EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Leto 2019 - Št. 3 Avgust-September GLAS NARAVE Kar v hipu smo priceli drugo polovico leta in pretiveli jutno zimo. Blita se pomlad, mesec september, cas ko se narava prebuja v izrazito medsebojno ljubezen in nam s svojimi vonji in tivimi barvami obogati medsebojne odnose. Vse je lepše; ptice pojo in nebo pozdravlja s sinjim plašcem. Kaj, ko bi se vsak izmed nas ustavil in to utival vsaj za trenutek? Današnji svet tekmuje s casom in zdi se, da gre vse hitreje in postajamo nestrpni, nevoljni … Clovek bi rad bil vladar vsega. Bori se z obstojem zato, da bi bil poglavar in Bog, a narava še vedno postavi vidno mejo. Narava je le tista, ki se ravna po naravnih, bistvenih zakonih. Ceprav se nam zdi, da nam je narava podvrtena – od nje naj nas loci razum in duša - se clovek veckrat izkate napacno in tudi ta prednost se ne izrazi kot taka in od casa do casa se blitamo bolj po naravnemu statusu. Narava se ravna le po botji volji, pociva ali se razvija. Vse stori, kot vedno, od nastanka in do svojega zadnjega trenutka. Najbolj izrazita glasba, najprisrcnejše pisane ali izrecene besede, najlepša likovna umetnost … vse prihaja iz narave, ko se zacuti pomlad. Razvoj je neizbeten in dobro je, da obstaja. Od samega cloveka je odvisno kako ga uporabi in s kakšno namero. Torej, ustavimo se za trenutek in prisluhnimo naravi, z obcutkom in razumom, da bomo gradili naš svet po zdravi pameti. ZDRAVICA V soboto, 20. Julija, je SKA predvajala film »Zdravica«, v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši. Zgodba o Zdravljici je zgodba delovanja cloveškega genija in tivljenjskih slucajev, kot tudi pravilnih zasnov usode. Trije veliki motje, trije geniji, vsak na svojem podrocju, so se srecali v duhu, v razlicnih casih, in sestavili enega izmed najvecjih drtavnih simbolov - slovensko himno. Izvirnost enkratne zgodbe, pristnost domacih igralcev, slikovite lokacije, vse to kate ta film. Zacelo se je pri Matiju Vrtovcu in njegovi telji, napisati hvalnico trti, slednjo je na njegovo pobudo spisal sam France Prešeren, ta pa je poleg tradicije napitnice, dobila še samosvoj svobodomiselni znacaj, ki je oznanjal to, kar svet iz dneva v dan izgublja. Krono pesmi, je nadel veliki sin Podnanosa - Stanko Premrl, ki jo je uglasbil še kot študent glasbe. Vrtovec, ki je kot duhovnik slutboval v Podnanosu, Prešeren, ki naj bi Vrtovca obiskal v Podnanosu ter Stanko Premrl, ki se je v vasi pod Nanosom rodil, so torej tvorci tega, kar nas spremlja na kulturnih, protokolarnih, pietetnih in športnih dogodkih ter prireditvah. Napajalo jih ni zgolj nadušenje, temvec tudi pregovorna slovenska trma: ustvariti nekaj samosvojega. Zgodba o uspehu je obrodila himno, ki se danes razlega širom sveta. Ta melodija je bila prvic izvedena pred malo vec kot 100 leti, v ljubljanski dvorani Union, 18. novembra 1917, pod taktirko Mateja Hubada na prireditvi Slovenske matice. Kraj Podnanos, znan tudi kot Šembid, velja kot rojstni kraj slovenske himne, saj sta prav tu tiveli kar dve pomembni osebnosti, ki sta ji dali velik pecat. Leta 2016 so zaceli s snemanjem filma, ki je bil posnet v organizaciji Turisticnega društva Podnanos in Obcine Vipava pod vodstvom mladega retiserja in scenarista Nejca Furlana. Pri snemanju filma je sodelovalo okrog 150 igralcev. Glavne vloge so odigrali clani dramske skupine s številni nadarjenimi igralci iz Podnanosa in okolice. Premierno so ga uprizorili pred dvema letoma. Ogleda filma se je udeletilo kar nekaj prijateljev naše ustanove. Tudi veleposlanica R.S. v Argentini, gospa Jadranka Šturm Kocijan je prišla, da se od nas poslovi. V spomin in v zahvalo za skupno sodelovanje smo ji podarili sliko. Sledila je zakuska ob prijetnem pogovoru. Kot je te tradicija smo srecanje obogatili z likovno razstavo našega clana, Gregorja Papeta, kateremu se tudi iskreno zahvalimo za prispevek. 100 LET LJUBLJANSKE UNIVERZE Prizadevanja za ustanovitev Univerze v Ljubljani segajo v sredino 19. stoletja, kljub dolgoletnemu politicnemu projektu pa je pred 100 leti nastala po spletu nakljucij. »Ce stvar poenostavim, je na koncu prišlo do ustanovitve zato, ker so za potrditev proracuna potrebovali slovenske glasove«, in to je bila kupcija, pojasnjuje zgodovinar Boto Repe. V prvem študijskem letu je 942 študentov poucevalo 18 profesorjev. Številke so danes precej drugacne. »Sem precej skepticen, kako bi lahko izboljšali to mesto na svetovnih lestvicah. Ce se primerjamo, koliko sredstev dobimo na profesorja ali na študenta, so zneski najuspešnejših univerz tudi 100-krat višji« pravi rektor univerze Igor Papic. Univerza v Ljubljani pokriva prakticno vsa podrocja znanosti in umetnosti. 103. OBLETNICA RUSKE KAPELICE »Telimo namrec opozoriti, da so povojne grozote, povojno razdejanje, pomenile tudi prelomnico za ljudi, ki so morali poiskati tisto najlepše v sebi, in to so naredili tudi na neki nacin pod okriljem Ruske kapelice. Tu so bili vsi tisti, ki so se spominjali dogodkov prve svetovne vojne, ruski emigranti, ki so pomembno oblikovali ustanovitev Univerze v Ljubljani, tu so bili vsi tisti, ki so vrsto let ohranjali spomin na te tragicne dogodke« je v imenu Društva Slovenija-Rusija spregovoril Urban Ocvirk, o povezavi med kapelico, dogodki po prvi svetovni vojni in ustanovitvijo univerze. Na dan osrednje slovesnosti pri kapelici, ob 103. obletnici njene postavitve je bilo vec kot tisoc ljudi. Slovesnosti so se udeletile tudi uradne delegacije Rusije in ruske pravoslavne cerkve. ALEJANDRA LAURENCIC – DIARIO DE ESLOVENIA V ponedeljek, 16. septembra so v prostorih Narodne knjitnice predvajali film »Alejandra«, dokumentarni pogled pisateljice Alejandre Laurencic. Predstavili so tudi njeno zadnje delo, ki je izšlo le v digitalni obliki pod naslovom »Diario de Eslovenia«. V njem opisuje dogodivšcine in njen poseben vidik na Slovenijo ter tesno custveno povezavo. WHY WE ARE PROUD TO BE SLOVENIAN AMERICANS -EDI GOBEC- Kot vedno, nas naš delavni prijatelj Edi Gobec razveseljuje s svojim znanstvenim delom. Tokrat v manjši skromni obliki, a kot bogato dedišcino za bodoce rodove. Gre za povecano izdajo dvojezicne knjitice o slovenskem rodoljubju in narodnem ponosu. Še enkrat pozdravljamo to lepo gesto. BORIS PAHOR JE PRAZNOVAL PRVIH 106 LET 26. avgusta leta 1913 se je v Trstu rodil Boris Pahor. Velja za enega najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku. Njegova dela so prevedena v številne jezike, na prvem mestu med prevodi je Nekropola, roman o pisateljevem tivljenju v taborišcu Natzweiler-Struthof. Pahorja so veckrat omenjali kot kandidata za Nobelovo nagrado za knjitevnost. Lani je na njegov 105. rojstni dan izšla knjitica »Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte«, ki jo je Pahor o svojem dobrem prijatelju spisal skupaj z Mihaelom Glavanom in Petrom Kovacicem Peršinom. Tudi letos je pisatelj svoj osebni praznik pretivel v krogu bralcev. Zalotba Mladinska knjiga in Cankarjeva zalotba sta ga namrec gostili v ljubljanski knjigarni Konzorcij. Borisa Pahorja je najprej pozdravil predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšic in slavljencu zatelel »trdnega zdravja in cilih misli« ter mu poklonil šopek v slovenskih narodnih barvah. »Pahor nas opozarja na vse poti in stranpoti 20. stoletja, da jih ne bi ponovili v 21. stoletju« je pisateljeve zasluge povzel minister za kulturo Zoran Poznic, medtem ko je direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida poudarila, da slavljenec »marsikje v tujini velja za poosebljenje knjitevne ustvarjalnosti v Sloveniji, pri nas pa velja za poosebljenje narodnega ponosa.« Pahor vse svoje tivljenje opozarja na nevarnosti totalitarnih retimov, katerih trtev je bil tudi sam, ter na nujnost samozavestne in pokoncne drte v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete. PETICIJA ZA UVRSTITEV DEL BORISA PAHORJA V UCBENIKE V SLOVENIJI Ob 106. rojstnem dnevu trtaškega pisatelja Borisa Pahorja so literarni ustvarjalci in profesorji Primot Sturman, David Bandelj in Nejc Rotman Ivancic objavili spletno peticijo, s katero zbirajo podpise za uvrstitev akademika z njegovimi deli med obvezne avtorje cetrtega letnika gimnazij in srednjih šol. Prepricani so, da pisatelj sodi v berila. Ceprav verjame, da tudi drugi ucitelji slovenšcine posegajo po Pahorjevih delih, ceprav jih ni v uradnem šolskem programu, so prepricani, da si avtor zasluti uvrstitev v ucni nacrt za slovenšcino za cetrti letnik gimnazij in srednjih šol. 100. OBLETNICA PRIKLJUCITVE PREKMURJA Pred cerkvijo v Beltincih, kjer se je pred natanko sto leti v podporo prikljucitvi Prekmurja zbralo vec kot dvajset tisoc ljudi, je bila darovana sveta maša v soboto, 17. avgusta ob 19.00 uri. Slovesna maša v Beltincih je potekala v znamenju pozivov k sotitju. »V novem drtavnem okviru naj se zjasni naša narodna zavest: osvobojena temne preteklosti naj bo sprošcena in vesela, brez agresivnosti in nastopaštva, umirjena in trdna v sebi ter v iskreni simpatiji do drugih narodov« je povedal kardinal Franc Rode. Poleg katoliških so bili na njej predstavniki drugih kršcanskih cerkva in drtave. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Borut Pahor. Ob 20.30 je pa bila v Beltincih na vrsti osrednja proslava ob »100. obletnici zdrutitve prekmurskih Slovencev z maticnim narodom«. Premier Marjan Šarec je v govoru dejal, da »je to prilotnost za uveljavitev Prekmurja kot pokrajine, v kateri v razumevanju in spoštovanju drug z drugim tivijo pripadniki slovenskega in drugih narodov, ter da okrepimo, kar nas lahko povezuje. Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije«. V kulturnem delu drtavne proslave se je predstavilo zgodbo o Prekmurju 21. stoletja in obenem zgodbo o povezanosti, ker je bilo Prekmurje od nekdaj izrazito vecetnicna, vecverska, vecjezicna in veckulturna pokrajina. V umetniškem programu je nastopilo lepo število izvajalcev, med drugimi Vlado Kreslin in Policijski orkester. RAZPOTJA RODOV - PROF. VINKO LIPOVEC Pred kratkim nas je zapustil veliki Slovenec, prof. Vinko Lipovec, cigar vec kot 100-letna zgodba je naravnost filmska. Te vec let smo v ekipi razmišljali, da bi bilo treba posneti film o slovenskem eksodusu, ki ga je naš narod dotivel leta 1945. Slovenski prostor je izgubil ne samo obicajne ljudi, ampak veliko intelektualcev, ki so svoje znanje, modrost in uspehe ponesli s seboj v tujino. Tal film še ni dotivel prave podpore, saj bi za takšen umetniški izdelek potrebovali pomoc mnogih, ki bi teleli, da se zgodba ponese naprej in so to pripravljeni tudi financno podpreti. S tem, ko nas zapušcajo osebnosti kot prof. Lipovec, pa izginja tudi motnost, da njihove zgodbe slišimo in dotivimo v tivo, skozi pricevanja ljudi, ki bi lahko obudili filmsko zgodbo na nacin, ki ji pripada. Zato veckrat razmišljam, ali je Slovenija sploh zrela, da se ta del zgodovine zabeleti v filmskem jeziku ali pa bo tal ostala le v pripovedih. A tudi te bodo v casu nekaj let postale le še zgodbe, spomini naših prednikov in se porazgubile v zakladnici narodovega spomina. Zgodovinar, casnikar in urednik Vinko Lipovec, iz tupnije Jarše pri Domtalah, je po drugi svetovni vojni vecino casa bival v Clevelandu v ZDA. Bil je zaveden Slovenec in zgleden kristjan. Ob svojem prihodu v domaci kraj, pred dvema letoma, kjer je zanj skrbela necakinja Marjetka, je domovini zatelel, da bi cvetela in napredovala v vseh ozirih. (David Sipoš). DRŽAVNA ODLIKOVANJA Srebrni red za zasluge je prejelo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije za 70 let prispevanja k razvoju pedagoškega, strokovnega in znanstvenega dela na podrocjih matematike, fizike in astronomije. Red za zasluge je prejel mag. Ivan Sivec za izjemno obseten, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest. Ivan Sivec je z najvecjim avtorskim opusom in v Sloveniji eden najbolj branih slovenskih pisateljev. Tako opravlja izjemno poslanstvo za bralno kulturo mladih in starih. Ob zgodovinskih, biografskih in pustolovskih romanih objavlja potopise, knjige o športu in glasbi, kmecke povesti ter knjige za mlajše bralce. Besede in zgodbe kipijo izpod njegovega peresa ter imajo bralke in bralce med vsemi generacijami, doma in po svetu. Priblita se jim z obcudovanja vrednim vitalnim realizmom, kakor je njegov slog oznacila ugledna profesorica dr. Helga Glušic. Je pisatelj, publicist, popotnik, raziskovalni novinar in etnolog. Kot novinar je prekritaril vecji del Slovenije, zasebno tudi velik del Jugoslavije in sveta. Njegova popotovanja po poteh Jacka Londona na Aljasko, Julesa Verna po Franciji in na Mont Blanc, etnologa Janka Benigarja po Argentini, antropologa Williama Howellsa po Namibiji, aboriginov po Avstraliji in Maorov po Novi Zelandiji, so neskoncni navdih za njegova knjitna dela. Izjemno dragoceno je Sivcevo delo na glasbenem podrocju. Napisal je vec kot tri tisoc besedil za razlicne glasbene izvajalce in nekatera med njimi so, kakor bi bila iz zakladnice ljudskih in narodnih. Ob tem je izdal vec kot dvajset knjig o glasbenikih in dve monografiji o razvoju narodno-zabavne glasbe pri nas. Navajati številke je pri Ivanu Sivcu nezanesljivo, saj se nenehno spreminjajo: doslej je napisal vec kot 150 knjig. Za svoje delo je prejel vec priznanj: zlato Kersnikovo plaketo za knjitevnost, Terseglavovo priznanje za radijske oddaje, Souvanovo nagrado za tivljenjsko delo kot eden najbolj plodnih piscev besedil za glasbo in druga. Posebno priznanje njegovemu delu izrekajo bralci, ki ga vsako leto uvrstijo na seznam avtorjev najveckrat izposojenih knjig ter mnoticno obiskujejo literarne in pogovorne vecere z njim. Medalje za zasluge pa je prejel dr. Mirko Cuderman za ustanovitev Slovenskega zborovskega arhiva in za donacijo izjemno obsetne zbirke notnega in avdiovizualnega gradiva. Dr. Mirko Cuderman se je rodil 18. julija 1930 v Tupalicah pri Preddvoru. Po študiju teologije je leta 1956 odšel na Dunaj, kjer je vzporedno koncal študija cerkvene glasbe na akademiji za glasbo in upodabljajoco umetnost ter muzikologije na filozofski fakulteti dunajske univerze. Po vrnitvi v domovino je bil nekaj casa regens chori v ljubljanski stolnici. Leta 1968 je ustanovil in vec desetletij vodil društvo Consortium musicum, katerega temeljno poslanstvo je bilo izvajanje vokalno-instrumentalne glasbe. Z zborom Consortium musicum je poustvaril najvecja dela svetovne vokalno-instrumentalne glasbe ter izvedel številne prve in praizvedbe v Sloveniji. Nekaj casa je bil dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, umetniški vodja Slovenskega okteta in dirigent zbora Glasbene matice. Leta 1991 je dal pobudo za ustanovitev Slovenskega komornega zbora in bil do svoje upokojitve leta 2009 njegov umetniški in programski vodja. Dr. Mirko Cuderman je s Slovenskim komornim zborom posnel dve antologiji slovenske zborovske glasbe. Zbirka Musica sacra Slovenica, ki obsega triintrideset zgošcenk, je pregled slovenske duhovne glasbe 19. in 20. stoletja. Zbirka Slovenska zborovska glasba, ki obsega petinpetdeset zgošcenk, pa je antologija slovenske posvetne zborovske glasbe od sredine 19. stoletja do sodobnosti. Vse skladbe je pred snemanjem muzikološko pregledal, tako da so bile vedno posnete v neokrnjenem in nepopacenem izvirniku. Vecina posnetih skladb je tako prvic zazvenela v izvirni obliki in vrhunski izvedbi. Svoje bogato znanje je prenašal na mlajše generacije. Vse zbrano gradivo je sklenil v obliki donacije prepustiti strokovni javnosti. V ta namen je bil 28. januarja 2013 na njegovo pobudo in s to dragoceno donacijo ustanovljen Slovenski zborovski arhiv. SLOVENEC PONOVNO SLAVIL V PREPOZNAVNEM TEATRU COLON Ko je Giacomo Puccini zacel komponirati opero »Turandot«, ki jo je ob njegovi smrti dokoncal Franco Alfano, si prav gotovo ni mislil, da bi med junaki lahko nastopal tudi Slovenec in to v Argentini. Opera, katere besedila sta spisala Giuseppe Adami in Renato Simoni, se je predstavila v prvi polovici leta in v njej se je, med drugimi, ponovno izkazal naš Luka Debevec Mayer z odlicnim nastopom v zelo zahtevni vlogi Timurja. Delo, ki je bilo dokoncano leta 1926, se v treh dejanjih dogaja v Pekingu. Zgodba opisuje junakinjo Turandot, cesarjevo hci, ki se bojuje proti Calafu, edinemu izmed snubcev, ki se je lahko izognil smrti z dešifriranjem treh ugank, ki so bile postavljene kot pogoj za poroko s kruto princeso. Gre za Pucinijevo najbolj avantgardno delo. PLAMEN IZ TORONTA JE ZAPEL V SLOVENIJI 1991 je bilo leto prvih korakov vokalne skupine »Plamen«, ki jo vodi znana Trticanka Marija Ahacic Polak. Dekleta, zdaj te tene in matere, so prvic zapele, ko je Kanada priznala Slovenijo. Ljubezen do slovenske pesmi in besede sta jih popeljala na tri celine. Letos so bile te na osmem gostovanju v Sloveniji. »Plamen« je osrcje mladih potomk slovenskega rodu, ki s ponosom vzdrtujejo slovensko kulturo. ska.novice@gmail.com GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Acción Cultural Eslovena Ramón L. Falcón 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina Urejuje ga odbor, v koordinaciji tajništva. Edición: Comisión Directiva bajo la coordinación del secretario. Tiskana oblika izhaja s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.