KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 37 (1) PATENTNI SPIS INDUTSRISKE SVOJINE Izdan 1 Maja 1932. ST. 8840 Navratil Ladislaus, Budapest, Mađarska. Zelezobetonski strop z otlimi telesi. Prijava z dne 30. decembra 1930. Velja od 1. junija 1931. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 31. decembra 1929. (Mađarska). Zneni so že železobetonski stropi z otlimi telesi, ki v bistvu odstojajo iz vzporednih železobetonskih nosilcev, nošenih od glavnih zidov, in iz otlih teles, ki so vgrajena med nosilce in ki ne služijo samo za izpolnitev prostora med nosilci, temveč imajo v glavnem tudi namen, da zasigurajo izgotovljenemu stropu ravno spodnjo stran (plafon) in da istočasno tvorijo za izvršitev stropa potrebno obliko, da se prihrani v to neophodno potrebno, drago opaženje z lesom. Pri teh stropih služijo namreč kod polnilna telesa otla telesa, katera so oblikovana podobno železniški tračnici ter so opremljena z glavo in širokim, ravnim podnožjem, skozi nje gredo podolžni kanali in telesa so žgana iz gline, pri čemer se ta telesa v svrho izdelave stropa polagajo na raven, horicontalen podpiralni opaž iz desk in sicer v navpičnih vrstah h glavnim stenam, ki nosijo strop, in tako, da so vzdolžni prirobničasti robovi njih podnožij priključeni drug k krugemu, vsled česar nastanejo med posameznimi vrstami zgo-rej odprti kanali, ki služijo za oblikovanje železobetonskih nosilcev in stropa. Ako se v te kanale po vložitvi potrebnih armiranj iz železne žice namesti in vtolče na običajni način beton, potem nastanejo v njih željen! železobetonski nosilci, na katerih spodnjem koncu tvorijo vzdolžni utori vzdolžnih stranskih sten otlih teles vzdožna rebra žmulaste oblike. Na teh vzdolžnih rebrih izgotovljenega železobetonskega nosilca visijo potem otla telesa s svojim zglavnim delom, dočim prirobničasti robovi vznožij otlih teles segajo pod nosilce do njihove vertikalne podolžne središčne ravnine in tako popolnoma pokriveja njihovo spodnjo stran. Ta stropna konstrukcija, ki je sicer zelo prikladna vsled svoje gladke in ravne spodnje strani brez lis in razpok in tudi vsled, v primeri z drugimi železobetonskimi stropi, boljše izolacije napram zvoku in toploti in vsled manjše gradbene višine, pa ima ta veliki nedostatek, da je vezana na razmeroma zelo majhno razdaljo nosilcev, ker je konstrukcijska širina otlih teles omejena na male mere, tako da se morejo ti stropi izdelovati samo s prekomerno velikim številom nosilcev, ki otežkočajo izdelavo stropov in tudi znatno povečajo težo in izdelovalne stroške. Vzrok temu leži v tem, da iz fabrikacijsko — tehniških tež-koč dosedaj ni bilo mogoče proizvajati za take strope potrebnih otlih ieles iz gline z večjo širino vznožja kakor kvečjemu 30 cm, kar pa pomenja razdaljo nosilec pri izgotovljenem stropu samo v izmeri 30 cm, ker morajo prirobničasti robovi vznožij o-tlih teles segati do vertikalne vzdolžne straniščne ravnine sosednih nosilcev. Predmet tega izuma se nanaša na železobetonski strop z otlimi telesi kakor tudi na otla telesa, ki služijo za izdelanje takega stropa in ki ne odstranijo samo omenjeni veliki nedostatek in dajejo možnost napraviti razdelbo nosilcev oz. razdaljo nosilcev najmanj dvakrat tako velike kot dosedaj, temveč se ž njimi istočasno vsled njihove posebne oblike znatno poveča trdnost stropa v primeri z dosedanjimi kon- Din. 15. strukcijami. S tem se bistveno zmanjša teža kakor tudi delo in izdelovalni stroški stropa, ne da bi se zmanjšale omenjene prednosti dosedanjih takih stropov. Pri stropu glasom izuma se med po dva sosedna železobetonska nosilca razporedita v smeri, ki je navpična k vzdolni smeri nosilcev, najmanj dve otli telesi drugo poleg drugega, ki izpoljnjujeta prosor med nosilcema. Olla telesa so s svojimi vzdolžnimi osmi oz. prekinitvami smotreno razporejena tako, da ležijo vzporedno z betonskimi nosilci in se prilegajo s svojimi vzdolžnimi stranskimi ploskvami po načinu obokov ob poševno izobličene stranske ploskve nosilcev, ki služijo kod protiupore. Ta protiuporna poševnost stranskih plos-skev nosilcev, kakor tudi naravno odgovarjajoča nagnjenost priključenih stranskih ploskev otlih teles je važna vsled tega, ker se vsled tu nastopajočega protiupor-nega tlaka otlih teles obremenjujejo nosilci na najugodneši način, mamreč na tlak, dočim pri dosedanjih takih stropih, kjer izpolnjuje prostor med po dvema nosilcema samo eno otlo telo, otla telesa samo s svojimi glavami visijo na rebratih ojače-njih spodnjih koncev nosilcev in vsled tega obremenjujejo nosilce na najbolj neugoden način, namreč na nateg v višinski smeri. Ta otla telesa so v smislu izuma, odgovarjajoče njihovi različni legi, izobličena kot levostranska in desnostranska, posamič nesimetrična telesa, ki pa skupaj sestavljena dajejo simetrično otlo telo, ki tvori ploš-nat otel obok, kateri izpoljnjuje prostor med dvema nosilcima in je samonoseč. Trdnost tega od otlih teles tvorjenega otlega oboka se more povečati s tem, da se obe otli telesi na priključenih stranskih ploskvah čvrsto medseboj skitajo na pr. s cementno malto ali s tem, da se obe otli telesi dovedeta do medsebojnega vprijema potom na priključenih ploskvah izobličenega, k podolžni smeri otlih teles vzporednega u-tora in peresa, ali utorov in peres, ali utorov ali prekritij ali riflaslih nazobčenj itd. Ako je potrebna še večja razdalja nosilcev, se more naravno razporediti med po dvema sosednima nosilcima tudi več kot dve taki otli telesi. V tem slučaju se more trdnost od teh otlih teles tvorjenega, samo-nosečega stropa zvišati s tem, da se tudi od nosilca obrnjene stranske ploskve na nosilec priključenih otlih teles izobličijo proliuporno nagnjene in da dobijo nadalj-na otla telesa, ki naj se vstavijo med ti dve otli telesi, klinast presek tako, da po načinu sklepnih kamnov oboka prijemljejo med obe zunanji otli telesi in s tem fiksirajo slednji telesi in sebe medsebojno. Na risbi so kot primer predočene različ- ne izvedbene oblike železobetonskega stropa z otlimi telesi, ki tvori predmet izuma, kakor tudi pripadajoča otla telesa v prečnih presekih, ki so navpični k vzdolžni smeri nosilcev oz. otlih teles. Pri tem so železobetonski nosilci označeni z 1 in med njimi v smislu izuma paroma drugo poleg drugega vgrajena otla telesa z 2a in 2b. Kjer so razporejena drugo poleg drugega tri otla telesa, je tretje otlo telo označeno z 2C. Za strop v smislu izuma pridejo kot taka otla telesa v glavnem v poštev žgane pasmene otle opeke vsled njihove razmeroma majhne teže in vsled njihove trdnosti, in sta obe kot primer predočeni izvedbeni obliki tudi zamišljeni kot taki. Skupaj spadajoči otli telesi 2a in 2>> sta smotreno izobličeni kot plošnati štiristrani otli prizmi, ki sta na obeh straneh odprti in katerih široke strani tvorijo podnožje in strop, njihove ozke strani pa tvorijo vzdolžne stranske stene otlih teles. K nosilcu 1 priključene stranske stene otlih teles so nagnjene pod topim kotom, njih ostale stranske stene pa pod pravim kolom ali pod ostrim kotom k podnožju otlih teles. Podnožje vsakega otlega telesa, ki je vedno ravno, je podaljšano čez stransko steno, priključeno na nosilec 1, v prirobnico 3, katere širina je enaka polovični širini podnožja železobetonskega nosilca. Celokupna širina podnožja enega otlega telesa vključno prirobnico 3 je odmerjena približno enaka normalni celokupni širini podnožja dosedanjih posameznih otlih teles, tako, da dve taki skupaj spadajoči otli telesi 2a in 2b, ki sta drugo k drugemu priključeni na iz risbe razviden način, i to s svojima stranskima stenama brez prirodbnic v eno samo simetrično otlo telo, dajeta dvakrat tako široko otlo telo in s tem tudi dvakrat tako veliko razdaljo nosilcev kakor doslej. Zveza obeh otlih teles v eno telo se more izvršiti na pr. z medsebojnim vprijemom na odgovarjajočih stranskih stenah izobličenega peresa in utora (sl. 1 in 2), ali potom žlebičev, oz. prekritij (sl. 3 in 4) ali riflaslih nazobčenj (sl. 5) itd. Tudi se moreta druga k drugi priključeni stranski steni enostavno samo gladko prilegati (sl. 6 in 8), v katerem slučaju se še skitata na pr. s cementno malto. Seveda se morejo tudi otla telesa, ki so že zvezana potom medsebojnega vprijema, še poleg tega skitati s cementno malto. Strop otlih teles more biti izobličen raven ali v poljubni drugi obliki, na pr. lomljen po načinu strehe (sl. 4) ali valovit (sl. 5) itd. Olla telesa morejo biti, kakor je razvidno iz sl. 3, izdelana brez ojačevalne ločilne stene 4 ali, kakor je razvidno iz ostalih slik, s tako steno. Tudi je lahko predvidenih več takih ločilnih sten v poljubni razporedbi. Zelezobetonski nosilci 1, kateri dobijajo svojo obliko po trapecasto profiliranem kanalu, ki je tvor-jen med po dvema s svojima prirobnicama 3 druga k drugi priključenima vrstama otlih teles 2a in 2b, imajo vsled nasprotno nagnjenih stranskih ploskev otlih teles temu profilu kanala odgovarjajoč enako trape-cast presek, torej navzdol divergirejoče stranske ploskve. Te poševne stranske ploskve nosilcev 1 tvorijo protiupore, ob ka-katere se opira obok, ki je tu tvorjen iz po dveh otlih teles 2a in 2b, kateri izpolnjujeta prostor med po dvema sosednima nosilcema (sl. 1, 6 in 8). Ti železobetonski nosilci 1 so v spodnjem delu opremljeni z običajnimi vložkami 5 iz železne žice, ki sprejmejo natezne napetosti, na zgornjem delu pa z zglavnimi ploščami la, ki sprejmejo tlačne napetosti. Na teh zglavnih ploščah la se nahaja običajna polnitev z žlindro ali drugačna plonitev 6 (sl. 1), na kateri ležijo podložne deske 8, ki nosijo tla 7. V sl. 7 je predočena izvedbena oblika železobetonskega stropa z otlimi telesi, ki zlasti prihaja v poštev pri majhni razpetosti in majhni koristni obremenitvi in pri kateri se razdalja nosilcev poveča na 75 do 80 cm, s tem da se med obe, na železobetonski nosilec priključeni otli telesi 2a in 2b vstavi tretje otlo telo 2C. V tem slučaju sta stranski ploskvi, ki nimata pri-robnic, obeh otlih teles 2a in 2b izobličeni poševno in sicer navzgor divergirajuče in med njima vstavljeno tretje otlo telo 2S je izobličeno klinasto, tako da po načinu zaključnega kamna pri oboku prijemlje med obe ostali otli telesi 2a in 2b. To tretje otlo telo 2C je izdelano nižje od ostalih dveh, vendar pa je lahko tudi enako visoko, kakor je to črtkano označeno v sl. 7. To tretje otlo telo 2C more biti v danem slučaju tudi nadomeščeno z eno ali več polnilnimi opekami. Pri vseh dosedaj opisanih izvedbenih oblikah obstoja spodnja stran stropa, ker je tudi podnožje železobetonskih nosilcev 1 pokrito od prirobnic 3 otlih teles, iz enotnega materijala (opeke), tako da omet, ki je v dotiki s to enotno spodnjo stranjo, vsled učinkovanja različnih temperatur ne more dobiti nikakšnih lis ali razpok. V sl. 8 je radi popolnosti predočena še ena izvedbena oblika stropa, katera pa vsled svoje večje teže in cene prihaja manj v poštev in pri kateri sta otli telesi 2a in 2b izdelani iz iste snovi kakor železobetonski nosilci 1. Tu odpadejo prirobnice 3, ki so potrebne pri iz gline žganih otlih telesih za opažanje železobetonskih nosilcev 1, in namesto njih se morejo uporab- ljati opaži 9 iz desk za spodnji zaključek kanala, ki tvori nosilec 1 in nastane med posameznimi vrstami otlih teles. Polaganje otlih teles v vrstah se mora tu vršiti potom šablon merjenja. Slednjič bodi .še omenjeno, da se more namesto posebne zglavne plošče la za vsak nosilec 1 izdelati tudi ena sama skupna zglavna plošča oz. betonski strop, ki veže vse nosilce. Patentni zahtevi: 1. Železobetonski strop z otlimi telesi, o-značena s tem, da sta med po dvema sosednima železobetonskima nosilcema, v navpični smeri k vzdolžni smeri nosilcev, razporejeni najmanj dve otli telesi drugo poleg drugega. 2. Izvedbena oblika železobetonskega stropa z otlimi telesi po zahtevu 1, označena s tem, da so otla telesa s svojimi vzdolžnimi osmi, oz. prekinitvami razporejena vzporedno ležeča k železobetonskim nosilcem. 3. Izvedbena oblika železobetonskega stropa z otlimi telesi po zahtevih 1 in 2, označena s tem, da so med po dvema sosednima nosilcema razporejena tri otla telesa drugo poleg drugega. 4. Na nosilec priključeno otlo telo za železobetonski strop z otlimi telesi po zahtevih 1—3, označeno s tem, da je njegova vzdolžna stranska stena, ki je priključena na nosilec, nagnjena k podnožju pod topim kotom, druga vzdolžna stranska pa pod pravim ali pod ostrim kotom. 5. Izvedbena oblika otlega telesa po zahtevu 4, označena s tem, da je na sosedno otlo telo priključena vzdolžna stranska stena ravna. 6. Izvedbena oblika otlega telesa po zahtevu 4, označena s tem, da je to telo na vzdolžni stranski steni, ki je priključena na sosedno otlo telo, opremljeno z utorom, oz. peresom, ali žlebičem, ali prekritjem ali riflastim nazobčenjem, ki je v vprijemu s peresom, oz. utorom i t.d. vzdolžne stranske stene priključenega otlega telesa. 7. Izvedbena oblika otlega telesa po zahtevih 4—6, označena s tem, da je njegovo podnožje podaljšano čez na nosilec priključeno vzdolžno stransko steno v prirob-nico, ki sega pod železobetonski nosilec do njegove vertikalne vzdolžne središne ravnine. 8. Vmesno otlo telo za železobetonski strop z otlimi telesi po zahtevu 3, označeno s Jem, da je izobličeno v obliki klina. 9. Zelezobetonski nosilec za železobeion-ski strop z otlimi telesi po zahtevih 1—3, označen s tem, da ima navzdol divergirajo-če stranske ploskve, ki služijo priključenim otlim telesom kot protiupore. ' ■ Srt" Ad patent broj8040. 2C<' [2Ö r/g.8 'ŽZZŽZZZŽZ^SŠ^. > v>> >\\\V <■.*.■•■ ■••..*;' sss ■ s. .. .