapeli Coto-lengo sta se poročila dne 13. julija gdč. Bariča Grad in Hector M. Tassara. Čestitamo !
FRANC BERGANT — 80-letnik
1. avgusta i. l'8fl'6 so se oglasile vile Ro j e n i c e v družbi s So-jenicami pri znani gostilni in trdni kmetiji Frfrav v Moravčah ter napovedale pisano usodo prvorojenetmu Francetu. Duhovite so bile, kakor se da razbrati iz poteka njegovega življenja.
Ko je doraščal, ga je delo na gruntu zajemalo od ranega jutra do poznega večera. Vendar je še našel čas, da je tudi pri prosvetnem delu močno poprijel, saj je bil soustanovitelj Orla za moravski okraj. Njegov načelnik je bil vseskozi do razpusta. Nekaj časa tudi načelnik Srenje. Po ustanovitvi Slovenske fantovske zveze, ki je bila naslednica Orlov, je bila njegova pomoč kaj dobrodošla, ker je vedno primanjkovalo veščakov v telesni vzgoji, pre-kvašleni s katoliškimi načeli. Pri 'Prosvetnem društvu so le redko igro postavili na oder brez njegovega sodelovanje. Toda samo prosvetno delo Francetu še ni zadoščalo. Tudi v takratni SLS se je močno udejstvoval. Pravta-ko v občinskem odboru. In še pri Krajevni kmečki zvezi je nudil svoje izkušnje. Na občnem zboru Kmečke zveze je zastopal Krajevno kmečko zvezo za Moravče. Tudi na zadružnem področju je poprijel, saj je bil predsednik Zadružne mlekarne.
L. 1930 se je poročil z gospo Frančiško in se priženil na Makovcev grunt, katerega je lepo in uspešno dvigal. Štiri sinove in eno hčerko sta poklicala v življenje. Najstarejši je duhovnik in je danes dušni pastir za Slovence v San Martinu. Sinovi Mirko, Peter in Tone so poročeni v San Justo in prav-tako hčerka Francka por. Urbančič. ¡Njun rod ne bo izumrl, saj imata že kar 15 vnukov.
V letih revolucije je krepko stal na pravi krščanski poti, zato se je po izdajalski začasni zmagi moskovskih trinogov moral z družino Ih' drugimi’ vaščani umakniti na Koroško. Odtod ga je pot privedla v Argentino. Daši že v letih, je vendar še poprijel za politično delo. 'Zaupnik ¡Slovenske krščanske demokracije je še danes. Bil pa je tudi predsednik krajevnega odbora Društva Slovencev.
Bog vas živi, dragi g. Bergant in ohranjaj Vas še dolgo vrsto let v zdravju in življenjski čilosti!
-ik.
ANTON KOSTELEC — 70-letnik
V četrtek 5. avgusta je v Castelarju, na svojem domu v bližini Pristave, obhajal 70-ti življenjski jubilej Anton Kostel ec.
Jubilant je bil rojen v vasi Drašiči pri Metliki 1. 1908 v kmet-
________________________ski družini,
ier je bilo 9 otrok. Tone je bil osmi ) številu. Komaj je dopolnil enajst t, mu je umrl oče. Po končani šoli se izučil čevljarstva, pa v težkih raz-erah tistih časov težko služil svoj ■uh. Večkrat mu ljudje dela niso pla-,li in je ostajal brez zaslužka.
V stiski se je obrnil na svojega rica, opata Kostelca v cistercijanskem .mostanu v iSltični. Tam je dobil služ->, pa vzljubil lepoto redovniškega živ-jnja in ¡še sam vstopil v samostan kot stercijanski brat. Leta 1939 mu je nrla draga mati, pa zaradi strogega .mostanskega reda ni mogel na njen
Vojna in revolucija tudi njemu ni izanesla in leta 1945 se je znašel sre-taboriškega življenja, najprej v Lien-nato v Spittalu. V Argentino je i-šel leta 1948 in v težkih okoliščinah ¡čel novo življenje. Vesel je bil prve ižbe, pa so mu dali skoro beraško djenje. Poldrugo leto za tem je do-službo v frigorifiku „La Navajra“,
Ko si je za silo uredil razmere in stanovanje, se je leta 1944 poročil z gospo Milko Kraljevo. V srečnem zakonu se jima je kmalu rodil sin, a je njegova rana smrt užalostila ta dom. Pa sta kmalu prišla v družino še dva sinova, ki imata danes že 18 in 15 let. Oba študirata in staršem delata veselje. Oče Anton vestno oskrbuje svojo družino in se marsikateri stvari odreče, da le ženi in otrokom nič ne manjka. Pri sedemdesetih letih še brez pokojnine vsak dan v težkih razmerah neupogljivo dela in prenaša vsakdanje napore, ki so kar prehudi za človeka take starosti. Pa vse potrpi za blagor družine, ki ji z besedo in dejanjem daje lep zgled. Vedno je za vse milosti, zlasti za zdravje, hvaležen Bogu in poln zaupanja Vanj prenaša razne neprilike.
K lepemu ¡življenjskemu jubileju mu je le čestitati in želeti še mnogo zdravih in veselih let med svojo družino. Čestitkam žene Milke, sinov Toneta in
ARGENTINI
Andreja, pa prijateljev in znancev se pridruži tudi Sivobodna Slovenija.
ANTON ŠINIGOJ — umrl
_8. julija 1976 je umrl g. Anton Šinigoj, veleposestnik in industrijalec v El Bolsónu (Provincia Río Negro), južno od Bariloč.
Rojen leta 1900 v Dornberku na Primorskem, je prišel s soprogo Marijo v Argentino leta 1925 in sta se naselila v kraju Cinco Saltos (Río Negro), kjer sta delala na posestvu pri mednarodno znanem genetiku Backhouse (Chacra Experimental del Ferrocarril del Sud), kjer se je g. Anton izpopolnil v sadjarski stroki. Že prva leta so mu tam podarili nov avto, kot priznanje njegovi skrbnosti in pridnosti. Po kratki dobi na angleški farmi, kjer je nadaljeval do leta 1938, si je kupii svoje posestvo, kjer je začel s sadjarstvom. Leta 1956 je imel 100 hektarjev sadja v polni produkciji z najmodernejšimi napravami za embalažo sadja iz Río Negro, ki je bilo znano po vsem svetu. Poleg sadjarstva je bil g .Anton pionir argentinskega hmeljarstva, ki ga je začel že leta 1949 v Cinco ¡Saltos in sicer po nasvetu in navodilih prijatelja dr. Leskovarja, Specialista v tej stroki. Bil je prvi hmeljar, ki je postavil moderne sušilnice in obiralne stroje za hmelj.
Medtem je spoznal El Bolsón, košček svoje domovine v Patagoniji, kjer so ga začudile lepote zelenih gozdov in hribov in kjer je rastel že divji hmelj ob plotih hiš. Tako se je navdušil, da je takoj s svojimi brati kupil posestvo v bližni Lago iPuelo in se tako leta 1960 za stalno preselil v Bolsón s svojo družino. Nadaljevala sta s svojim sinom Vladimirjem ter postavila največje hmeljnike v Argentini, ki imajo danes površino 40 hektarjev in producirajo 45 ton letno. Podjetje je popolnoma modernizirano z novimi modernimi stroji, uvoženimi iz Evrope ter sušilnimi napravami .
Razen tega se je g. Anton posvetil tudi lesni industriji: dve moderni žagi v Chubut in Río Negro za 10.000 m3 lesa zmogljivosti. Nasadil je tudi umetne gozdove s smrekcami, katere so ponekod že pravi slovenski gozdiči.
G. Anton je bil že kot mladenič zaveden Slovenec, vedno vesel slovenskih obiskov, saj ni Slovenca, da se ne bi oglasil v njegovi gostoljubni hiši ali na njegovih hmeljnikih ob Lago Puelo. Provinci Chubut in Río Negro ter argentinski hmeljarji, posebno pa El Bolsón, se morajo zahvaliti temu uglednemu Slovencu, ki je z delom in trudom ustvaril toliko napredka, posebno pa, ker je oskrbel delo mnogim družinam.
FRANČIŠKA GASER — umrla
V soboto 31. julija je bila ob spremstvu številnih pogrebcev moronske srenje in vsega Vel. Buenos Airesa položena k večnemu počitku na moronskem pokopališču gospa Frančiška Gaser.
Pred skoro 71. leti (21 .avgusta 1905) se je rodila v zakonu krznarja Andreja Rogača v Št .Petru pri -Celovcu, od koder se je družina že naslednje leto preselila v Kranj, kjer je komaj 10-letna Francka v enem letu izgubila staršte. Nato je bila štiri leta gojenka Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani, kjer je končala tri razrede meščanske šole, a je zaradi pomanjkanja sredstev morala prenehati s šolanjem in se preseliti najprej k stricu na Bled, kjer je pomagala na kmetiji, nato pa na Jesenice, kjer je delala kot pomočnica pri svoji teti.
Kot štiriindvajsetletno dekle se je na Jesenicah poročila z znanim javnim delavcem Albinom Gaserjem, s katerim se je pozneje preselila v Beograd, od tam pa 1. 1940 v Kranj.
Begunska pot je družino vodila najprej v Vetrinje, Lienz in Spittal na Koroškem, nato pa v Argentino, kamor so prišli januarja 1949. leta ter se naselili v Cordobi. Tam je na težki življenjski
poti prišla nad pokojno in otroke nova huda preizkušnja: aprila 1950 so izgubili moža-očeta. Pokojna se je nato preselila v Buenos Aires, dve leti vodila kuhinjo v Slovenski hiši, nato pa živela na domu svoje starejše hčerke v Castelarju, kjer je 29. julija podlegla srčni bolezni, kateri se je dolga leta z občudovanja vredno trdno voljo in vdanostjo uspešno upirala in ostala aktivna do nekaj ur pred smrtjo.
Za pokojno gospo žaluje v Clevelandu sin Srečko, snaha Helena roj. Arnež, trije vnuki in vnukinja, v Castelarju pa hčerka Magda, zet Nande češarek in tri vnukinje, sin Miha s snaho Anko roj. Savelli ter dvema sinovoma, ter najmlajša hčerka Metka por. Kopač z možem Ludvikom ter komaj par dni pred pokojničino smrtjo rojenim sinom Damijanom.
RAMOS MEJIA čajanka-koncert SFZ-SDO
V	soboto 17. julija sta odseka mladinskih organizacij priredila zabaven večer, združen s kulturnim programom Na sporedu so bile glasbene in pevske točke. Po uvodnih besedah in pozdravu Damijane Andrejakove se je predstavil nov orkestralni ansambel, ki ga sestavljajo: Gusti Čop, trobenta; Ciril Loboda, harmonika; Gusti Jeločnik ml., klarinet in Nejko Skubic, baterija. Korajžno so nam zaigrali nekaj veselih melodij in srečno prestali svoj „krst.“ želeti je le, da bi vztrajali, se izpopolnjevali in se kmalu spet predstavili. V pevskem delu večera smo slišali dva dueta: šifrer-Rode in Jerebič-Novak, vsak z dvema pesmima in nato še eno vsi skupaj. Zelo lepo so zapeli; kot moški kvartet pa še najbolj. Svoje recitatorske zmožnosti je ponovno dokazala Kristina Breznikar ml., ko je lepo podala pesnitev Franceta Balantiča.
V	odmoru so dekleta postregla s čajem in pecivom, ansambel pa je zaigral poskočne melodije, da so se zavrteli mladi in starejši pari. Saj je še kako prav, da se tudi starejši udeleže takih in podobnih prireditev in pokažejo, da se zanimajo za delo mladine.
SAN1 JUSTO
Iz kulturnega in družabnega življenja
Malo počasni smo z našim poročanjem. Pa tudi to ima svojo dobro stran: štedimo s časom in prostorom v Svobodni Sloveniji.
Tombola je bila 16. maja. Zajela je ne samo sanhuški okraj marveč kar ves Veliki Buenos Aires. Prostori v dvorani in pritličju so bili napolnjeni z občinstvom, ki je prihitelo iskat sreče. Ta se je letos nasmehnila v največji meri g. dr. Brumenu, ki je zadel prvo tombolo — zimske počitnice v Bariločah (letalska vožnja in 10-dnevno bivanje). Še 150 drugih srečnežev je zadelo tombolo in 250 kvatern in činkvinov je bilo razdeljenih.
Filmski večer smo pripravili v nedeljo 13. junija. Ob filmu smo obudili spomine na ves družabni in kulturni razvoj v Našem domu od osme do devetnajste obletnice.
Zimski večer — v soboto, 19. junija. Morončani so prišli gostovat in so na našem odru ponovili veseloigro „Trije vaški svetniki.“ (delali pa so — v igri — za svetnike). Igro so vseskozi dobro podali in nam izvabili silno smeha in zabave, kar nam zelo prav pride v sivi vsakdanjosti.
Domobranska proslava je bila v nedeljo 27. junija. Sv. mašo je daroval dr. ¡Starc za vse pokojne domobrance. Takoj nato smo šli v Dom, kjer je mladina po svoji zamisli pripravila proslavo. To smo predali njim tudi za bodoče, da mladi sami izrazijo svoje čutenje ob našem žalnem prazniku. Gdč. Irena Urbančič je kot napovedovalka lepo povezovala pesmi, ki jih je pod vodstvom g. A .¡Selana pel mladinski zbor. Po odpetih pesmih je gdč. Marta Malovrh recitirala odlomek o zadnjih urah smrti mučenca Kunstlja. — Tone Erjavec je bil slavnostni govornik.
O roditeljskem sestanku in lovski veselici smo že poročali.
24. obletnica Hladnikovega doma
V nedeljo 25. avgusta smo v Slovenski vasi v Lanusu praznovali 24. obletnico Hladnikovega doma. Ob številni navzočnosti se je ob 16. uri začel napovedan program. Uvodno besedo je imel predsednik društva Ludvik Šmalc ki je pozdravil navzoče in poudaril geslo tega popoldneva: „Slovenska vas, del Slovenije v svetu1“ in tudi obrazložil pomen te besede: ne kot zgolj „literarno obliko“ temveč kot nalogo, katero izvršujemo, a ni še dokončano.
Takoj je sledil slavnostni govor predsednika Zedinjene 'Slovenije Marjana Lobode. Glavne misli njegovega govora lahko podamo v teh izjavah: „Skozi ves svet se vije veriga svobodnih slovenskih domov, od Evrope preko Kanade, Severne Amerike, daljne Avstralije, pa do Južne Amerike, kjer kot močen člen v tej verigi stoji, dela in izžareva svobodno slovensko misel Hladnikov dom v Slovenski vasi.“ Nato pa je poudaril na važno vlogo, ki jo imajo starši in vzgojitelji do novega roda, ki bo prej ali slej, prevzel vodstvo skupnosti. Zato pa „razum naš, bratje! Ne samo zidovi, duh je, ki oživlja, duh nas bo ohranil.“ Pokazal je tudi na nevarnosti, na katere lahko naleti današnji človek: pesimizem, ki vede v obup. Da ne zapademo v to „najhujšo bolezen modernega človeka,“ je povabil vse, naj kažejo mladini „vse lepe lastnosti slovenskega značaja, vztrajnost, resnost, čut odgovornosti, požrtvovalnosti in druge, vse naše uspehe, pa tudi poraze, a pod katerimi narod ni nikdar
klonil, temveč vedno znova vstajal in s svojo sžilavostjo in vztrajnostjo, z nogami trdno na zemlji in s pogledom u-prtim v nebo, tudi vedno uspel in obstal skozi tisoč let.“ In končno je zaključil izvajanje z Gregorčičevimi besedami: „Naš prapor bom na krov pripel, dom blagoslovil bom vesel! Bog živi vse Silo-vene, pod streho hiše ene!“
¡Spored programa se je nadaljeval z nastopom otroškega zbora, ki ga že vodi mnogo let ga. Zdenka Janova. Tudi to pot nam je pokazal, kaj zmore trud in delo pri vzgajanju mladih pevcev. Zapeli so nam „Od Ribnice do Rakitnice“, „Oj, Triglav, moj dom“ poleg drugih značilnih slovenskih melodij. Dekleti v narodnih nošah sta želeli približati nam lepoto slovenske besede s svojimi deklamacijami. Tudi tokrat nismo pogrešali narodnih plesov, ki so nam prikazali osmero mladih plesalcev pod vodstvom Boga Rozina. Slišali smo tudi mlade harmonikaše, ki so nam zaigrali z občutenim predvajanjem razne pesmi. Končno, kot zadnja točk’’ programa, je cerkveni zbor, ki ga vodi g. Ivan Mele predvajal „Ujetega ptiča tožbo“, „Naša zvezda“ in druge narodne pesmi. Naj omenimo, da je bila večina pesmi, ki sta jih pela omenjena zbora in deklamacije iz del Simona Gregorčiča, čigar sedemdesetletnico smrti obhajamo letos.
Po končanem sporedu je nastopil ansambel iz Carapachaya, s katerim se 'je tudi začela prosta zabava in družabni del.
OBVESTILA
SOBOTA, 7. avgusta:
V	Slomškovem domu ob 20. uri igra „Jurčki“, v priredbi SiDO Ramos Melj ia.
Misijonski kermese v Slovenski vasi.
Peti kulturni večer Slovenske kulturne akcije ob 20 v Slovenski hiši. Predaval bo Franc Bergant: Miti in biblija.
NEDELJA, 8. avgusta:
V	Slomškovem domu ob 17. uri igra „Jurčki“, v priredbi SDO Ramos Me-jia.
Misijonski kermese v Slovenski vasi.
SOBOTA, 14. avgusta:
Koncert Buenosaireškega slovenskega okteta v dvorani Slovenske hiše.
NTa Pristavi zimski ples.
JOŽE DOBOVŠEK ml.
ODVETNIK
Somellera 5507	Uradne ure
tel. 601-0643	16—20
Capital Federal
V SLOVENSKI VASI
' 6
9. misijonski kermesse
v soboto 7. in v nedeljo 8. avgusta
pričetek ob 16. uri Vabita misijonska krožka vasi!
SDO	Morón te vabita na ZIMSKI PLES NA PRISTAVI	SFZ
14. avgusta ob 21. uri		Sodeluje WOODSTOCK
ŽEGNANJE V SAN MARTINE
ob 28-letnici slovenske maše
BO V NEDELJO, 15. AVGUSTA
s slovesno mašo ob 8.30 v sanmartinski stolnici,
Ob 11 kratka prireditev v Slovenskem domu
Ob 12 skupno kosilo, za katerega se prijavite pri odbornikih Doma.
11. MLADINSKI D AN V CARAPACHAYL lis blagoslovitev prenovljenega igrišča
bo zaradi tehničnih vzrokov ob vsakem vremenu prestavljen na NEDELJO, 15. AVGUSTA
Spored:
8.00 Začetek športnih tekem — SFZ v odbojki; SDO v košu 11.30 Dviganje zastav, blagoslovitev igrišča
12.00	Sv. maša za pok. Brigito Gričar in Francija Mramor
13.00	Skupno kosilo — za tekmovalce bo po znižani ceni — potem bo nadaljevanje tekem
17.00	Kulturni program — nato prosta zabava.
Carapaehayska mladina vabi vse mlade in starejše prijatelje
doma.
Igral bo SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL
\ Marija Snežna Osterc j ■ ■ ■ ■
zobozdravnica,	•
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
; obvešča, da se je preselila na Jo- ■ ! sé León Suárez 2677, blizu Ave- : j nide Gral. Paz in Av. de los Co- ; | rrales, Mataderos, CAPITAL FE- : DERAL.
i Ordinira v ponedeljek in četrtek ■ I od 9. do 12. ure, v torek od 17. do j ! do 20. ure in v petek od 14. do 20. • ure. Telefon: 68-2220.
[ PRVA OBLETNICA :
:
BLAGOSLOVITVE
[	jj
Zavetišča
[ :
i dr. Gregorija Rožmana i
! !
S 29. VIII. 1976
SLOMŠKOV DOM Castelli 28, Ramos Mejia
SOBOTA, 7. AVGUSTA OB 20 NEDELJA, 8. AVGUSTA OB 17
Veseloigra Lepolda Turšiča
JURČKI
režira ga. Ema Kessler
Vabi SDO Ramos Mejia
BLENOSAIREŠKI SLOVENSKI OKTET
KONCERT VESELIH SLOVENSKIH PESMI
Sobota, 14. avgusta 1976
DVORANA SLOVENSKE HIŠE
Vstopnice v predprodaji v Dušnopastirski pisarni
Ludvik Puš
(73)
NA DOLGO POT
Na tem mestu je treba nekaj pojasniti, da se razčisti moj tedanji dejanski položaj, ki mi je začel delati sive lase. Pri okupacijskih oblasteh je na splošno veljalo osnovno načelo, da spadajo razseljene osebe (displaced per-sons) praviloma v taborišča; tam je zanje predvidena vsestranska oskrba, in tam čakajo, da se uredijo pogoji za njihovo stalno razselitev preko morij. Vrhovni poveljniki takih taborišč so bili redno oficirji pristojne okupacijske vojske, ki so pa več ali manj svojo avtoriteto in odločitveno oblast prenesli na taboriščno vodstvo, izbrano in sestavljeno iz vodilnih ljudi med begunci samimi, ki ga je vojaško poveljstvo sprejelo in potrdilo. Na ta način so bili v uradih taboriščnega poveljstva večidel zaposleni begunci sami.
Med drugim je tak urad tudi izdajal razne uradne listine, izkaznice in legitimacije, kakršnih razseljene osebe zunaj taborišč redno niso mogle dobiti nikjer drugje. V tej točki je bilo odvisno od taboriščnega komandanta in njegovih vojaških pomočnikov, koliko je bilo begunskemu osebju v taboriški pisarni mogoče gledati skozi prste pri izdajanju raznih listin takim beguncem, ki dejansko niso stanovali v taborišču. Prav to pa je sedaj prišlo v poštev v mojem slučaju.
Ko je na naš že ponovno omenjeni prijatelj iz taborišča v angleški coni izdal propustne legitimacije zame in za ženo za prehod v druge cone, je naro-
čil, naj teh legitimacij ne oddava, pač pa jih njemu vrneva, če se v kaki drugi coni ustaviva za dalj časa ali za stalno. Da bi bil dobil za naju franoske izkaznice, bi se bil moral takoj po prihodu s temi izkaznicami javiti v najbližjem taborišču. Tega pa nisem storil, ker sem resno predvideval, da bi Francozi ob izdaniu svojih legitimacij nama angleške odvzeli, jih po uradni poti vrnili angleški komandi v Celovcu, naju pa poslali v taborišče. Tega pa sem se hotel za vsako ceno izogniti. Nisem se zatorej javil ne na osrednjem vojaškem uradu v Innsbrucku, ne v kakem taborišču, obe angleški izkaznici pa vrnil prijatelju v Celovec.
Resnici na ljubo moram reči, da nisem dotlej zaradi te svoje odločitve imel pri Francozih nobenih sitnosti. Tudi nisem na to reč resno mislil vse do prihoda ameriškega pisma, čeprav si nisem delal nikakih utvar, da bi francoska oblast zame ne vedela. Imel sem Francoze za uvidevne ljudi, ki bodo moje stališče razumeli in upoštevali; saj sem vedel, da so v mnogih ozirih čisto drugačnega mišljenja kot Angleži ali pa Amerikanci, pa jih tudi dogovori med ostalimi tremi o vračanju „vojnih zločincev“ nič ne vežejo.
Najbližje begunsko taborišče v francoski coni je bilo v starodavnem mestecu Kufstein ob doljnem teku reke Inn. Tja se odpeljeva, sem sklenil, da vidiva, kaj bi se dalo napraviti. In sva se odpravila na pot. Na železniškem kri-
žišču Wbrgl, kjer so ameriške bombe med vojno vsa postajna poslopja zravnala z zemljo in je tedaj obširni kolodvor obratoval za silo v barakah, je bilo treba prestopiti. Po kratki vožnji skozi samo nekaj postaj v smeri proti Miinchenu, se je vlak ustavil v Kuf-steinu. S postaje se pride v mesto čez visok most, a mesto leži na pobočju drugega brega okrog starega gradu in je zelo svojevrstno, pokrajinsko in krajevno izredno zanimivo, naravnost slikovito. Glavni trg leži popolnoma poševno na klancu, spodaj je reka, na drugo stran strmine grič z gradom, v katerem so iznajdljivi meščani dali postaviti velike orgle, ki jih je slišati vsako opoldne. Imenovali so jih „Helden-orgel“ (orgle junakov) in z njimi postavili glasen spomenik v vojnah padlim vaščanom, ki jih vsak dan opominja z mogočnim glasom, naj živi ne pozabijo mrtvih.
Te izredne orgle so seveda posebej burile mojo radovednost. O njih sem bil že bral in torej zanje vedel, sedaj pa bom imel priliko slišati jih in izvedeti, kakšen je njihov ustroj, da je inštrument mogoče slišati ne le v mestecu, ampak tudi daleč naokrog po valoviti dolini.
S postaje sva se napotila skozi mesto naravnost v taborišče, da se najprej opravijo „uradne“ zadeve. Tamkaj sva našla nekaj slovenskih rojakov — kje ne najdeš Slovenca, če se potikaš po svetu! Z vodilnim med njimi, ki je bil zaposlen v taboriški pisarni, sem tudi več govoril o svojih težavah. Poznala sva se bolj od daleč od doma in sva bila drug drugega zelo vesela.	(Bo še)
Slovenska vokalna skupina Karantanija bo nastopila v nedeljo 8. avgusta ob 17. uri na Av. Riestra y Albarinos, Villa Lugano. V nedeljo 15. avgusta ob 10.15 pa bo spremljala sv. mašo na TV Canal 11.
Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka je prejel od Kreditne Zadruge SLOGA darilo 5.000 pesov. Iskrena hvala!
SLOVENSKA VAS
KOLINE
Nedelja, 15. avgusta
Pričetek ob 17. uri
BUMBO* UBIS
Editor responsable: Miloš Stan-
Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. F,. 69-9503
Uredniški odbor:
\
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavünír Batagelj in Tone Mizerit
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RALI. CASCANTE
escribano Público Cangallo 1642 Buenos Air» Pta. baja, onc. ¿
T. E. 35-8827
a tl G 13 o oj v« u “g	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5?7K
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual NQ 1.311.428	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1976 za Argentino $ 1.400.— (140.000), pri pošiljanju po pošti $ 1.450.— (145.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avion-sko pošto 20 USA dol.; obmejne države Argentine 12 USA dol.; Avstralija 25 USA dol.; Evropa 23 USA dol., ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 15 USA dol,; Evropa 17 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
Čimprej naročite jubilejni Zbornik Svobodne Slovenije s tem, da plačate 1.U00.— pesov v gotovini ali pa v obrokih tako, da boste plačali zadnji znesek ob prejemu knjige.
V Slogi jo moč!
Naložbe pri nas se sedaj obrestujejo dvakrat na leto, ob koncu leta pa so še udeležene na dobičku zadruge.
Posojila se dobe pri nas hitro in po ugodnih pogojih.
V pokojninski posvetovalnici vsako sredo popoldan lahko izveste vse v zvezi z vašo pokojnino.
KREDITNA ZADREGA “SLOGA"’ z. z o. z.
Bme. Mitre 97 — Ramos Mejia — T. E. 658-6574
Uradne ure; Ponedeljek, sreda in petek od 15. do .19. ure
V senco Tvojih peruti se zatekam (ps. 56)
Naša dobra mamica in babica, gospa
Frančiška Rogač vd. Gaser
se je 29. julija peselila k Pravičnemu po plačilo za vso njeno dobroto, ljubezen, skrb in ponižino vdanost v vseh težkih življenjskih preizkušnjah.
¡Pokopali smo jo v soboto 31. julija na moronskem pokopališču.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nas obiskali in sočustvovali z nami, molili za pokoj njene duše in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala č. g. Cenciču za poslednje maziljenje, delegatu msgr. Ore-harju za pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba, vsem drugim gg. duhovnikom ter dr. Juliju Savelliju ml. za vso skrbno pomoč in pozornost v zadnjih urah pokojničinega življenja in družini dr. J. Sa-vellija st. za vso pomoč v najtežjih urah, enako družini Zurc.
Žalujoči:
sinova Srečko in Miha, hčeri Magda por. češarek in Metka por. Kopač
zeta, snahi, vnukinje, vnuki in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires-Castelar, Cleveland, Bled, Jesenice, julij 1976
Vsem rojakom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je 8. julija t. 1. prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, praded, gospod
Anton Šinigoj
Položili smo ga v družinsko grobnico na pokopališče v Bolsonu. Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
žena Marija,
sin Vladimir z družino,
hči Almira por. Rodríguez
z družino,
vnuki — pravnuki,
brata Franc z družino in
Vladimir z družino,
svakinja Darinka z družino
in ostali sorodniki v domovini.
El Bolsón, Lago Puelo, Neuquén, Campo Grande, Cipolletti,
Cte. Cordero, Buenos Aires, Dornberk, Ljubljana, Mokronog
El Bolsón, julija 1976