i i “1137-Prosen-pionir” — 2010/7/14 — 14:34 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 20 (1992/1993) Številka 3 Strani 138–141 Marijan Prosen: PIONIR VESOLJSKIH POLETOV Ključne besede: astronomija, biografije. Elektronska verzija: http://www.presek.si/20/1137-Prosen.pdf c© 1992 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. PIONIR VESOLJSKIH POLETOV Poteka sto let od rojstva pomembnega načrtovalca človekovega prodora v vesolje in enega od začetnikov raketne in vesoljske tehnike (astronavtike). Slovenca Hermana Potočnika (slika 1) . Rojen je bil 22.12 .1892 v Pu- lju. kjer je služboval njegov oče kot zdravnik in general avstrijske mor- narice. Potočnikov oče je bil do- ma iz okolice Slovenj Gradca . mati pa iz Maribora . Mati je zgodaj ov- dovela in se vrnila v domači kraj. Tako je Herman preživel otroštvo v Mariboru . kjer je obiskoval osnovno šolo . Nato je obiskoval avstrijske vojaške šole. Leta 1913 je zaključil šolanje na vojaški akademiji . Kot inženirski poročnik - strokovnjak za železniške in mostovne gradnje je prvo svetovno vojno preživel na ra- zličnih bojiščih , tudi na soški fron- ti. Zbolel je za jetiko, 1919 so ga upokojili kot stotnika. Nato je na Dunaju študiral strojništvo . Leta 1925 je postal inženir strojništva - Slika 1. Herman Potočnik (1892 do 1929) specialist za raketno tehniko. Po diplomi se ni zaposlil. Zadnja štiri leta življenja je preživel pri bratu na Dunaju in vse svoje umske sposobnosti usmeril v načrtovanje človekovega prodora v vesolje. O teh problemih je mrzlično pisal knjigo . Zavedal se je. da mu je preostalo le še bore malo življenja . ki ga mora plodno izkorist iti . Knjiga (napisana v nemškem jez iku). je izšla leta 1929 v Berlinu tik pred avtorjevo smrtjo. Njen poslovenjeni naslov je Problem vožnje po vesolju (slika 2). V knjigi je Potočnik obdelal načrt za človekovo osvajanje vesolja. raketno tehniko. načine človekovega preživetja. gibanja in delovanja v vesoljski postaji . Na koncu knjige daljnovidno. vendar le načelno nakazuje možnosti resničnega poleta na druga vesoljska telesa. na planete in k najbližjim zvezdam . 139 " 1, , 1 --- --- - I tli' lo "ltl:.,hf,f!J. ! l >Jl\tlIlHHV Ihl \t',',!\il'U 1( dlll! \ I H TI InhUlIl h " lI l! (' lk. "'l. ll -J hlld l P. l ~ I'n)blnn der Ul t .l h r tl n l ~ dn \V( ltruurns Slika 2. Naslovnica Potočnikove knjige Problem vo žnje po vesolju. Potočnik je izdal svojo knjigo pod psevdonimom Noor- dung, zato je avtorstvo dolga leta povzro- čalo precej težav . Potočnik je obdelal različne možnosti raketnih poletov v brezte ž- nem vesoljskem prostoru in uporabo reakcijske sile pri zemeljskih poletih na velike razdalje - za primer med- celinskega letalskega prometa . Obravnaval je umetne zemelj- ske satelite. Te so obravnavali v svojih delih že drugi avtorji. Ven- dar Potočnik dodaja novo zamisel za satel it , ki naj bi krožil z enako kot- no hitrostjo kot se vrti Zemlja in bil tako stalno nad istim krajem zeme- ljske površine. Izračunal je , da naj bi krožil tak satelit na višini 35 900 km nad zemeljskim površjem in da bi se moral gibati s hitrostjo 3 080 mis. Na tej nadmorski višini naj bi vtirili vesoljsko postajo, ki bi služila vzpostavljanju komunikacij . (To so uresničili leta 1963 z izstrelitvijo ameriškega geostacionarnega tele- komunikacijskega satelita Syncom , ki je zavzel lego, kot jo je i z ra ču n a l Potočnik .) Potočnik je celo predvidel težave, ki jih bo imel človek , vajen zemelj- ske težnosti in ozračja, v breztežnem in brezzračnem vesoljskem prostoru, in nakazal nekatere možne rešitve. Menil je, da krajše bivanje v vesoljski postaji za človeka ne bo težavno, pri daljšem pa utegne priti do sprememb v človekovem organ izmu (kar je danes potrdila vesoljska medicina). Potočnik je izdelal tudi projekt za vesoljsko ladjo za daljše bivanje in delo ljudi .v vesolju . V taki ladji naj bi imela vesoljska posadka svoje zatočišče in zagotovljene osnovne pogoje, podobne zemeljskim . V svoji knjigi Herman Potočnik piše, da ni namen njegovih razmišljanj prepričati, da bi že jutri potova li k drugim vesoljskim telesom . Želi le pove- dati, da se vožnja po vesoljskem prostoru človeku ne bi smela zdeti nekaj nemogočega, neuresničljivega, ampak da je to verjetno tudi tehnično povsem rešljivo, kar se je pozneje izkazalo za resnično . 140 Slika 3 . Pogl ed na vesol jsko postajo , ki jo je n ačrtoval Potočnik . Ta pos taja je sesta vlje na iz stanovanj skega kolesa , sončno - energijs ke ce nt ra le in ob se rvatorija za as t ronoms ka opazova nja . V ozad ju je Zemlja. Slika je vzet a iz Potoč nikove knjige . Nar isal jo je avt or sam . PotoEnikwa knjiga je idla v prelmnem obdobju, ko se jo Elwok od teoretihih rslrrnigljanj f c pornpel do prvih praktitnih uresnititev. Leta 1935 MI z raketo na tekots gwivo dosegli viiino 2,3 km, 1957 sa izdtrelili prvi urnttni xemeljski satdit, 1959 je sonda Lunik 2 ptviE zadelr Luno, 1961 jc Jurij Gagarin pwiE oMro2il Zmljo, 1963 ao itstrelili prvi g-tadonarni sadit, 1969 je z Apolla 11 stopil prvi Elovek na drugo vrvaljsko telo - Luno, 1975 so pwil! spojili veoljski postaji Apollo in Sojuz na kroznici drmg Zernlje, proti drugim planetern so fa poletele vesoljske sonde, nekaj pa jih celo zapuSEa nab OsonEje. Vse to je napovcdal PoWnik v svoji knjigj. N j e g ~ l projekt obljudene vssoljskt postaje pa Ye bka na uresni8tev. Patohikova knjiga Problem vohjupo veso@u je tab zgledno in pornem- bno deb, da so st iz njega u&li kasntjL wdilni m a j e asttonavtikt in izjavljali, da jirn ni sfufila la kot uEbenik, arnpak tudi kaf vrpodbuda za ushrarjalno dclo. Lsta 1986 ja Slovenska matica izdala slovenski p r m d tc znamcnite knjige.