leto 1883.
466
Državni zakonit
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVI. — Izdan in razposlan dne 28. septembra 1883.
148.
Ukaz trgovinskega ministra izdan sporazumno z mini-sterstvom notranjih reèi dne 17. septembra 1883,
o tem, kateri obrti so rokodelski.
Na temelji §f" 1, odstavka 2, v postavi od 15. marcija 1883 (Drž. zak. st. 39), 8 katero se obrtni red izpreminja in dopolnjuje, izrekujejo se naslednji obrti za r°kodelske obrte z utesnili, ki stojé v §. 1, odstavku 3, namreč obrti, s katerimi 8e bavijo:
1- Barvomazniki ali mazalci in laki-
2	-
^ čevljarji;
3- dežničarji (ki delajo dežnike in solnčnike);
^ frizerji (lasopleti), brivci in lasni-Čarji (parokarji);
glavničarji in mahalarji, koščeni-
nar.ji;
•	godbenega orodja ali instrumentov delavci (ki delajo klavirje, orgle, harmonike it., instrumente iz ploče-vioe, flavte ali postranke, klarinete, fagote, hoboje, gosli, violone, vio-lončele, gitare, citre it.);
'• irharji ; g’ *zbni malarji;
In ^eParji (kositerninarji);
•	ključa,ničarji (šlosarji) ;
•	klobučarji;
12.	knjigovezci, tokarji, delavci ličnega blaga iz usnja in lepenke ali kartona;
13.	kolarji;
14.	kosepleti;
15.	kotlarji;
16.	kovači, ki delajo železnino za vozove;
17.	kovači ličnega ali finega blaga, notarji;
18.	kovinarji, t. j. taki, ki vlivajo kositer, kovine;
19.	krojači (šivarji);
20.	krovci, ki krijejo s korci in skrilmi;
21.	krznarji (kožuharji);
22.	lončarji;
23.	medarji ali popernjakarji in vošče-ničarji;
24.	mehaniki (delavci finih in preciznih stvari) in optiki;
25.	mesarji;
26.	mizarji (stolarji, Škrinjarji);
27.	pasarji in bronzovinarji;
28.	pekarji;
29.	platirarji(narejalci nakladnega dela);
30.	pozamentirarji (ki tkejo pase, trake, preme itd.);
31.	pozlačevalci;
32.	rokovičarji in bandažisti ;
33.	sedlarji, ki delajo pri vozeh po-
trebne stvari;
34.	sitarji in rešetkarji;
35.	sladopeki (slaščičarji) in kolačniki;
36.	sodarji ali bednarji (pintarji);
37.	steklarji (glažarji);
Ta ukaz pride v moč ob enem (istodobno) z gori omenjeno postavo.
Taaffe s. r.	Pino s. r.
ll». 1
I
Ukaz trgovinskega ministra sporazumno z ininistcrstvom notranjih reèi izdan dne 17. septembra 1883,
določajoč, koliko let mora prositelj za rokodelsk obrt izkazati daje kot učenec in kot pomagač delal v istem obrtn ali v fabriki, katere delo je dotičnemn obrtn pripodobno.
Na temelji §f* 14 postave od 15. marcija 1883 (Drž. zak. st. 39), s katerim se obrtni red izpreminja in dopolnjuje, ukazuje se takö:
Da sme rokodelsk obrt nastopiti ali začeti in samostalno vršiti, mora pro-v sitelj po določilih §fu 14 postave od 15. marcija 1883 (Drž, zak. št. 39) izkazati, da je kot učenec in kot pomagač delal v istem obrtu ali v fabriki s pripodobnim delom.
Čas učenja ne sme biti krajši od dveh let in ne daljši od štirih let.
Znotraj teh mej pristoji zadružnim zborom po §fu 119 b, točki f) zgoraj v misel vzete postave, v tem oziru narejati sklepe, kateri naj bodo vzprijeti v u8tanovilna pravila dotične zadruge. Kjer in kolikor bi zadružni zbori o tem ne bili ničesar ukrenili, določa se Število učnih let med gori postavljenini mejami s prostim dogovorom.
Prositelju je izkazati, da je kot pomagač (odnosno fabriški delavec) najmanj dve leti delal.
Ta ukaz pride v moč ob enem z gori napomnjeno postavo.
Taaflfe s. r.	Pino s. r.
38.	strojarji;
39.	strugarji (takarji) in delavci kip iz morske pene, lularji;
40.	ščetarji (kartačarji);
41.	tapetirarji (tapetniki);
42.	torbarji (mošnjarji), jermenarji, bičarji, kaparji, sedlarji in taki, ki delajo konjsko opravo ali oprego;
43.	urarji;
44.	vojeninarji (ki meso vodijo ali predajajo);
45.	zlatarji, srebrarji in dragotinarji;
46.	zlatoklepi, taki, ki zlato, srebro in druge kovine mlinčijo ali ploščijo.
467
150.
Ukaz trgovinskega ministra sporazumno z ministrom za bogočastje- in uk izdan dne 17. septembra 1883,
s katerim se določujejo obrtna učilišča, katerih svedočbe dajo pravico, nastopiti kak roko-
delsk obrt.
Na temelji §fu 14 postavo od 15. marcija 1883 (Drž. zak. št. 39), s katero 8e obrtni red izpreminja in dopolnjuje, imenujejo se za niže v misel vzete rokodelske obrto 6na obrtna učilišča, katerih svedočbe o uspešnem obiskovanji teh učilišč daj<5 pravico, dotične obrte nastopiti in samostalno vršiti.
1.	Gledé ključaničarskega rokodelstva:
svedočba strokovnih učilnic v Celovci, Kralj. Gradci in Homutovu in pa ma-šinsko-tehničke učilnice na državni obrtni učilnici v Pragi;
2.	gledé kolarskega rokodelstva:
svedočba strokovne učilnice v Bergreichenstein-u;
3.	gledé kotlarskega rokodelstva:
svedočba strokovnih učilnic v Celovci in Homutovu, in pa mašinsko-tehnične strokovne učilnice na državni obrtni učilnici v Pragi;
4.	gledé rokodelstva kovačev ličnega dela, nožarjev:
svedočba strokovnih učilnic v Celovci, v Kraljičinem Gradci, Homutov^. in Steyer-u, in takö tudi mašinsko-tehnične strokovne učilnice na državni obrtni učilnici v Pragi ;
5.	gledé lončarskega rokodelstva:
svedočba strokovnih učilnic v čeških Toplicah, Dečinu, Znojmu in umetnoobrtne strokovne učilnice na državni obrtni učilnici v Gradci;
6- gledé mizarskega rokodelstva:
svedočba strokovnih učilnic v Kraljikih, Halinu, Hallstadtu, Königsbergu, Marianu, Belaku, Valaški Meziriči, Wallernu, Wolfsbergu, Zakopanem, Hrudimu, Rivi, Bruku n. M., dalje strokovnih učilnic za lesovno obrtnost na državnih obrtnih učilnicah v Gradci, Salcburgu in Insbruku in na uinetno-obrtni strokovni učilnici v Levovu, naposled svedočba nižje strokovne učilnice posebnih tečajev za pohišno in stavbeno mizarstvo na tehno-logičnem obrtnem muzeji na Dunaji;
'• gledé rokodelstva pasarskega in bronzovinarskega:
8vedočba strokovnih učilnic v Ilajdi, Steinschönau, Jablonci, in zlatarske učilnice v Pragi;
°* gledé 8odarskega rokodelstva :
svedočba strokovne učilnice v Bergreichenstein-u;
9* gledé steklarskega rokodelstva:
svedočba strokovnih učilnic v Hajdi in Steinschönau;
10- gledé strugarskega obrta:
svedočba strokovnih Šol za lesno obrtnost v Kraljikih (Grulich), Tahovu, Rivi, Valaški Meziriči, Zakopanem in Hrudimu, dalje strokovni oddelki za lesovno obrtnost državnih obrtnih učilnic v Gradci in Insbrucku in strokovne učilnice za umetne obrte v Levovu;
11.	gledé urarskega rokodelstva: svedočba strokovne učilnice v Karlstinu;
12.	gledé rokodelstva zlatarskega, srebrarskega ih dragotinarskega : svedočba zlatarske učilnice v Pragi in cizelirske učilnice na učilnici za umeteljne obrte avstrijskega muzeja za umetnost in obrtnost na Dunaji.
Ta ukaz pride v moč ob enem z gori napomnjeno postavo.
Minister za bogačastje in uk izdâ zvršitvena določila k temu ukazu.
I • S
Conrad s. r.	Pino s. r.
151.
Ukaz trgovinskega ministra sporazumno z ministerstvom notranjih reëi izdan dne 17. septembra 1883,
o izkazovanji „posebne sposobnosti“ za nastop katerega izmed dopuščanih obrtov imenovanih v §. 15, točki 1, 2, 5, 7, 8,10,11,14,17,18, 20 in 2i postave od 15. marcija 1883 (Drž. zak-št. 39), obrtni red izpreminjajoče in dopolnjujoče.
Na temelji §§fov 15 in 23 postave od 15. marcija 1883 (Drž. zak. št. 39), ukazuje se zastran izkazovanja posebne sposobnosti pri naslednjih dopuščanih (koncesijoniranih) obrtih to le:
L Tiskarski obrti.
Prositelji za dopustilo katerega v §'" 15 postave od 15. marcija 1883 (Drž. zak. št. 39), pod 1 in 2 omenjenih obrtov morajo pred obrtovnim oblastvo® izkazati za vršbo obrta dovoijno splošno obrazovanost ali omiko in kolikor gi'e za obrte, katerih delo je mehanično ali kemično razmnoževanje slovstvenih ah umetniških proizvodov (zdelkov), tudi dovoijno strokovno sposobnost s pred-ložbo svedočbe o večletnem delanji v dotičnem obrtu. Le-ta poslednji izkaz moč' je nadomestiti s predložbo svedočbe o uspešno dovršenem obiskovanji dotičnega strokovnega učilišča.
2.	Brodniki.
Prositelji za dopustilo brodniškega obrta, to je, taki, ki hočejo plovila n» jadra ali vesla po notranjem vodovji obrtovno voditi, morajo izkazati potrebne praktične znanosti in lastnosti.
Kjer zastran posamičnih vodâ veljajo posebni propisi, tam so le-ti mero-davni v tem.
3.	Dimničarji.
Prositelji za dimničarsko dopustilo morajo pred obrtovnim oblastvom izkazati z učno svedočbo, da so se toga obrta naučili, kakor je v redu, a z delavsko svedočbo, da so si v obrtu res delajoč zadobili praktično sposobnost za-nj.
4.	Smradotocje ali kanale trebeči.
Prositelji za dopustilo trebljenja smradotočij morajo pred obrtovnim oblastvom z delavsko svedočbo izkazati, da so si v obrtu res delajoč zadobili Praktično sposobnost za-nj.
5.	Delanje in prodajanje orožja in strelivnih stvari.
Prositelji za dopustilo obrta, ki se bavi z delanjem in prodajanjem orožja 'Q strelivnih (municijskih) stvari, morajo pred obrtovnim oblastvom izkazati do-v°ljno strokovno sposobnost s posebnimi znanostmi, ki so jih zadobili v strokov-ßih učiliščih ali vsled praktičnega delanja v obrtni vršbi, ter predložiti svedočbo Etičnega strokovnega učilišča, ali pa delavsko svedočbo.
Kjer gre za dopustilo, strelno orožje narejati in prodajati, mora prositelj, če Ue izkaže sposobnosti s svedočbo dotičnega strokovnega učilišča, vrhi tega 8 predložbo učne svedočbe izkazati, da se je obrta tega naučil, kakor je v redu.
Delanje in prodajanje ognjarskih tvarin in zdelkov in pa vsakovrstnih razpočnih
(razletljivili) preparatov.
Prositelji za dopustilo obrta, ki se bavi z delanjem in prodajanjem ognjar-8kih tvarin in zdelkov, morajo pred obrtovnim oblastvom izkazati, da so si zadoni potrebne znanosti pirotehnike poprej služeč v tem obrtu, ali da so dosegli kernijsko-tehnične strokovne znanosti.
Prositelji za dopustilo, delati razletljive stvari, morajo izkazati svojo po-8ebno sposobnost po ministerskem ukazu od 2. julija 1877 (Drž. zak. st. 68).
»
• Izvajanje strupov in pripravljanje tvarin ter zdelkov namenjenih v lek ali zdra-in prodajanje obojih, kolikor to ni izključno lekarnikom pridržano; po tem napravljanje in prodajanje umetnih rudninskih vod.
I Prositelji za dopustilo obrta, kateri se bavi z izvajanjem strupov in pode-°yanjem tvarin in zdelkov (preparatov) v leke, in z napravljanjem umetno namenih rudninskih vod, dolžni so izkazati, da so si bodi na tehničnem učilišči 1 Qa kemijskem zavodu v zvrševanje namerjanega obrta potrebne kemijske zna-n°8tb in z najmanj dveletnim delanjem v kemijskem laboratoriji ali v obrtu ba-Vçôeni se s predmetom dopustila potrebno ročnost ali spretnost zadobili.
Prositelji za dopustilo prodajati v§. 1 ministerskega ukaza od 21. aprila 1876 ' rz- zak. št. 60) omenjene strupe (otrove) dolžni so v to potrebno posebno spo-8°b*iost izkazati takö. kakor veleva §. 2 omenjenega tu ukaza.
Od prositeljev za dopustilo, prodajati v lek podelanih tvarin in preparatov, Pp tem umetne rudninske vode, kolikor prodaja teh zdelkov ni pridržana lekar-*0m, ne zahteva se poseben izkaz sposobnosti.
Polaganje plinovodnih cevi ali troh, urejanje svečave in dovajanje vode.
. Prositelji za aJati vodo, to je, °rajo izkazati :
dopustilo, polagati plinovodne oevi, uravnavati svečavo in doda dobodo koncesijo kot dovajalci (inštalaterji) plina ali vode,
1.	Da so se naučili mehaniŠkega, ali ključaničarskega ali kleparskega obrta in
2.	da so štiri leta delali pri sezajočih v njihovo stroko davajalnih (instalacijskih) obrtih.
Za prositelje pa, ki morejo izkazati potrebne znanstvene tehnične študije, bode dovolj, če izkažejo dveletno praktično delanje v dotičnem dovajalnem obrt»-
V oziru na izkaz posebne sposobnosti v obrtniško urejanje svečave z elektriko merodaven je ministerski ukaz od 25. marcija 1883 (Drž. zak. št. 41).
9.	Delanje in popravljanje parnih kotlov.
Kdor hoče delanje in popravljanje parnih kotlov osebno vršiti ali tehnično voditeljstvo tega dela prevzeti, mora pred obrtovnim oblastvom izkazati s sve-dočbo tehničnega strokovnega učilišča, da ima dotične mehanično-tehnične znanosti in dalje, daje poprej delal v tem obrtu.
10.	Podkovstvo.
Prositelji za dopustilo, po obrtovno zvrševati podkovstvo, dolžni so svojo posebno sposobnost izkazati takö, kakor veleva ministerski ukaz od 21. junija 1874 (Drž. zak. št. 100).
11.	Pokonéevanje podgan, miši itd. s strupovitimi stvarmi.
Prositelji za obrt pokončevanja podgan, miši, škodljivih mrčesov itd. s strupovitimi rečmi morajo pred obrtovnim oblastvom potrebne znanosti izkazati.
Ta ukaz pride v moč istodobno s postavo od 15. marcija 1883 (Drž. zak. št. 39).
Taaffe s. r.	1*1 n o s. r.
153.
Ukaz ministerstev za notranje reči in trgovino od 17. septembra 1883,
s katerim se postavljajo meje pravicam lekaren in prodajalnic materialnega blaga in dotičnib
drugih obrtov.
Na temelji tretjega odstavka v §ru 54 postave od 15. marcija 1883 (Drž. zak. št. 39), s katero se obrtni red izpreminja in dopolnjuje, ukazuje se zarad razmejitve pravic, ki jih imajo lekarne prodajalnicam raaterijalnega blaga i° spadajočim semkaj drugim obrtom nasproti, takö le:
§• 1-	‘ I
Zdravila vsake vrste in oblike po zdravniškem zapisu pripravljati in pro-dajati pridržano je samo in edino lekarnam (apotekam).
Zdravila, za katera v lekarni ne leži propis, kako jih je pripravljati, da ga lahko vsak zdravnik pogleda, ali za katera iz predloženega takega propisa ni moči določno spoznati substancije leka po kakovosti in količini, ne smejo se sploh, — torej tudi v lekarnah ne — imeti na prodaj ali prodajati.
§• 2.
Samo lekarnam je dopuščeno na prodaj imevati in prodajati farmacevtične Preparate brez razločka, naj bodo izvedeni po propisih, ki jih obsega avstrijska lekarniška knjiga (Pharmacopea austriaca) ali po dispensatorijih drugih dežel.
Od tega pridržka izimljejo se samo dijetetična in kosmetična sredstva, 8 Čistili za zobe vred, ako po svoji kakovosti niso zdravilne zmesi, dalje rudninske vode od prirode in umetno narejene in zdelki ali proizvodi od takih vod dobljeni, kakor tudi vsakovrstne kirurgične obezilne tvarine. Umetno napravljene raztopine rudninskih soli v vodi, katere se po vnanji kakovosti predočujejo za rudninske vode od prirode, ne bodoč ponarejene po takih, smejo se vendar samo v lekarnah na prodaj imeti in prodajati.
§. 3.
Lekarnam je pridržano, da smejo na prodaj imeti in prodajati droge (zdra-vHne tvarine) in kemijske preparate, katere se samo in edino za zdravila ali leke uPorabljajo.
Stvari, katere se uporabljajo ne samo za zdravilo, nego tudi v tehničnem °airu, pripuščajo se v občni promet proti temu, da se zakoniti uveti izpolnijo.
§• 4.
Ali gledé stvari, katere so po §. 3 lekarnam pridržane, daje se političnim deželnim oblastvom oblast, po meri posebnih potreb in razmerov, ki vladajo v dotičnem upravnem okoliši, z odobrenjem ministerstev za notranje reči in trgo-vino, v posebej razglašenih spiskih po imenu naznaniti tiste stvari, za katere se dopušča, da jih tudi drugi trgovci na prodaj imajo in prodajajo.
Pri tem bode treba ukazovati tudi tiste opreznosti, katerim so v promet pri-puščene stvari s policijskih ali zdravstvenih ozirov podvržene gledé njih prodaje drobno.
V	te spiske ne sme se privzemati nobena tistih stvari, gledé katerih so za ?ddajanje v lekarnah propisane posebne opreznosti ali omejitve ali pri katerih se •Ie za kaj bati, da bi se utegnilo zlorabiti ali da bi se po zmoti namesto njih lahko vzela kaka močnejša tvarina.
§• 5.
V	§§. 2 in 3 ukazane omejitve prometa veljajo za prodajo na drobno. Na Velikotržje (trgovino na debelo) med producenti, fabrikanti, trgovci in lekarniki 8e ta določila ne uporabljajo. V oziru na promet ali trgovino s strupi (otrovi), 8hupovitimi tvarinami (drogami) in zdravju nevarnimi preparati ostajajo v pol-neiu obsegu veljavna določila ukaza od 21. aprila 1876 (Drž. zak. Št. 60).
§• 6.
Prestopki tega ukaza, kateri ne podpadajo občni kazenski postavi niti kazenskim določilom obrtnega reda, naj se pokaznjujejo po ministerskem ukazu od 30. septembra 1857 (Drž. zak. st. 198).
§• 7.
S tem ukazom, kateri pride v moč istodobno s postavo od 15. marcija 1883 (Drž. zak. št. 39), preklicujejo se dozdanji zakoniti propisi, kateri postavljajo mejnike pravicam med lekarnami in prodajalnicami materijalnega blaga ter kemijskimi fabrikami.
Taaffe s. r.	Pino s. r.
153.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 30. avgusta 1883,
da je občina Straning odkazana v okoliš Egenbnrškega okrajnega sodišča v Dolnji Avstriji
Na podlogi postav od 11. junija 1868 (Drž. zak. st. 59) in 26. aprila 1873> (Drž. zak. st. 62) odločuje se občina Straning iz okoliša RavelsbaŠkega okrajnega sodišča, odnosno Korneuburškega okrožnega sodišča ter odkazuje v okoliš Egenburškega okrajnega in Kremškega okrožnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč dne 1. januvarja 1883.
Prazàk s. r.
Popravek.
V državnem zakoniku, izdanem 21. avgusta 1883, kos XLI., št. 137, ki ob8eza ukaz o gozdno-tehničnem osebji politične uprave, treba je na strani 431? v dodatku I, opomnji ad C, namesto: „Drž. zak. št. 47“ čitati : „Drž. Zllk. Št.