195 Naši dopisi. Iz Istre 16. jun. — Ker dosihmai še nikdo ni poročal ,,Novicam", kar so drugi časniki že poročali o veleizdajni demonstraciji isterskih italianissimov, naj jim jaz povem-*) 2. dne junija zjutraj videle so se italijanske trikolore razobešene po mestnih ulicah v Kopru, Rovinju , Vodnjanu, Pazinu in menda še tudi drugod, našemljene z veleizdajnimi plakati, ki so bili na hišne zidove prilepljeni. Plakati so se glasili: „Viva Um-berto I. nostro rč, fuori lo straniero!" to je: „živijo Hubert L naš kralj, preč s ptujcem!") — S tako prekucijsko demonstracijo slavili so tisti dan Italijani in poitalijančeni domačini ,,Statuto italiano" in razodeli, kako zavzeto je njih lahoosko srčice za „blaženo Italijo", od kodar vedno več razdropanih in lačnih ubožcev v „ptujo" Avstrijo, zlasti v Istro, prihaja, da vsaj kaj dela dobijo; sicer bi morali v ,,blaženi Italiji" v največi revščini glada poginiti! Ta veleizdajni čin, dasiravuo po mislih nekaterih ,,zvestih" Karnjelo-lahov, smešen in brez pomena (?!), vznemiruje in britko žali zvestobo in lojalnost vsacega pošteno mislečega Istrana, sosebno Slovana,**) ki lahko možato z nogo ob tla vdari in ponosno reče: zemlja, na kateri stojim, katero se svojim potom obdelujem, —je naša — slavjanska in našega svitlega cesarja, a nikakor ne italijanska, kakor bi vi, šanjaški izdajavci, radi hoteli! Kdor razmere v Istri dobro pozna, se pa takim hudobnim demonstracijam lahonstva nikakor čudil ne bo. Lahko bi na vsa usta povedal, kdo je lahonstvu v Istri do take predrznosti pot ugladil, — al gospd policija je za mano, in — „quod licet Jovi non licet bovi" — zato moram molčati. Kar pa v vsakdanjo kroniko spada, mislim, da smem govoriti tudi na papirji. — Odkar je častita glagolitica v slovanski Istri propala, ni menda nobena sodnija, nobena županija, sploh: noben ured več javnega pisma slovanski napisal. Vse slovansko v Istri prezirajoča in črteča „sladka" italijanščina ***), od drugod podpirana, začela je polagoma v Istri šopiriti se in povsod gospodovati, ter je cel6 mnogo poštenjakov domačinov okužila in domačemu ognjišču odtrgala. Častiti domači jezik moral se je tujcu umakniti in poskriti se v kmečke hiše. Ohranil se je bil še sem ter tje nekoliko po cerkvah; toda ne več v prejšnji časti. Našli so se cel6 tako ^pravični" in ,,sveti" možje, da so ga začeli tudi iz cerkve poditi in neusmiljene zaušnice mu davati. Nekateri so se celo tako izpozabili, da so se drznili imenovati jezik ljudstva, med katerim in od katerega živijo, psovaje ga: „lingua dei cani" = „pasji jeaik". Slovan pa, ki je po svoji natori pohleven, je vse to voljno trpel. Kakor se je pa od Boga Istranu podeljena slovanščina pregnala iz uradov, ravno tako neusmiljeno, da ne rečem barbarsko preganjala in pregnala se je tudi iz šole. Pred dvema letoma izrazil se je v Poreškem deželnem zboru dr. Stradi zoper tobožoje germanizo-vanje v Istri rekoč: ,,Cesarska vlada bi utegnila morebiti položiti drugo govorico ljudstvu v usta, al druzega čutja v srce nikdar. Istra je bila, je in bode vedno podučevana v šoli tiste dežele, katero je oddelila na- *) S presrčno zahvalo združujemo prošnjo, da bi blagovolili sedanji čas, ko je tudi v Istri nevarno se začelo šopiriti lahonstvo, ,,Novicam'* poročali o važnejših dogodbah. **) Sliši se, da bodo zoper to slovesno protestirali. Prav tako! Vred. ***) V Istri (brez Trsta) bivajo 3 narodi: Hrvati, Slovenci in Italijani. Hrvatov je blizo do 2/3 celega prebivalstva, Slovencev 30—40.000, ostali so Italijani. Italijani so v veliki manjšini, vendar oni gospodarijo!! Narobe svet tedaj tudi tu. 196 tora od druzih, opasavši jo z alpami in morjem!" —-Prebivalstvo v Istri je 7 razen morske obale in nekaj sem ter tje raztresenih italijanskih naselbin, čisto slovansko. Temu ni treba dokaza, ker že vrabci na strehah ved6. Vendar nima še zdaj — v razsvitijenem 19. veku — niti ene ljudske šole, ki bi bila čisto na natorni podlagi, to je, slovanska. In če se tudi včasi ljudstvo oglasi za svoj jezik v šoli, neusmiljeno odbije se mu pravična tirjatev. Tako je nedavno prosilo nekaj ukaželjne mladine iz Pazinske okolice, katera je eminentno čisto slovanska, za nedeljsko slovansko šolo, v kateri bi se vsaj za silo brati in pisati mladež naučila. Gosp. vodja ljudske italijanske šole Pazinske pokazal se je pripravnega hvalevredni želji drage mladine vstreči. Dobro vede, da krajni šolski svet ima na razpolaganje hrvaških knjižic, poprosi toraj ondi za nje. Al poitalijančenec Pazinski podesta (župan) dr. Cech (recte Ceh), zvest gori navedenim dr. Stradijevim besedam, odbije v svoji mogočnosti ravnateljevo prošnjo, rekoč: „lstra ne pozca razen italijanske ljudske šole nobene druge; kdor te obiskovati noče, naj pa izostane; hrvaških učnih bukev ne damo!" .... Naj to dogodbo ilustrira še druga. Na dan očitne preskušnje preteklega šolskega leta de-klamovala je nježna deklica v pričo obilno zbrane Pa zinske gospode v šoli neki etnografičen odiomek, bržčas po Benussiju, govoreč o isterskih Slovanih: „ . . . . sono nel piu basso grado di coltura in tutti i sensi, inetti e pigri al lavoro; vendicativi e ladri per natura . .'* (oni so v vseh obzirih na najniži stopinji izobraženosti; neukretni in leni pri delu; maščevalni in tatinski po svoji natori ...") Takim naukom pač ni treba nikakorš-nega komentara! — Za trdno se nadjamo, da gosp. načelnik c. kr. deželne vlade Primorske, ki je zvestim Slovencem Goriškim nedavno objaviti dal zahvalo Njega Veličanstva presv. cesarja zarad nerazrušljive njihove lojalnosti, ne bode prezrl narodnih pravic isterskih Slovanov v šoli in uradih, kajti le tedaj, ko se čedalje drznejšemu lahonstvu povsod na Primorskem odbijejo siloviti rogovi, vresničijo se preblage besede cesarjeve na blagor Avstrije in lojalnih njenih narodov slovanskih. V Gorici 16. jun. — Pretekle vinkoštne praznike so napravili tudi vCerovem (v Brdib) enako slav-nost, kakor uni dan v Podgori in Št. Ferjanu, o priliki, ko se je razglasil cesarjev odgovor na ,,Slo-gino" lojalnostno adreso. Cero je na drugem, nasprotnem hribu, proti zahodu od Podgorskega, na katerem poslednjem je 2. t. m. par trenotkov vihrala italijanska zastava. Mislili smo, da so bili prinesli to „tri-koloro" iz Vidma , ali te dni smo se prepričali, da je fabrika za tako robo v — Gorici! Dne 12. t. m. so zaprli in drugi dan v Trst odpeljali dva tukajšnja — magistratna služabnika — oba se slovenskim priimkom, — na katera leti sum, da sta zastavo „pri ss. križih" postavila. — Tudi tukajšnjim časnikom je prepovedano pisati o nadrobnostih vojaške mobilizacije. — Nekaj prav žalostnega se je zgodilo v Skrljah (pri Sovodnjah), eno uro od tukaj proti jugozahodu. Lovec gosp. Tosi-ev prinese ondašnjemu kovaču puško, da naj na njej — ne vem kaj — popravi. Povedal mu je menda, da je puška nabasana. Bodi, kakor koli: kovač, opravljaje svoje delo pri puški, — sproži jo in ustreli svojo ženo, ki je bila v kuhinji. — V Soči se je utopil v sredo realec sedmo šolec Jos. Leban. — Staroslavni Goriški somenji („aagre") so letos spet oživeli. Pred nekimi leti so naši liberalni mestni očetje v svoji skrbi za javno moralnost vsakošne plese v mestu prepovedali. Nasledek temu je bil — in o tem sem že večkrat „Novieam" pisal — da se je vsa plesoželjna mestna drhal vsako nedeljo potegnila v katero okoličnih vasi, kjer sd dobička lakomni krčmarji ali mestni škripači napravili ples, katerega so poprej po mestu s plakati oznanili* To je bilo še slabše, ko plesi v mestu, ker se je demo-ralizacija kolikor toliko širila tudi po dotičnih kmečkih vaseh. Znabiti, da je naša mestna gosposka to sprevidela in zato se za manje zlo za piese v mestu odločila. Znabiti pa tudi, da je hotela le stare mestne navade spoštovati, po katerih se vsi titularni svetniki mestnih cerkva se „sagrou obhajajo. Takih imamo meseca junija 5, julija 2 in avgusta 1. Nekdaj se je zbiralo vse mesto pri teh ljudskih veselicah, ki so bila precej nedolžne, skoraj kakor tačas, ko je osorna Mihoi Davida kregala; — ali dandanašnji —! No, kako je dandanašnji, vedd celo naši liberalci. — Minister za tr-govstvo je potrdil izvolitev bar. Hekt. Ritter-ja za predsednika in viteza A n d r. Pauletig-a Vial-pino-a za podpredsednika naše kupč.-o br t n ij-ske zbornice. — Na sv. Peter bomo imeli na Travniku tombolo na korist zavoda mestnih zapuščencev^ Iz Dola 10. rožnika. — V 23, listu „Novic" „pravi Preserčan" od ene strani neprimerno volitev zastopnikov v glavni močvirski odbor hvali, od druge pa ugovarja in me kar naravnost praša: kako da sem mogel A. P. tako gorko priporočati. Zato mi je dolžnost nekoliko spregovoriti o tem vprašanji. Gosp. dopisnik naj bi se> bil volitve vdeležil, pa bi bil videl, da vsi volivci, kolikor jih je bilo iz njegove okolice, bili so za P., vsaj so ga eni že celo za odbornika volili , tedaj mora že precej zaupanja pri njih imeti in da ga res ima , kaže očitno zadnja volitev v občinski zastop, vkijub temu, da so zoper njega vse moči napenjali oni, kateri bi se? namesti njega bili radi vsedli na županov atol. A. P* je vendar bil za župana izvoljen. On je tudi ud ce-nilne komisije, ud kmetijske družbe ter z mirno vestjo rečem, da mu ježe kaj mar za blagor kmetijstva. Nisem ga ne priporočal samo zarad prijatelstva. Da pa je možv bolj po starem kopitu in da govor njegov po ,,nemški šprahi diši", kar mu dopisnik „S1. Naroda" očita — za Boga! tega noben nepristransk človek ne bo očital že nad 60 let staremu možu, da se zdaj o poznih letih čiste slovenščine ne uči; vsaj se bi kaj enacega smelo marsikateremu narodnjaku ,,novega zakona" tudi ugovarjati, ki je bil v tuji nemščini izučen. Kar dopisnik govori o ,,umazanem perilu", na to ne odgovarjam dru-zega kot to: kdo je tisti, ki more reči: poberi kamen in vrzi ga na nj"? Kakor pri volitvah ne sme veljati osebno prijateljstvo, istov tako pa tudi ne sme veljati osebno sovraštvo. Ce je g03p. dopisniku toliko mar za blagor Pr. in njega okoličanov, naj bo tako dober, da takrat, kedar bodo volitve v podružni odbor po §. 13, močvirske postave, se potrudi k vo-litvi, da si ljudstvo izbere prave može, ki umejo in hočejo koristiti občini, in prepričal se bode, da volitev A-P. mu nikakor škodila ne bode. — To za odgovor, pa-brez zamere! Janez Borštnik. IZ Ljubljane. — Fantje v Ljubljano, Pruštof čez ramo, Na vojsko grem6! Ta kric se je razlegal v Ljubljani po ulicah, da so človeka ušesa bolela, ki je srečal fante iz dežele navdušene „rujnega vinca". Zakaj pa taka živahnost po mestu? naj vprašajo naši bralci drugej. — Gosp. fzm. Kuhn je prišel v pondeljek popoldne v Ljubljano; v torek dopoldne je ogledavai poleg Fužin zbrano krdelo vojakov, in se potem podal v No-vomesto. — [Državne podpore za poduk o kmetijskih vednostih) je si. ministerstvo kmetijstva za letošnje leto dovolila takole: 1000 gold. za nauk v kmetijstvu na Kranjskih ljudskih Šulab, — sadje- in vinorejski soli na Slapu 1500 gid., podkovski in živinozdravski šoli v Ljubljani 500 gold., — za poduk v mlekarstvu in sirarstvu na Gorenskem in pa Goriškem skupaj 1000 gold., ki jih dobi popotni učitelj gosp. Hitz. — {Odsek za izdavanje hvjig Matice slovenske) je imel 15, dne t. m. sejo. Predsednik dr. J. Bleiweis je predložil odseku dodelani 1. in 2. snopič Matičnega ^letopisa" za letošnje leto, katera se razpošijeta družbenikom brž ko bode knjiga vezana; zato gre* vljudaa prošnja do gospodov poverjenikov, naj blagovolijo razdeliti knjige med družbenike svojega okraja. Knjige „Potovanje okoli sveta" so dotiskane že 4 pole. — Po tem je izročil odseku rokopis gosp. C i g a le t a z naslovom ,»Znanstvena terminologija" in pa rokopis gosp. prof. Jesenkota z naslovom „Zgodo-vina starega veka", za višje srednje šole. Odsek je prevzel oba rokopisa z nalogo, da po dogovoru z blagajnikom poroča Matičnem odboru o izdavanji obeh velevažnih rokopisov. — Hrvaško-slovenska slovnica, izdelana po prof. Marnu v Zagrebu in pregledana od dveh izvedencev, se izroči tisku. — (Iz seje deželnega odbora 15. junija.) Izpraz-nena služba oficijala oziroma ingrosista pri deželnem računovodstvu se razpiše z natečajem 4 tednov. — Za vratarja v deželnem šolskem poslopji deželni odbor postavi Fr. Bo le t a, kateri bode po dopisu deželnega šolskega sveta ob enem tudi šolski sluga na srednjih šolala. — Janezu Nanutu iz Podgore pri Ložu se dovoli 95 gold. premije za 1 volkuljo in 7 mladih volkov. — (Iz seje mestnega odbora 14. dne t. m) V velikem programu te seje, ki je obravnavala vodnjake in druge enake stvari, je bil pod točko „uber den vom Bezirksschulinspektor an den Bezirksschulrath fur das Schuljahr 1876/7 erstatteten Jahresbericht" skrit ali po nemško rečeno ,,eingeschmugelt * važni predlog šolskega odseka za prihodnje ponemčevanje Ljubljanskih ljudskih šol. Ko je ta točka imela priti v razpravo, so narodni odborniki pravico imeli zahtevati, da se stvar odstavi od današnje seje in predlog odsekov, ki zame tu je , Lehrplan fur die Volks-schulen Krains", veroffentlicht auf Grund des h. Erlasses des k. k. Ministeriums fur Cultus u. Unterricht vom 18. Mai 1874, Z. 6549, durch Verordnung des k. k. Lan-desschulrathes fur Krain vom 19. Dez. 1874, Z. 2754, izrecno kot samostojni predlog stavi na dnevni red prihodnje seje. Al to se ni zgodilo in stvar je prišla v obširno obravnavo, katere konec pa je bil ta, da odbor ni bil legalno več sklepčen, kajti tisti odborniki, ki so že zunaj dvorane bili ali za kljuke vrat držali, se vendar ne morejo več šteti med odbornike v seji pričujoče. Mi se le čudimo g. dr. vit. Kal ten eggerj u, ki vendar dobro pozna pravila zborovanja , da ni opozoril svoje družnike, da sklep z 11 glasovi ni več veljaven. Ker tedaj po vsem tem ne moremo misliti, da bi nasprotniki naši tako očitno hoteli postavni red zborovanja prekucevati, pa tudi od narodnih odbornikov smemo pričakovati, da bodo protest ovali zoper ne-postavno postopanje večinskih nasprotnikov, zato ie na kratko poročamo iz današnje seje sledeče: Profesor vit. Gariboldi, nekdaj narodnjak, zdaj iskren germani-zator, je kot okrajni šolski nadzornik poročal, naj se na 1. mestni ljudski šoli za prihodnje leto zarad pre-velicega števila učencev napravijo paralelke, poleg tega pa je tožil, da se na poduk nemškega jezika premalo gleda. Na to je mestni šolski odsek, kateremu poročevalec je bil vitez dr. Kaltenegger, stavil predlog, naj se predlog nadzornikov o paralelkah zavrže, kar je zbor, ko je odbornik g. Klim tehtno o tej za- devi govoril in za državno podporo plediral, tudi storil, V obravnavi tega predloga je bil odbor postavno sklepčen. Al o 2. predlogu: „naj se zev drugem razredu ljudskih šol računstvo, v tretjem razredu računstvo in nemška slovnica, v vseh višjih razredih pa večina predmetov podučuje nemški", ni bil, kakor gori rečeno, odbor konečno sklepčen. Gospodje Potočnik, Klun, Regali, dr. Ahačič, Pe-tričič in dr. Kar. Bleiweis pobijali so vsak z drugimi razlogi ugovore nasprotne stranke, za katero so govoriii vitez dr. Kaltenegger, deželni šolski nadzornik Pirker in dr. pl. Schrey, ki je celo glasoviti §. 19. temeljnih državnih postav tolmačil tako, kakor da bi veljal le za Nemce! — Če tudi slovenski jezik v šolah in uradnijah žalibog še zmirom ne vživa svojih pravic, smo vendar Slovenci mirni in ne vzrokujemo prepirov, čakaje bol jih časov, ki priti morajo, al od nasprotne straoi se prav s trte vije prepir. Gledč na to vprašamo: kdo draži? kdo ščuva? Radovedni smo, al bode nasprotna nam večina vsaj formalno sanirala svoje nakane s klicem druge seje, v kateri, ko pridejo vsi njeni pobratimi, jej je obveljava njenega predloga gotova, le obširnejša bode še razprava in mestni odbor postane podoben onim deželnim zborom, ko je bila slovenščina na dnevnem redu. — Kako se godi slovenskemu jeziku v naših šolah, je nova priča to, da v tukajšnji dekliški vadnici, ker je učiteljica gospd Zupančičeva, rojena Suklje, po bolezni ali kako drugače zadržana v šolo priti, se je odložil nauk slovenščine v vadnici zato, ker namestnica njena gospica Krisperjeva slovenskega jezika ni zmožna. — Cenilna dela na polji bodo vse okrajne cenilne komisije 1. dne julija sprejemale. — (Kokoni — svilni mešički) se — kakor se „Soči" iz Gorice poroča — dozdaj še po nizki ceni prodajajo, in sicer kilo Japanskih od 1 gold. 5 kr. do 1 gld. 50 kr., druzih po 1 gld. 16 kr. do 1 gld. 60 kr. Unih je prišlo do 14. dne t. m. na Goriški trg 354*20, teh pa 1048-30 kilov. — Deževno vreme je pokazilo veliko veselje čitalnici v spodnji Šiški, ki se je imela preteklo nedeljo slovesno odpreti; vendar se je zbralo mnogo občinstva, kateremu je godla vojaška godba in so med pokanjem možnarjev govori rodoljubov sladili čas. Pri tej priliki omenimo še, da so društveni prostori odprti ob delavnikih od 8. do 10. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. dopoludne in od 2. do 10. ure zvečer. — Zadnje ,,Novice" so s ,,Tagblattom" vred zapadle konfiskaciji. — Čudno: „Novice" v družbi s „Tag-blattom"! In vendar so Dunajski in drugi liberalni in konservativni časniki veliko več o tem, kar je vsaki babici znano, poročali, ko naš list. — Tudi zadnji „Brenceij" je bil zasežen zarad dveh sestavkov in zarad podobe na zadoji strani. — Podobo ranjcega knezoškofa Lavantinskega Antona Martina Slomšeka je gosp. Zajec 14. dne t. m. poslal v Maribor, kjer se bode v stolni cerkvi 24. dne t. m. slovesno odkrila. Ravnokar nam je iz Maribora došel načrt velike svečanosti, s katero se ima odkriti spominek enega izmed prvih sinov matere Slovenije vseh časov. Ob 10. uri dopoldne bo slovesna maša v stolni cerkvi in pridiga, potem odkritje spominka in „Te deum". Opoldne je občni obed v čitalnici, ob 4. uri popoldne občni zbor, ob 8. uri zvečer,,beseda". Gotovo , da vsa Slovenija bode vsaj v duhu 24. junija zbrana v Mariboru! • 197