^IMORSKI dnevnik
začel izhajati v Trstu
Dredh1^3 1945, njegov DMcw?,dnik PARTIZANSKI braEiVQNlK pa 26- novem-C*1943 v vasi Zakriž nad ciiri nim’ razmnožen na r'?stl1- Od 5. do 17. sep-jembra 1944 se je tiskal arn' "Doberdob« v S0VftcHu Pri Gorenji Trebu-do 1° 18'. sePtembra 1944 „0. • ^aja 1945 v tiskarni Dri ,'(enija“ pod Vojskim
Da u riii' cl0 8' maia 1945
tj v. Osvobojenem Trstu, ki DJe i2šla zadnja števil-♦j7aBl ie edini tiskani par-'2anski DNEVNIK v za-SU2njeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
Čedad
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abt>. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 79 (13.612)
Trst, petek, 6. aprila 1990
Sporočilo Bele hiše med obiskom zunanjega ministra SZ Ševardnadzeja
Konec maja v Washingtonu srečanje Budi - Gorbačov
Ob vprašanju razorožitve naj bi predsednika spregovorila tudi o Vzhodni Evropi Litovska pribaltska republika pripravljena na kompromisno rešitev z Moskvo
'VasHINGTON — Srečanje med predsednikom Georgeem ^Ushein in predsednikom Sovjetske 30eze Mihailom Gorbačovom bo od tQnrnaia do 3. junija letos v Washing-„ U' Srečanje, na katerem bodo spre-*** predvsem o razorožitvi ter po tiiih v®rjetnosti tudi 0 drugih vpraša-ki zanimajo obe državi, zato tudi t P^žaju v Litvi, bo potekalo dva nQQna Prej, kot je bilo sicer napoveda-
U P^vestil° o »summitu«, ki bo sledil Bel u' ki so ga pripravili na Malti, je , la hiša objavila prav pred začetkom jopega srečanja med zunanjima mi-Bak01113 Ševardnadzejem in ZDA ; Kerjem (na sliki). O samem vrhu pa Se arneriški državni tajnik dejal, da so Za ta datum zmenili, ker ta odgo-2vr)a obema državama (v Sovjetski ®z| bo junija kong^res partije), j Kljub pomanjkanju uradnih vesti o veaVnem redu srečanja, poznavalci glav P°vedatb da se bo odvijalo v nai h6111 v Wasbingtonu. O vsebini pa žitvOpravljala o vprašanju razoro-V7he ter tudi o velikih spremembah v °dni Evropi, ki so sledile zadnje-srečanju obeh predsednikov.
V ta okvir prav gotovo sodi tudi litovsko vprašanje, ki je sicer na dnevnem redu že na srečanjih obeh zunanjih ministrov. O tem je včeraj Eduard Ševardnadze zagotovil ameriškemu kolegi, da bo Sovjetska zveza skušala na miroljuben način rešiti vprašanje Litve in ostalih dveh pribaltskih republik.
Včeraj pa je v Vilniusu nadaljeval zasedanje novoizvoljeni parlament, ki je po daljši razpravi sestavil pismo, ki ga je poslal predsedniku Sovjetske zveze Gorbačovu. Litovski poslanci ugotavljajo, da tako oni kot tudi verjetno sam predsednik SZ si želijo politično rešitev vprašanja. Zaradi navedenega je litovska skupščina pripravljena na začetek pogajanj.
Vse kaže, da je pribaltska republika pripravljena na kompromis s Kremljem in ni izključeno, da bo Vilnius predlagal več, kot Gorbačov pričakuje. Tako je v Moskvi povedal Egidius Bichkauskas, ki od 2. aprila predstavlja litovsko državo v Moskvi.
Včeraj pa se je izvedelo, da bo velika večina latvijskih parlamentarcev 3. maja predstavila skupščini v Rigi predlog o osamosvojitvi.
Kmalu nared
nova določila
• • ••
o organizaciji šolskih izletov
RIM — Šolski izleti naj bi bili odslej bolj varni. Po zadnjih tragičnih nesrečah je namreč minister za šolstvo Ma-tarella začel pripravljati administrativno okrožnico, s katero naj bi določili vsa pravila za organizacijo šolskih izletov.
Ministrsko okrožnico naj bi vsa šolska skrbništva dobila že do konca prihodnjega tedna. Matarella želi na ta način šolska vodstva opozoriti predvsem na to, da večjo pozornost kot doslej posvečajo sami vsebini teh izletov in pa izbiri prevoznikov, kjer naj bi izbrali predvsem tiste turistične organizacije, ki so svojo profesionalnost že dokazale.
Na ministrstvu za šolstvo pa so tudi prepričani, da se je treba boriti proti koncentraciji šolsjcih izletov v istem letnem obdobju. Šole zdaj v glavnem vse izlete in ekskurzije organizirajo v obdobju pred božičem ali pa pred veliko nočjo, ko je na cestah že tako povečan promet in s tem avtomatično tudi manjša varnost. Matarella se tudi zavzema za ločitev dijakov iz višjih razredov od tistih iz nižjih, ki naj bi obvezno potovali v ločenih avtobusih.
S temi načrti ministrstva za šolstvo je Matarella že seznanil šolske skrbnike, kateri bi morali v bodoče od primera do primera tudi ocenjevati resničen kulturni pomen in pa poučnost vsakega izleta, ki ga namerava šola, ki sodi v pristojnost posameznega skrbništva, organizirati.
Obisk poteka v znamenju kontestacij nekaterih pohtičnih strank
Palestinskega liderja laserja Arafata sprejeli najvišji predstavniki vlade
Vji — Palestinski hder Jaser Arafat je včeraj pripoto-hisci ura<^n* obisk v Rim, vendar ga italijanski politiki tiajj sPrejeli ravno odprtih rok. Vsaj ne vsi. Nezadovoljstvo se , °biskom so izrazili predvsem v poslanski zbornici, kjer viai Prvi oglasil radikalec Calderisi, ki je predsedniku pijg Andreottiju poslal odprto pismo. V njem med drugim Palp'„.. s>cer podpira vsa pogajanja, katerih cilj je priznati iSko državo, vendar ne odobrava nekaterih zadržanj spr ’ ki pričajo, da v tej organizaciji obstajajo kričeča na-hi rJ3, dvoumnosti in grobe diplomatske napake. Arafat še žave predsednik začasne vlade bodočč palestinske dr-Utrje'vZai° bi morali biti previdnejši pri vzpostavljanju m da iP aniu kakršnih koli stikov, piše Calderisi in opozarja, dokg sedanji politični položaj v Izraelu dovolj zgovoren °bislf Za Previdnost. O precenjevanju pomena Arafatovega
Dr) io rrrvrmri 1 tnHi ror*nHIiIrancH tainilr iorrrio T a
VsakoVako imenovani Bakerjev mirovni načrt in da bi bilo Se n drugo mirovno pogajanje neoportuno. Z Arafatom pa tiSsi nameravata rokovati niti tajnik liberalne stranke Al-jm° in ne tajnik PSDI Cariglia.
Se(j aser Arafat pa se je kljub kontestacijam srečal s pred-C6 j ?.m republike Cossigo, predsednico poslanske zborni-PgjOttijevo, predsednikom senata Spadolinijem, s tajnikom j4 1 Craxijem, sprejela pa ga je tudi komunistična delegaci-s z Occhettom na čelu. Rdeča nit vseh pogovorov je bil eda položaj v Palestini, mirovna pogajanja ter politični
položaj, ki se je ustvaril v Izraelu, potem ko je laburistični voditelj Peres napovedal, da bo kmalu sestavil novo vlado. V zvezi s tem je bil Arafat dokaj previden, saj je dejal le, da upa v pozitiven razplet dogajanja na Bližnjem vzhodu. Prav v zvezi s temi premiki pa so ameriški izvedenci za Bližnji vzhod močno optimisti. Po Peresovi spretni potezi sklepajo, da Izraelu ne ostane drugega, kot da se dostojansko odreče zasedenim območjem in prizna palestinsko državo. Menijo tudi, da bi Izrael zapadel v globoko krizo istovetnosti, če bi se dosedanja mirovna pogajanja, ki so na dobri poti, spet izjalovila.
Danes bo palestinskega karizmatičnega vodjo sprejel papež Janez Pavel II., to pa bo že četrti Arafatov obisk v Vatikanu od leta 1982. Prav tako danes bo Arafat obiskal še Perugio in Assisi, sprejela pa ga bo tudi delegacija sindikalne konfederacije CGIL, CISL, UIL.
Arafatov obisk je trda preizkušnja tudi za rimske varnostne sile. Diplomatski sprevod nadzorujejo z zemlje in zraka, hotel, kjer bo Arafat prespal, pa je pravo vojaško oporišče. Poleg tega pa palestinskega gosta stalno spremlja pet osebnih straž, ki italijanskim varnostnikom povzročajo nemalo preglavic. Ko se je pred osmimi leti Arafat mudil v Rimu, so prav njegove osebne straže sprožile celo vrsto protestov, saj so hotele do zob oborožene celo v predsedniško palačo. Ustaljena pravila namreč prepovedujejo celo domači policiji, da bi prestopila prag palače z orožjem na sebi. Tokrat, kaže, je sprejem pri Cossigi potekel brez incidentov, saj je peterica počakala zunaj.
NORICUM
ASSICURAZIONI
je na tvoji strani
Drevi v tržaškem Kulturnem domu nadaljevanje Cankarjevega ciklusa z uprizoritvijo drame »Jakob Ruda« v režiji Dušana Mlakarja
NA 12. STRANI
V Gorici bo danes srečanje dijakov z obmejnega pasu
RUDI PAVŠIČ
GORICA — Tisoč in več slovenskih in italijanskih dijakov petdesetih višjih srednjih šol z obeh strani meje se bo danes v Gorici srečalo na osemnajsti izvedbi Dijaškega obmejnega srečanja Primorske, ki se je začelo v letu 1973 v Tolminu. Začetna zamisel, da bi to srečanje služilo k utrjevanju skupnega slovenskega kulturnega prostora, je v kasnejših letih prerasla v dobila nove okvire. Najprej so se prireditvi približali pripadniki italijanske narodnosti z Obale, v zadnjih letih pa tudi italijanske šole iz Trsta in Gorice. S tem je obmejno dijaško srečanje zadobilo večnacionalni okvir v prepričanju, da je to edina smer za boljše medsebojno spoznavanje in vrednotenje dvo-nacionalnega bogastva.
Novost letošnje izvedbe je v tem, da ga bodo prvič organizirale italijanske šole. Sicer bi bile morale že pred nekaj leti srečanje organizirati tržaške italijanske šole. Očitno je tudi v tem primeru prevladala izbira določenih krogov, da je pač nepojmljivo, da bi v samem Trstu italijanske šole
priredile dvojezično manifestacijo. Če je določen del Trsta tudi tako potrdil svojo anahronistič-nost ob zaključku drugega tisočletja, je Gorica le pokazala večje razumevanje.
Tisočero dijakov se bo torej pomerilo med seboj, se pogovarjalo o perspektivah in težavah, ki se odpirajo po prenovi v Vzhodni Evropi, preverjalo likovne in literarne sposobnosti, skratka preživelo bo en dan skupaj.
Ob tem pa je pomembno, da tudi Gorica prispeva svoje, da bo 18. izvedba Dijaškega obmejnega srečanja Primorske »zadihala s polnimi pljuči« in da bo prireditev pustila svoj pečat v prizadevanju po novih dimenzijah odprtosti in medsebojnega spoštovanja. Pomembno bo, da tudi politične, gospodarske in družbene sile potegnejo črto pod to manifestacijo in iz nje izluščijo vse, kar se pozitivnega in posnemanja vrednega lahko izlušči.
Če bo danes Gorica ubrala to pot, bo DOSP povsem uresničilo svoj cilj in preraslo tesne in premajhne šolske okvire.
Na sliki (foto Križmančič) utrinek s tržaškega dijaškega srečanja.
Bergmannova predsednica parlamenta NDR
Zakon o mamilih še precej daleč od izglasovanja v poslanski zbornici
Temperatura v vrstah večine vse višja CarigUa je že zagrozil z vladno krizo
BERLIN — Na prvem zasedanju novega vzhodnonemškega parlamenta, ki so ga izvolili po prvih svobodnih volitvah, je za predsednico bila izvoljena predstavnica demokristjanske stranke Sabine Bergmann-Pohl, ki je po drugem volilnem krogu prejela 214 glasov, njen tekmec za mesto predsednika, socialdemokrat Reinhard 'Hop-pner, pa je dobil 171 glasov. V prvem volilnem krogu pa se je brez uspeha predstavil tudi dosedanji prvi minister, reformistični komunist Hans Mod-row.
Vzhodnonemška skupščina je pooblastila predstavnika večinske stranke Lotharja De Maiziereja, naj sestavi novo vlado, ki bo po vsej verjetnosti sestavljena iz liberalcev, socialdemokratov in demokristjanov.
Včeraj se je izvedelo, da je zahodno-nemška vlada že izdelala načrt za denarno združitev obeh nemških mark, ki naj bi bil kompromisnega značaja.
RIM — »Če bo vlada postala neke vrste "cirkus Barnum", mi v njem ne bomo nastopali.« S temi besedami je socialdemokratski tajnik Cariglia zagrozil z vladno krizo po majskih upravnih volitvah, priložnost za to grožnjo pa se mu je ponudila na tiskovni konferenci, s katero so predstavili poslanko zelenih Giulio Grosso, ki je zamenjala barve in prestopila v socialdemokratski tabor. Cariglia se je pritoževal, da se politične odločitve sprejemajo na trgih in nič več v vladi, medtem ko so po njegovem mnenju nekateri povsem izgubili občutek za odgovornost. »Mi nimamo nikakršnega interesa sodelovati v taki vladi in če se bo vsa zadeva nadaljevala tudi po volitvah, nam ne preostane nič drugega, kot da se sprijaznimo z vladno krizo.«
Toda socialdemokratski tajnik tudi trdi, da se PSI daje večji pomen kot drugim, kar PSDI ne more sprejeti. Zato je Carigla nekoliko izzivalno še dodal, da socialdemokrati nimajo nič proti, če bi KD in PSI rada upravljala državo v dvoje. Vzrok vsega tega pa je treba poiskati v Martellijevem intervjuju za TG1, ko je predlagal poseg vojske za ustavitev dotoka neevropskih priseljencev. Tajnik PSDI temu predlogu nasprotuje, resnici na ljubo pa je treba povedati,
da na splošno predlog podpredsednika ministrskega sveta ni bil deležen velike podpore, sprožil pa je cel plaz polemik. Cariglia trdi, da gre le za volilni manever socialistov.
Vse to pa dviga temperaturo v vladni večini in načelnik demokrščanskih poslancev v zbornici Scotti se pritožuje, da je v vladi preveč osebnih mnenj. Zmedo so še povečale Andreottijeve izjave o odnosih s KPI, o spremljanju razvoja KPI in o institucionalnih reformah, pri katerih morajo biti po Andreot-tijevem mnenju prisotni tudi komunisti. Za nekatere, kot na primer za Andreottijevo »desno roko« Sbar-dello, je to že nekakšen blagoslov za skupno »veliko vlado«, medtem ko predstavnik levice v KD Granelli vidi v teh izjavah predvsem opozorilo Craxiju, naj ga ne skuša prehiteti »po levi«. Socialist Capria vse skupaj tolmači kot pristanek na socialistični predlog o predsedniški reformi, liberalec Battistuzzi pa izjave bere kot možnost za iskanje nekaterih skupnih točk pri institucionalnih reformah. Komunisti se sicer niso hoteli preveč izpostaviti, vendar pa je z dveh strani (od Pellicanija in Minuccija) prišel namig socialistom, da je v igri zdaj tudi Andreotti. K
temu babilonu mnenj pa dodajmo še Forlanijevo, ki se ni hotel izneveriti samemu sebi in je ponovil, ds se komunisti niso spremenili, temveč so si le nadeli maske, da bi prikrili svojo preteklost in drugim zme' šali štrene.
Toda glede mamil je večina le dosegla nekakšen sporazum. Po dolgotrajni razpravi so se namreč us; peli zediniti glede maksiamandmaja o kaznivost uživanja mamil. Gre za bistveno spremembo 14. in 15. člena zakona, s čimer naj bi odpravili prepletanj6 med upravnimi in kazenskimi prekrški in določili' da uživalca mamil, ki ga dvakrat zalotijo pri kršenju zakona, obravnava pretor, ki pa naj bi se ne odločil za kazenske sankcije temveč za obvezno zdravljenj6 brez vpisa v sodno kartoteko.
Razprava v zbornici je še vedno v precej nemirnih vodah. Včeraj popoldne so končno glasovali o !■ členu, toda če bodo nadaljevali s takim ritmom ko1 doslej - členov v zakonu je 35 - potem se poslance® obeta pravi glasovalni predvelikonočni teden, da pa bi zakon sprejeli pred upravnimi volitvami, je možno le, če bodo upoštevali novi pravilnik, ki predvideva precej krajši čas za sprejem zakonov.
,	G. R.
Nova delovna pogodba za zdravstvene delavce
RIM — Sinoči so vlada in sindikati podpisali novo delovno pogodbo za zdravnike in pomožno zdravstveno osebje. Zadnji in odločilni del pogajanj se je začel že zjutraj in se zavlekel v pozne večerne ure, čeprav se je sindikalna konfederacija CGIL, CISL in UIL okvirno strinjala s pogodbo, ki jo je predstavila vlada.
Več nasprotovanj je prišlo od avtonomnih sindikalnih organizacij, ki niso pristale na štiri vladne predloge. Ti se nanašajo predvsem na porazdelitev plačnih poviškov za bolnišnične zdravnike, na organizacijo dela in določitev pristojnosti primarijev ter na dveurno podaljšanje delovnega urnika bolnišničnih zdravnikov. Po mnenju avtonomnega sindikata anestezistov in specialistov na oddelkih za oživljanje, pa vlada ne ponuja ustrezne profesionalne kvalifikacije tej kategoriji zdravnikov. Prav zaradi te negotovosti je kategorija oklicala šestdnevno razčlenjeno stavko, ki se bo začela danes, protestne akcije pa bodo trajale do 20. aprila. Zlasti anestezisti pa se spopadajo še z drugim problemom, saj so stalno podvrženi izhlapevanju nekaterih plinov, ki so zdravju škodljivi.
Za novo delovno pogodbo, ki se nanaša na 650 tisoč zdravstvenih delavcev z zdravniki vred in ki se bo iztekla že konec decembra, bo vlada potrošila 6 milijard lir v prihodnjih štirih letih. Zdravniške plače se bodo v tem obdobju povišale za 28,46 odstotka, kar v denarju pomeni milijon
in 56 tisoč lir več. Pomožno zdravstveno osebje bo v prihodnjem štiriletju dobilo 417 tisoč lir več, bolničarji pa 591 tisoč lir več, medtem ko se bodo plače specializiranih bolničarjev povišale za 750 tisoč lir.
Vladna pogodba predvideva tudi ureditev delovnega urnika za bolnišnične zdravnike, ki naj bi se s sedanjih 36 tedenskih ur zvišal na 38. Minister De Lorenzo sklepa, da bi to podaljšanje ustrezneje krilo popoldanske in nočne izmene.
Več novosti se obeta tudi višji kategoriji zdravnikov oziroma primarijem. Njihovi asistenti bodo lahko postali pomožni primariji samo na podlagi javnih natečajev, medtem ko bodo o imenovanju primarijev odločali člani posebne strokovne komisije. Jasnejši pa bo tudi položaj zasebnih zdravnikov v javnih zdravstvenih strukturah. Tako kot za javne uslužbence namerava vlada uvesti neke vrste nadzorno komisijo, ki bo ocenjevala kakovost in količino dela v najrazličnejših zdravstvenih strukturah. O ureditvi zdravstvenega sektorja pa je bil govor tudi zunaj kabinetnega sveta. Predsednik zavoda za razvoj mednarodnega sodelovanja Leccisi je včeraj predlagal, da bi izseljenci z bolničarsko kvalifikacijo, ki se nameravajo vrniti v domovino, imeli prednost na sprejemnih lestvicah. Pomanjkanje pomožnega in bolničarskega osebja je pereč problem italijanskega zdravstva in vsi dosedanji ukrepi niso veliko zalegli.
Predsedniška kandidata Kučan in Pučnik o bodočih načrtih
LJUBLJANA — Pred nedeljskimi volitvami se je že včeraj zbrala v Ljubljani pisana druščina novinarjev iz vsega sveta. Pridružili so se že stalno prisotnim novinarjem jugoslovanskih medijev in desetinam po-
sebnih poročevalcev, ki so prispeli iz drugih jugoslovanskih republik. Predsedniška kandidata Milan Kučan in kasneje dr. Jože Pučnik sta imela s tujimi dopisniki zanimiva odprta razgovora, med katerima so
na jasno zastavljena vprašanja prišle do izraza bistvene razlike v stališ' čih, v programih in usmeritvi obefc velikih volilnih blokov, ki bosD krojila usodo Slovencev v demokratični večstrankarski družbi.
Kandidat ZKS - Stranke demokratične prenove za predsednika slovenske republike Milan Kučan je odgovarjal kot običajno umirjeno, vedno zelo premišljeno, brez vidnih emocij, čeprav je že opazno utrujen od izrednega pritiska in ostre volilne kampanje.
Že odgovor na prvo vprašanje odkriva njegovo osnovno politično usmerjenost. ZKS - Stranka demokratične prenove je bila na oblasti, imela je vse vzvode oblasti, toda odločila se je za demokratične volitve brez zunanjih pritiskov, brez izgredov in krvavih neredov, kot se je to dogajalo v drugih državah. Taki odločitvi je botrovalo spoštovanje interesov slovenskega naroda, ker brez demokracije ni izhoda iz krize, ni možnosti razvoja in ni možnosti vključevanja v Evropo. Za to se je stranka odločila, pa čeprav s tem zmanjša možnosti lastnega vpliva na politično življenje Slovenije. Tudi ZKS je imela kominformovske recidive, toda tega se je otresla.
Razlika z Demosom je v odnosu do konfederacije in do Jugoslavije. ZKS - Stranka demokratične prenove zagovarja konfederativni pložaj Slovenije, zavzema se za politično in ekonomsko suverenost slovenskega naroda, istočasno pa se izreka za svoboden razgovor z drugimi demokratičnimi silami narodov Jugoslavije. Prenovitelji so za razgovor, če pa ni možen, ne izključujejo možnosti odcepitve.
Prenovitelji so jamstvo za miren prehod v stabilno in demokratično družbo. Ni nujno, da bi se končalo z nasiljem, toda resna je nevarnost revanšizma, ki lahko ogroža odnose v Sloveniji. Predvsem pa je treba upoštevati razmere in odnose v Jugoslaviji, razpoloženje v Evropi in v svetu. Treba je narediti vse, da ne pride do položaja, ki bi bil podoben onemu v Litvi.
Kučan je govoril tudi o odnosu do Jugoslovanske ljudske armade, predvsem pa je izrazil zaupanje v demokratične procese, ki prodirajo povsod v Jugoslaviji. Prepričan je, da bodo demokratične volitve prej ali slej povsod, ne samo na Hrvaškem, temveč tudi v drugih republikah, tako kot bodo to nedeljo v Sloveniji.
□ □ □
Predsednik Demosa, socialdemokratske stranke in kandidat za predsednika republike dr. Jože Pučnik ima svoj osebni volilni štab v bližini Poljanskega nasipa, je izredno živahen in prepričan v zmago.
Že prvo vprašanje, in seveda odgovor, poseže v bistvo problema in zadnjih naporov njegove volilne kampanje.
Demos je za odcepitev, treba je izhajati iz nekaterih dejstev: Slovenci žive v državi, ki ni pravna, v državi, kjer se dnevno krši ustava in imajo pravico, do samoodločb6 vključno do odcepitve. Dr. Pučnik pravi, da se opozicij8 zaveda, da gre za neko obliko kršitve zvezne ustave, vendar bodo šli po tej poti. Na direktno vprašanje, če se izreka z8 odcepitev je nekoliko omilil formulacijo, češ da je za t° potreben razgovor z drugimi republikami. V primeru, da s® nič ne doseže, tako kot sedaj vse kaže, takrat ni drug® možnosti.
Pogajati se je treba kot enakopraven subjekt vendar ko* takega Jugoslavija Slovenije ne sprejema. Po njegove!'' mnenju, gre za kratke časovne roke. Demos namerava juli' ja-avgusta sprejeti novo originalno slovensko ustavo, za kaj je že izdal osnutek in nato razpisati referendum. To naj bi bila gospodarska nuja, saj Slovenija gospodarsko propada Ne bojijo se armade, ker računajo, da generalštab vodij6 razumni in hladni vojaški stokovnjaki in ker ne gre sam® za Slovenijo temveč tudi za Hrvaško.
Po Pučnikovem mnenju je koalicija Demos trdna, ko gre za obe ključni vprašanji: sprememba političnega sistema i® suverenost slovenskega naroda, kasneje po volitvah pa s® bodo seveda povsem naravno pojavile razlike. Bistvena razlika med njim in Kučanom je v tem, da Kučan misli, da j® mogoče popraviti jugoslovanski sistem in da bo vsa Jugoslavija postala demokratična. Pučnik pravi, da Slovenija n8 tak proces na Jugu ne more čakati deset ali več let temve® mora takoj ukrepati.
Vprašanje meja je mednarodno pravno urejeno tako, d8 bi nova država prevzela obstoječe meje, pa tudi dolgov®' seveda le tisti delež, ki ji pripada. Demos zahteva samostojno vojsko in denar. Slovenski vojaki naj služijo vojaški ro» doma, domov je treba premestiti slovenske oficirje. Last® denar je nujen v državi, kjer se pod pritiskom na črn® tiskajo dinarji.
Dr. Pučnik odločno zavrača koalicijo s komunisti, vlad8 naj oni, ki bo imel večino. V imenu socialdemokratov p8 zavrača sodelovanje tudi v primeru razdeljenih rezultatoV' ko nihče ne bi imel večine. Glede plakatne polemike, j® mnenja, da odraža mentaliteto komunistov, ki vidijo povsod sovražnike, demokrati pa samo politične nasprotnike. Odločno zavrača vsako obliko revanšizma in preganjanja pob" tičnih nasprotnikov.
Kaijemv obisk ranimi duhove
LJUBLJANA — Konec volilne kampanje poteka v ozračju obiska jugoslovanskega obrambnega ministra Veljka Kadijeviča v Sloveniji. Pred dnevi je bil v Zagrebu na uradnem obisku na petem vojaškem območju, pred dobrim tednom pa je bil gost srbskega predsedstva in se je pogovarjal s Slobodanom Miloševičem. Obisk na predvečer prvih slovenskih demokratičnih volitev v Sloveniji je vzbudil veliko govoric in kritik. Izredno ostra je ZKS - Stranka demokratične prenove, ki je včeraj poslala uradno izjavo, v kateri meni, da je neprimeren obisk zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Veljka Kadijeviča dan pred koncem predvolilne kampanje v Sloveniji. Ne glede na to, da gre po besedah tiskovnega predstavnika zveznega sekretariata za ljudsko obrambo za rutinski strokovni obisk pri enotah JLA v Sloveniji, v nobeni demokratični državi takšnega obiska pred volitvami ne bi razumeli drugače kot neprimerno vmešavanje od zunaj v že itak pregret predvolilni boj. ZKS - SDP si bo prizadevala za takšen konfederalni položaj Slovenije v Jugoslaviji, da podobni obiski brez povabila državnih organov republike Slovenije ne bodo mogoči. Podobno protestno sporočilo je poslala tudi Socialistična zveza Slovenije, ki poudarja da tak obisk lahko očitno vnese v javnost nemir in lahko pomeni tudi povod za različne razlage in natolcevanja.
Včeraj popoldne pa je predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo dr. Niko Toš obrazložil zadnje izide raziskav javnega mnenja, ki so bile narejene v treh delih. Decembra in januarja so osebno anketirali 2050 ljudi, temu pa sta sledili še dve raziskavi, ki pa so ju opravili po pošti s poslanimi vprašalniki. Januarja-februarja so razposlali 2050 vprašalnikov in dobili 1804 odgovorov, marca-aprila pa so poslali 1804 vprašalnikov in prejeli 1266 odgovorov.
Razmerje sil v družbenopolitičnem zboru je zapleteno, vendar je po zadnjem izidu razvidno, da Demos še nima absolutne večine, čeprav se ji približuje. Najprej je naredil velik skok naprej, saj je od prve do druge raziskave javnega mnenja napredoval kar za 9,6%, v razdobju med drugim in tretjim raziskovanjem pa je nekoliko zaostal, za 0,6%. Razmerje sil v družbenopolitičnem zboru je po tej raziskavi uravnoteženo. Kako bo z drugimi zbori, pa je težko reči, saj velja za občine absolutna večina in balotaža, v zbor združenega dela pa volijo zaposleni in je predvidoma močnejši odstotek levih sil. Verjetna je torej rahla premoč Demosa, najbrž pa bodo odločali prav zadnji trenutki in še vedno 16 odstotkov neopredeljenih.
Skoraj nesporen je rezultat velikega dvoboja med Pučnikom in Kučanom. Vendar tudi tu ni bila izgovorjena zadnja beseda, ker Kučan po anketi še nima zagotovljene absolutne večine in je nujna balotaža, pri kateri pa bo v ospredju še dva tedna volilne kampanje.
Za člane predsedstva so v anketi predvidoma izvoljeni: Ciril Zlobec (Socialistična zveza), sledi mu Matjaž Kmecl (ZKS - Stranka demokratične prenove), Ivan Oman (Kmečka zveza), na četrtem mestu pa je Dimitrij Rupel (Slovenska demokratična zveza).
Zanimiva je tabela o Jugoslaviji. Za takšno, kot je sedaj, se je namreč izreklo komaj 6,2% anketirancev, za konfederacijo 60,3%, za samostojno slovensko republiko 29,8%, neodločenih, oziroma nočejo odgovoriti, je komaj 3,7%. Jugoslavija in odnosi v njej so torej prvo in skoraj odločilno vprašanje volilnega boja in ljudje se odločajo predvsem na podlagi tega, v tem je tudi bistven vzrok velike volilne moči Demosa.
BOGO SAMSA
Podpora kanclerja Vranitzkega jugoslovanski zvezni vladi
BEOGRAD — Avstrija močno podpira program reform v Jugoslaviji, njene dosedanje rezultate in tudi ministrskega predsednika Markoviča osebno, je izjavil avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky.
Kancler Vranitzky, ki je od predsi-nočnjim na tridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji, je v pogovoru z novinarji poudaril, da »Avstrija s pozornostjo spremlja reforme v Jugoslaviji in da je zainteresirana, da te tudi uspejo«. Izhajamo iz tega, da morajo v Jugoslaviji najti dobre in stabilne politične in gospodarske rešitve, kar je zelo pomembno za vstop v evropske integracije, je dejal Vranitzky. Tudi Avstrija mora podpreti Jugoslavijo v mednarodnih organizacijah, saj izhajamo iz tega, da je treba v prihodnosti z Jugoslavijo računati in z njo sodelovati kot s celoto, je poudaril Vranitzky. Na vprašanje novinarja avstrijske televizije, ali to pomeni, da Avstrijo zanima Jugoslavija le kot celota, je kancler odgovoril, da je to treba tako razumeti.
Avstrijski kancler je tudi poudaril, da je Avstriji veliko do tega, da se z »Jugoslavijo, tako pomembno in zelo cenjeno sosedo pogovarja tudi o velikih revolucionarnih spremembah v Evropi, ko je vse težje napovedovati, kaj se bo zgodilo v prihodnje«.
Ko je Ante Markovič odgovarjal vprašanja avstrijskih novinarjev o izidu volitev v Sloveniji, je dejal, da h® izključuje možnosti, da v posamezni!1 republikah različne politične sile ustanovijo vlade. Izrazil pa je prepričanj®' da^ bi celo v primeru, če bi »pogojn® rečeno, desne sile«, kje zmagale, bi sedanja vlada v volitvah za jugoslovanski parlament v vseh republikah dobila večino. »Vsi kazalci kažejo, da i®8 ta vlada podporo vseh republik, v nekaterih tudi do 95 odstotkov«, je dejal predsednik vlade.
Na vprašanje o volilnem položaj*','1 Sloveniji, je Markovič odgovo«1 da j® ta položaj del normalneo3 procesa demokratizacije, v katerem se srečuje)^
tudi z, kot je dejal, »infantilizmom
litičnih gibanj«. Po njegovem mnen]8 se Jugoslavija zdaj nahaja v obdobr
»otroške bolezni« demokracije, vend8_ bo vse prišlo na pravo, mesto. »Navs®
zadnje, kdorkoli bo zmagal na voli*
i	1	1	1* 1	1 ---1-------
vah, ne bo dobil le pravice za sestav vlade, temveč bo nase prevzel tudi 0°
govornost.«	jj
Markovič in Vranitzky sta se N strinjala, da je treba izboljšati sod®1 vanje bank obeh držav. V zvezi z v stvom življenjskega okolja je Vrani ky kot problem omenil tudi jed® elektrarno Krško, (dd)
Zadeva Cogolo-Friulia še zmerom razburja politične kroge v deželi
:	— »iz zaključkov, do katerih
i Pr«la komisija, izhaja, da nima de-lni odbor nobene politične in niti »upravne odgovornosti,« je zatrdil opornik za industrijo Ferruccio Saro ed razpravo deželne skupščine o ®n Cogolo-Friulia. Predsednik de-e|ne vlade Adriano Biasutti pa je Pribil: »Tak vtis imam, kot da bi ho-61 kdo v deželnem svetu za vsako za^f1 P°iska,;l nek političen izgovor . t0- da v zadevo vplete odbor in Jugovega predsednika.«
Csnova, iz katere se je porodila po-_ ^ka, ki se postopoma zaostruje, je ana: februarja lani je deželna fi-Oona družba Friulia nakazala 16 ske rc* posojila znanemu videm-teri?U Podjetju Cogolo, ki pa je bilo ŽjjjJ. v hudi finančni oziroma dol-toval ^dzi, in to brez placeta posve-amega tehničnega odbora. Posta-
vilo se je vprašanje, zakaj je Friulia to naredila, oziroma, ali je kdo v njeni garnituri to ukrenil v lastnem, osebnem interesu. Huda obtožba torej, ki je nemalo pretresla gospodarske in politične kroge ter spričo ostrih protestov v deželnem svetu (predvsem iz vrst opozicije) odjeknila tudi na sodnijskem prizorišču. Splošno prevladuje mnenje, da zadeve ne bo mogoče razčistiti (v zdajšnjem predvolilnem ozračju sploh ne), to mnenje (ki je pri nekaterih celo prepričanje) pa utrjuje že sama okoliščina, da so upravni svet Friulie nedavno obnovili, »s čimer naj bi bila njena podoba očiščena madeža«, kot na-glaša marsikdo, četudi z drugačnimi besedami. Med temi so na primer deželni svetovalci KPI Ivan Bratina, Gi-annino Padovan, Roberto Viezzi, Pao-
Jutri v Vidmu o vlogi založništva ob meji
,V/£)£m — Pred tednom dni so v 'Prnu odprli prvi knjižni sejem j^želnego založništva, ki ga prire-'a deželno zduženje avtorjev in zobnikov iz Furlanije-Julijske kraji-, Med osemnajstimi založniškimi dpr^ ie s svoiimi najnovejšimi žafir Prisotno tu(ti Založništvo tr-s^ga tiska. Sejem je na sedežu Učmske Trgovinske zbornice, tuj- Se vzPore(lno z njim odvijajo krazne pobude. Na sporedu je 0 namreč več okroglih miz in ecanj z raznimi avtorji.
Za Slovence v F-JK pa bo gotovo najbolj zanimiva okrogla miza, ki bo na sporedu jutri, vedno na sedežu Trgovinske zbornice (na Trgu Venerio), ob 17.30. Sodelovali bodo profesor Marino Verovec, ki bo imel uvodno poročilo o vlogi založniških hiš manjšine, tržaški pesnik Marko Kravos, predsednik združenja slovenskih pisateljev Rudi Šeligo, o vlogi in pomenu slovenskih knjižnih izdaj za Nadiške doline pa bosta na okrogli mizi spregovorila Paolo Petricig in Mic-hele Obit.
lo Padovan, Renzo Travanut in Ivo Del Negro, svetovalec Zelenih mavrice Giorgio Cavallo in svetovalca Zelene liste Federico Rossi ter Andrea Wehrenfennig: ti so skupaj predložili resolucijo, ki obvezuje deželno vlado v tej smeri: preveriti možnost, kako spet dobiti nazaj tistih 16 milijard, in obenem sklicati izredno skupščino Friulie, na kateri naj se razjasnijo odgovornosti njenih takratnih upraviteljev in predsednika Vittoria Zanona; zahtevati od novih upraviteljev Friulie, da sprožijo notranjeupravno preiskavo, ki naj obelodani morebitne subjektivne in objektivne odgovornosti direkcije in zastopnikov te družbe v upravnem svetu in nadzornem odboru podjetja Cogolo; izdelati jasna pravila, po katerih naj se ravna Friulia pri izkoriščanju rednega denarnega sklada v korist podjetij, pri katerih ima kapitalno soudeležbo (teh je okoli 130). Skupščina je to resolucijo zavrnila (skupaj z misovsko), sprejela pa je resolucijo svetovalcev Dominicija (KD), Brezigarja (SSk) in Cecovinija (LpT).
Svetovalska skupina KPI je v tej zvezi sklicala tiskovno konferenco, na kateri so med drugim poudarili, da sta bila Saro in Biasutti kljub vsemu prisiljena priznati nujo po »preveritvi vloge, ki jo ima Friulia v upravnih svetih podjetij, pri katerih glavnici je soudeležena«, in da sta tudi naglasila potrebo, da morajo biti ti upravni sveti »manj politično in bolj tehnično naravnani«. Oba sta tudi dejala, da ostaja račun (16 milijard) odprt in da ga bo treba razčistiti po morebitni razsodbi sodišča, ki je že sprožilo ustrezno preiskavo, (dg)
Zbor Naše vasi iz lipane na reviji Primorska poje
Zbor Naše vasi, ki ga vodi Anton Blrtič
ŠPETER — Z nastopom moškega zbora Ivan Košir iz Koritnice, pod vodstvom Marjana Obida, je bil v soboto, v občinski dvorani v Špetru koncert že tradicionalne revije Primorska poje. Prirejata jo Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske, z njima je za špetrski koncert sodeloval domači pevski zbor Pod lipo..
Nato se je špetrski publiki, ki se je v lepem številu zbrala v občinski dvorani, predstavil mešani pevski zbor Naše vasi iz Tipa-ne. Pod vodstvom Antona Birtiča je zapel tri pesmi. Za tem je Claudia Salamant, ki je program povezovala, povabila na oder pevsko skupino Števerjanci iz Števerjana, ki jo vodi Tomaž Tozon. Sledil je nastop dekliške skupine z Goriške SoYodenjska dekleta, ki je nastopila pod vodstvom Sonje Pelicon. Špetrsko revijo je zaključil moški zbor Pevskega društva Miren pod vodstvom Stanka Benka.
Na začetku je goste v občinski pozdravil župan Firmino Mari-nig, ki je med drugim podčrtal pomen takih pobud.
Evropsko
srečanje
v Bruslju
— V belgijski prestolnici ske Prejšnji teden zasedanje Evrop-Po\nu0bodne zveze (ALE), ki povezuje državah6 stranke narodnih manjšin v nostj 5htvropske gospodarske skup-
evr°psk 0r°vanie Ie bdo v Prostorrh
sedovaj ua Parlamenta in mu je pred-Garaikra a?kovski evropski poslanec je bil0 j eia iz Španije. Na zasedanju Henta 86 Vet drugih evropskih parla-stranl/CjV; Predstavnikov posameznih v ItaHi; , rske in Korzike do manjšin tudi v, ■ katerih poslanec Melis je bil Prisoten.
9ani7flP-0r,ec!u zasedanja je bilo več or-sebeii 1J,sklh m Programskih točk. Po-b°dnim bl1 tudi 90v0r 0 odnosih z vz-Pot o,"11 deželami, ki so se napotile na 0ttieni rabzma in demokratizacije. Naj ^Ova!100' da je delu srečanja prisos-je orii?, tudr delegacija iz Estonije, ki Prisl,, tamkajšnji položaj, skup tna je bila tudi Slovenska Pal de*!,,lz naše dežele, ki jo je zasto-Sv°jeiu n podtajnik Andrej Bratuž. V a ti$k0 aast°pu na zasedanju, kot piše dapjo „.,nem poročilu, je prikazal se-Posebgj Uacij° Slovencev v Italiji, še .ko Pa boj za zaščitni zakon. Prav blstitj, Predstavnik SSk dejal, da mora biljatj Cl°nalna Evropa pozorno spre-Slovend0v .razvoj zlasti v republiki Prvih 1'*1' ^1 se sedaj predstavlja na Evro« POVojnih svobodnih volitvah. b°rbo • ustanove pa naj podpirajo Cev v ,a manjšinske pravice Sloven-Ztiapjh dabji' saj so to dolžne že po 'z Par]adokumentih Evropskega sveta
Tudi v A vstriji se pripravljajo na volitve
Manjšinski kongres brez Smolleta
CELOVEC — Etnocentrizem ali interkulturnost? Manjšinska avtonomija ali vsaj delna vezanost na stranko? In personalno: ali Karel Smolle (še naprej) manjšinski poslanec ali ena od kandidatinj iz vrst gradiščanskih Hrvatic? Tako bi se dalo na kratko povzeti programska in personalna vprašanja pred manjšinskim kongresom stranke Zelenih, ki bo v nedeljo na Dunaju.
Avstrijski Zeleni so edina parlamentarna stranka, ki si je omislila ob devetih uradnih zveznih deželah še deseto, nekakšen volilni okoliš, kjer dobi strankine t.i. preostale glasove kandidat narodnih manjšin. Tako je bil pred štirimi leti izvoljen Karel Smolle, prvi koroški Slovenec v dunajskem parlamentu od začetka prve svetovne vojne. Proti koncu prejšnjega meseca je Smolle, kot je znano, napovedal, da ne bo več kandidiral, vsaj pri Zelenih ne. Do konca mandata letošnjo jesen bo sicer še ostal v poslanskem klubu Zelenih, s strankinim vodstvom pa, kot kaže, nima več nobenih stikov. Smolle meni, da je s tem pri Zelenih konec avtonomije za narodne manjšine. In skupaj s predstavniki manjšinskih organizacij koroških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov, Madžarov, Čehov in Slovakov, povezanih v dunajskem centru narodnih skupin, bo bojkotiral nedeljski kongres.
Pri stranki Zelenih je treba zaradi kandidiranja imeti pred očmi pravila o rotaciji manjšinskih kandidatov, če je zdajšnji poslanec Slovenec, bodi naslednji kandidat Hrvat. In ker zagovarjajo tudi pariteto po spolu, bodi poslej na vrsti kandidatinja. In na manjšinskem kongresu lahko sodeluje kot delegat ali celo kandidira vsakdo, ki tri oz. jret dni pred začetkom kongresa to pisno sporoči vodstvu Zelenih.
Že od lanskega decembra, od zveznega kongresa Zelenih, kot verjetni naslednici Karla Smolleta omenjajo gradiščanski Hrvatici Terezijo Stoisits, pravnico v prosvetnem .ministrstvu, sicer voditeljico delovne skupine za manjšinski program, in mag. Marijano Grandits, nekdanjo prvo kandidatinjo Zelenih za gradiščanski deželni parlament. Kronisti (in kajpak Smolle) niso pozabili pripomniti, da je Stoisitsova še zmerom članica socialistične stranke. Prav tako so ob nedavnem koroškem manjšinskem kongresu Smolle in njegovi pristaši opozarjali, da so med Zelenimi dejavni tudi nekateri nekdanji in sedanji člani KP Avstrije.
Programski osnutek, ki naj bi ga sprejeli v nedeljo, nosi naslov Za novo kulturo sožitja jned manjšinami in večinami. Pri
Slovenski državnozborski poslanec Karel Smolle
tem so osnovne teze: Manjšinski konflikti so konflikti v družbenih odnosih, v njih se zrcali razmerje sil med socialno in politično neenakimi skupinami. Odnos med manjšino in večino je odnos med centrom in periferijo: manjšine žive na zemljepisnem in socialnem obrobju. Merilo demokratične zrelosti je ravno način ravnanja z manjšinami. Manjšinska vprašanja so vprašanja sožitja in kulture. V avstrijskih manjšinah živi večkulturna tradicija. Moderna avstrijska nacija je po zgodovinskem nastanku, kulturno-duhovno večetnična.
Vodja Zelenih poslancev Andreas Wabl je osnutek pokritiziral, da ne vidi, kakšne posledice naj bi ta program imel v
praksi	JOŽE ŠIRCELJ
V Umagu bojazen pred invazijo Italijanskih in slovenskih ribičev
2 ^Mag — Ribičem preprosto tg?anikuje morja, ali pa so ribe VjT0 dragocene, da se zaradi njih D arne vse več spopadov. Tokrat so bi,vzdignili glas umaški poklicni ri-v r in poslali peticijo svojim (hr-S( skim) republiškim organom ter f^dstvom javnega obveščanja za-n ' - koprskih ribičev. Stvari so se diin zdaj tako zasukale, da ho-skim-°prski ribiči družno z italijan-s m Po ribe pred istrske obale... tu Na ta način nam uničujejo ?,a. N, - floro in favno v njem,« je kih a)° vik in krik kakih 50 umaš-*°višč ^ev' ki so se zbali za svoja °bčut V Sloveniji so dosegli kar ^hčii T-preP°ved ribolova- Na ob-th6rJU Tržaškega zaliva je na pri-(kof PreP°vedana uporaba dredže thorsj!rienia, grabljenja školjk z ho (»^Sa dna), sedem mesecev let-• a) j. ,5- februarja do 15. septem-lehjepa j® tud prepovedano kočar-°Nle ^ lbiči se zato seliko pred __ hrvaške Istre, vendar ne le
slovenski, temveč tudi italijanski ribiči. V Kopru so namreč ustanovili mešano (jugoslovansko-italijan-sko) ribiško podjetje, ki je dodobro opremljeno z močnimi ribiškimi, barkačami in najrazličnejšimi mrežami. Taki opremi se je težko postaviti po robu. Umaški ribiči so izračunali, da vozijo na ta način italijanski ribiči dnevno v Italijo po 900 kilogramov dragocene bele ribe in 150 kilogramov školjk. Gre pravzaprav za prevelike količine za območje, ki ima vse manj rib. Zato umaški ribiči zahtevajo takošnje ukrepe hrvaške vlade, s katerimi naj bi zaustavili uničevanje narave. Podjetniškemu interesu je povsem vseeno, če bi nekega dne popolnoma izropali morske globine. Sosedje iz Umaga pa očitajo Slovencem, da so svoje morje najprej zaščitili, zdaj pa omogočajo invazijo italijanskih ribičev v sosedove vode, tam, kjer tudi nimajo rib na pretek.
B. Š.
Dnevi posvečeni velikemu violinistu G. Tartiniju
PIRAN — Prihodnji teden bodo delavci Kulturnega in kongresnega centra Avditorij Portorož in pripadniki italijanske narodnosti iz Pirana pripravili (drugič) Tartinijeve dneve. Gre za prireditev pod pokroviteljstvom Skupščine občine Piran, z njo pa naj bi vzbudili zanimanje za velikega violinista, pedagoga, znanstvenika, teoretika in skladatelja.
Giuseppe Tartini se je rodil 8. aprila 1692 v Piranu, tako bo letošnja prireditev (pa tudi tista iz prihodnjega leta) nekakšna generalka za proslavo 300-letnice rojstva velikega mojstra. Gre za virtuoza in umetnika, ki je v svojem obdobju pomenil avantgardo v glasbenem ustvarjanju, saj so njegova dela v obdobju baroka že bila v slogu rokokoja.
V ponedeljek, 9. aprila ob 18. uri in 30 minut bo v Tartinijevi hiši najprej predaval Elio Musizza o
Tartinijevi dediščini. V petek popoldan bodo odprli razstavo zanimivih rokopisov in predmetov Giuseppe Tartinija. Najbolj zanimiva bo seveda violina, ki jo je restavrator Vilim Demšar tako usposobi/, da bodo na njej zaigrali Tartinijevo sonato. Violina je instrument znamenitega izdelovalca Don Nic-cold Amalija iz Bologne in je stara približno 250 let. Po odprtju razstave bo o umetnikovem življenju govoril profesor Claudio Gherbitz s tržaškega konservatorija, o njegovem ustvarjanju pa profesor Rok Klopčič z ljubljanske akademije za glasbo. Ob koncu tedna bosta tudi. dva koncerta - najprej v petek koncert tržaškega kitarista Pier-Luigia Corone in v soboto (14. aprila) zvečer še koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane.
B. Š.
Denar za drugo TV mrežo kaplja počasi
PIRAN — Že januarja so se predstavniki primorskih občin dogovorili s posebno projektno skupino RTV Ljubljana, da naj bi izvršni sveti teh občin čimprej sprejeli stališča do tega, kako bodo zbirali denar za usposobitev druge televizijske oddajniške mreže. O tem so se v piranskem izvršnem svetu dogovorili šele pred dnevi. Sklenili so, da bi v občini lahko potreben denar za drugo TV mrežo zagotovili iz sredstev sklada stavbnih zemljišč, namenjenih financiranju komunalne infrastrukture, predvsem pa iz sredstev turistične takse.
Za postavitev oddajnika na Nanosu, mikrovalovnih zvez in pretvornikov bi potrebovali približno 15 milijonov dinarjev, od česar naj bi primorske občine zagotovile približno pet milijonov dinarjev, občina Piran pa le 7,9 odstotka tega zneska ali 396 tisoč dinarjev. Ker so v tej občini prepričani, da gospodarstvo tega denarja ne bi moglo zbrati, saj je že tako preobremenjeno, so predlagali dva vira: turistično takso in delež sklada stavbnih zemljišč. Seveda pa je finančni načrt za leto 1990 že sprejet, zaradi česar bi bilo mogoče potreben denar zagotoviti šele ob pripravi rebalansa plana, to pa je v drugem letošnjem polletju.
Kaže torej, da so občine dokaj počasne pri uresničevanju obljubljenega. Prvi so bili v občini Koper, kjer so Televiziji že obljubili skoraj devetstotisoč dinarjev. Tako še zmeraj drži načrt, da bo RTV najprej postavila matični oddajnik za spremljanje drugega TV programa na Nanosu, šele zatem pa bodo postavili še mikrovalovne zveze in pretvornike, ki bodo omogočali boljšo vidnost drugega programa ljubljanske televizije. Vprašanje pa je, če se bo to lahko zgodilo tako hitro, kot so sprva napovedovali.
Trenutno lahko na Obali spremlja drugi program ljubljanske televizije manj kot deset odstotkov prebivalstva, zaradi česar se prebivalci čutijo prizadete. Še posebno pa je to lahko občutljivo v predvolilnem obdobju, ko si marsikateri gledalec želi dodatnih informacij v zvezi z volitvami.
BORIS ŠULIGOJ
Po zaslugi zavarovalnice »Cassa Marittima Adriatica«
Obnovljena palača Gopcevic lep korak k prenovi mestnega jedra
Obračun tržaške operne hiše Verdi
Večja pozornost občinstva ob nezanimanju sponsoijev
Stare palače Terezijanske četrti postopoma spet pridobivajo nekdanjo dostojanstveno podobo. Med zadnjimi so vrnili prvotni blišč palači stare črnogorske rodbine Gopcevic, ki se je s številnimi drugimi trgovskimi družinami priselila v Trst v prvi polovici 18. stoletja. Palačo ob kanalu v Ul. Rossini je kupila zavarovalnica »Cassa Marittima Adriatica per gli infortuni sul lavoro e le malattie«, ki jo je v približno poldrugem letu preuredila v novi sedež družbe. Celotna operacija je zavarovalnico stala približno sedem milijard in pol lir, uradno pa bodo prenovljeno palačo odprli jutri dopoldne. Po predvidevanjih naj bi se uradi zavarovalnice v novi sedež preselili v prvi polovici maja.
Večnadstropno palačo so namreč v celoti spremenili v reprezentančno in upravno poslopje. Preureditvena dela je izvedlo gradbeno podjetje SICE, s katerim je z ozirom na tip in na umetniško vrednost stavbe tesno sodelovalo deželno Nadzorništvo za naravno, arhitektonsko, arheološko, umetniško in zgodovinsko dediščino v FJK. Zato pri obnovi palače - kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal arh. Fragiacomo - niso naleteli na nepremostljive ovire. Seveda pa je bila bistvenega pomena vzpostavitev ravnovesja med trdnostjo stavbe in restavriranjem starih notranjih in zunanjih okrasov. Na prvi pogled bi lahko rekli, da jim je podvig - ki so ga med drugim izvedli v relativno kratkem obdobju - popolnoma uspel.
Včerajšnjega srečanja z novinarji, ki je bilo v enem izmed lepo obnovljenih salonov v prvem nadstropju novega sedeža zavarovalnice, sta se udeležila tudi predsednik družbe Salvatore Vindigni in generalni direktor Giorgio Maran-goni. V kratkih obrisih sta predstavila problematiko zavarovanja in zdravstvene oskrbe pomorščakov in s tem v zvezi tudi nastanek in delovanje zavarovalnice Cassa Marittima Adriatica. Predpise o zdravstveni oskrbi pomorščakov v primeru bolezni ali nesreče je mogoče zaslediti že v srednjeveških zapisih in v statutih morskih mest. Zakonsko pa so pravico do zdravstvene oskrbe uredili leta 1882 s takratnim Trgovskim zakonikom.
Ko so leta 1904 odobrili Enoten tekst o obveznosti Zavo-
rovanja pred nesrečami na delu, so v Trstu ustanovili posebno organizacijo na pomorskem področju »Sindacato Gi-uliano Infortuni«. Današnja družba Cassa Marittima Adriatica je kot podobni zavarovalnici v Genovi in Neaplju, ki sta prav tako nasledili prejšnjim »sindikatom«, nastala leta 1931. Do ustanovitve državne zdravstvene službe za pomor-
ščake je Cassa Marittima Adriatica pol stoletja opravljala nalogo zdravstvenega servisa in zavoravalnice.
Dandanes ima ustanova pretežno značaj zavarovalnice, saj so pri njej zavarovane tako ladje kot tudi njihove posadke. Pri družbi je trenutno zaposlenih približno 60 oseb, skupno pa je zavarovanih okrog 13 tisoč zaposlenih na tem področju, ki obsega tako tovorni in potniški promet po morju kot razne industrijske dejavnosti in ribištvo. Predstavniki družbe so na tiskovni konferenci izrecno poudarili, da je Cassa v odličnih finančnih »vodah«, o čemer priča tudi nov, prestižni sedež, (bip)
Na sliki zunanjost prenovljene palače Gopcevic v Ul. Rossini.
Proračuni in obračuni so v podjetjih in ustanovah navadno trenutek resnice, kar velja še toliko bolj za obračune, ki pokažejo, kakšna je bila žetev. Za kulturne ustanove naj sicer ne bi veljala ista pravila, čeprav se tiste, ki so zasebne narave, prav tako srečujejo z neizprosnimi računicami. Podobno naj bi veljalo tudi za javne kulturne ustanove, ki morajo zaključiti svoje finančno leto brez primanjkljajev, vendar uživajo precejšnje javne podpore. Kljub vsemu pa je obračun dokaj dober kazalec poslovanja in dela neke kulturne ustanove.
Dolg uvod smo uporabili zato, da ne bi predstavili obračuna tržaške občinske operne hiše Giuseppe Verdi samo z golimi številkami. Upravni svet je namreč s predsednikom, tržaškim županom Richettijem na čelu te dni soglasno sprejel obračun za preteklo sezono 1989. Iz podrobnega poročila pa razberemo kaj več kot golo bilanco.
Predvsem je operna hiša zaključila svoje poslovno leto brez izgube. Njeni dohodki so znesli skupaj 28 milijard in 740 milijonov lir, kar je veliko, če podatek primerjamo z nekaterimi drugimi kulturnimi ustanovami v našem mestu. Velika večina prihodkov pa je prišla v Verdijeve blagajne iz raznih javnih ustanov, in sicer kar 89,5 odstotka. Od tega je prišel največji del iz državne blagajne, in je znesel 79,14 odstotka, ostalo so prispevale razne deželne ustanove.
Drugačna je slika, če pogledamo, koliko je tržaška operna hiša zaslužila. S prodajo vstopnic in abonmajev je zbrala 2 milijardi in 307 milijonov lir, kar je samo 8 odstotkov vseh prihodkov. V času, ko se veliko govori o sponsorizaciji, je tržaška gledališka hiša prejela v letu 1989 le 266 milijonov lir. Zanimanje sponsorjev se je si-
cer v enem letu povečalo, saj so let8 1988 vložili v operno hišo le borih ti milijonov lir. Vsekakor pa so to izjeff' no majhne vsote, če jih primerjamo s »ceno« Verdija. Preprosto povedan^ tržaška operna hiša živi skoraj izkljut' no od javne podpore, zaslužki so rela' tivno skromni, zelo skromna pa je sponsorizacija. Ob tem se nam kal samo vsiljuje spoznanje, da velik' sponsorji vlagajo le v tista kulturna »dejanja«, ki imajo vsedržavni in evropski odmev, to, kar je kljub zadovoljivi kvaliteti krajevno, pa jih ne zanima. Italijanski biznismen vlaga le v to, kar je izjemno, osnovna »kulturna stavba« pa ostane - predvsem za nekatere dražje dejavnosti - na državnik ramenih.
Kako pa operna hiša, kot je Verdi uporablja svoj denar? Največ izdatko' gre za uslužbence, za stalne in tiste 2 začasno delovno pogodbo, in sice' skupno 69,18 odstotka. Za umetnišk? goste, ki jih povabijo na posamezn® nastope (operne ali koncertne), so lan1 plačali 5 milijard in 278 milijonov. Ok tem je treba omeniti, da je v stain1 službi pri Verdiju 249 delavcev (glasbenih in drugih), 52 delavcev pa je zaposlenih za določen čas.
Najbolj obiskane so seveda opern8 predstave, saj si jih je lani ogledalo 68 tisoč ljudi, to je povprečno 1.025 osek na predstavo. Simfonične koncerte pa je poslušalo približno 38 tisoč ljubiteljev. Posebnost tržaške operne hiše pa je Festival operete, ki priteguje vsedržavno pozornost. Poslovni obračun Verdija nam tako govori o solidni operni hiši, ki pa se morda še ni p0" vsem in dovolj prebila na vsedržavni predvsem pa ne na evropsko (na primer v dežele skupnosti Alpe-Jadran) kulturno sceno.
Družba Micoperi pred stečajem
Približno sto gradbenih delavcev čez noč ob delo
Odgovor rajonske svetovalske skupine KPI
Še o antenah pri Friugih in o rabi slovenščine
Po treh mesecih, odkar je podjetje Adriatica Lavori Marittimi prenehalo z deli, ki jih je imelo v zakupu, je sedaj prišla (sicer ne nepričakovana) vest, da bo to podjetje, ki je član družbe Micoperi, odpustilo približno 100 delavcev. Do odpusta bo prišlo kljub temu da so sredstva za finansiranje del na Sedmem pomolu, razpoložljiva. Novica je nadvse zaskrbljujoča, saj se bodo delavci znašli dobesedno na cesti, brez plače in odpravnin.
Družba Micoperi je sporočila novico sindikalnim združenjem gradbenih delavcev CGIL, CISL in UIL na sestanku, ki je bil na sedežu družbe predvčerajšnjim. Predstavniki družbe so povedali, da bodo delavce odpustili brez kakršnega koli odlašanja, ker tudi potem ko bo zapadel rok dopolnilne blagajne (13 tednov), ne bodo mogli nadaljevati z deli.
Odpust delavcev sovpada s prošnjo, ki jo je vložila družba Micoperi na milansko sodišče za to, da bi dosegla predhodni sporazum, ki bi preprečil njen stečaj. Družba Micoperi je sicer velikan na področju del na odprtem morju, očitno pa so njeni temelji skrajno krhki, saj se je po velikih načrtih znašla pred stečajem.
Sindikalni predstavniki delavcev ugotavljajo, da je položaj dramatičen. Dogovori s tržaško pristaniško ustanovo in tudi razgovori s podjetjem niso obrodili rezultatov. Pred meseci, ko je
podjetje Adriatica Lavori Marittimi prekinilo z delom, so sindikati začeli akcijo, da bi po doglednem času ponovno nadaljevali z gradnjo pomola. Položaj pa se je samo še zaostril. Življenjski pogoji delavcev so sedaj že kar dramatični: v treh mesecih so namreč prejeli samo dva predujma na račun odpravnine, in sicer obakrat po 500 tisoč lir. Po odpustu jim bo zavod INPS zavrnil vsakršno nadaljnjo prošnjo za dopolnilno blagajno in jim bodo lahko izplačali le znesek, ki pripada brezposelnim. To je poseben prispevek, ki ga bodo izplačali le za prve tri mesece letošnjega leta. Zaradi katastrofalnega položaja podjetja niso delavcem zajamčili niti izplačila odpravnine, skratka, brezposelni bodo ostali na cesti tudi brez tistega denarja, ki jim po pravici gre.
Sindikati so že napovedali, da bodo šli na sodišče, saj je podjetje Adriatica Lavori Marittimi oškodovalo delavce tudi zato, ker jim ni omogočilo nadaljnjega vpisa v dopolnilno blagajno.
Danes bo na gradbišču Sedmega pomola skupščina ogroženih delavcev, sindikalisti pa so v tiskovni noti ostro obsodili dejstvo, da gradbeni delavci živijo v stalni negotovosti. Obenem so pozvali tržaška gradbena podjetja, naj nemudoma objavijo morebitna prosta delovna mesta. Medtem pa seveda ostaja pod vprašajem tudi sama gradnja Sedmega pomola.
Včerajšnji intervju s predsednikom rajonskega sveta za Kolonjo in Škor-kljo Pietrom Baxo je takoj izzval odgovor svetovalske skupine KPI, ki je želela pojasniti svoje stališče o rabi slovenščine v tem rajonskem svetu in o ljudskem posvetovanju o vprašanju anten pri Friugih.
Načelnica komunistične skupine v rajonskem svetu za Kolonjo in Škor-kljo Bruna Zorzini Spetič nam je namreč poslala sporočilo, v katerem ugotavlja, da »... ima predsednik Piet-ro Baxa (LpT) očitno zelo kratek spomin, saj vztraja pri trditvi, da ni mogel upoštevati slovenščine med ljudskim posvetovanjem s prebivalci Frlugov, ker je bil opozorjen z zamudo.« »To ni res,« nadaljuje Žorzinijeva. »V rajonskem svetu smo pogostoma sprožili vprašanje jezikovnih in drugih pravic slovenskega prebivalstva pri Friugih in v drugih zaselkih, vendar smo naleteli na gluha ušesa. O tem lahko pričajo sami prebivalci Frlugov, ki so se pogostoma udeležili sej.«
»Kar zadeva vprašalno polo za ljudsko posvetovanje glede anten pri Friugih,« nadaljuje svetovalka Zorzinije-va, »sem zadevo sprožila na seji načelnikov svetovalskih skupin v imenu KPI, a so predstavniki vseh strank to zahtevo odbili. Prav tako niso soglašali s predlogom, da bi prebivalcem nudili na razpolago vsaj prevod vprašanja v slovenščino. Po drugi strani pa
mi je bilo dejansko onemogočeno, da bi bila ta problem sprožila na seji rajonskega sveta. Vse organizacijske aspekte je namreč osebno rešil predsednik Baxa s pomočjo občinskih funkcionarjev in nas je o njih obvestil šele potem, ko je bilo vse urejeno. Sicer pa se predsednik Baxa protislovno sklicuje na nekakšno juridično mnenje Občine, češ da je prevod v slovenščino "prepovedan". Takega dokumenta predsednik ni pokazal nikomur, sicer bi mu osporavali. Primorski dnevnik je večkrat poročal o zadržanju članov rajonskega sveta za Kolonjo in Škor-kljo, zato je vsako sprenevedanje popolnoma odveč.«
Žorzinijeva pa dodaja tudi oceno o Baxovem zadržanju do Frlugovcev, do našega dnevnika in do posvetovanja. »Glede anten pri Friugih pa se mi zdi odveč in izkrivljajoče, da ima Baxa še dvome o željah prebivalcev (in da jih utemeljuje z novinarskim poročilom), saj ima pred sabo rezultate posvetovanja. KPI je bila vedno mnenja, da je radijske in televizijske antene treba premestiti s Frlugov na oddaljeno območje, ki bi bilo primerno tudi z naravovarstvenega vidika. Prav to med drugim predvideva zakonski osnutek o televizijskem oddajanju, o katerem razpravlja parlament. Dvoumno je samo ravnanje tržaške občinske uprave in strank, ki jo podpirajo.«
Danes v CCA
O Plečniku • in Fabianiju
Danes ob 18. uri bo v prostorih tržaškega Krožka za kulturo in umetnost zanimivo predavanje o delu znamenitih arhitektov Plečnika in Fabianija. Predaval bo prof. Damijan Prelovšek.
S tem predavanjem se pričenja ciklus, ki ga je pripravil odsek za likovno umetnost in arhitekturo Krožka za kulturo in umetnost (odsek vodi arh. Tamburini). Sledila bodo predavanja o Wagnerju in dunajski šoli, o jugendstilu in , secesiji, skratka, poslušalci se bodo lahko seznanili z novimi pogledi na umetniško obdobje, ki je bilo izjemno plodno in pomembno in ki nam je zapustilo stavbe velike zgodovinske vrednosti.
O Plečniku in Fabianiju bo govoril prof. Damijan Prelovšek, ki je eden največjih poznavalcev Plečnikovega dela. Med drugim je član SAZU, častni profesor na akademiji v Salzburgu in kurator Plečnikove dediščine, sodeloval pa je tudi pri pripravi največjih Plečnikovih razstav. Predavatelja in pobudo bo občinstvu predstavila arh. Rosana Petaros.
Dan po predavanju pa si bo skupina članov Krožka za kulturo in umetnost ogledala naj znamenitejše Plečnikove stavbe v Ljubljani. Skupino bo vodil prav današnji predavatelj prof. Prelovšek.
Drevi večer samospevov
Drevi ob 20.30 bo v baziliki sv. Silvestra večer samospevov, ki jih bo izvajala sopranistka Ana Pusar-Jerič (na sliki) ob klavirski spremljavi Andreja Jarca. Koncert je pripravila Glasbena matica v sodelovanju z ljubljanskim Cankarjevim domom.
Še do nedelje na tržaškem županstvu
Šolska spričevala na razstavi
V dvorani za tisk tržaškega županstva bo še do nedelje na ogled zanimiva razstava, ki po svoje priča o zgodovini našega mesta. Na pobudo krožkov Vanoni in Vergerio so namreč razstavili zasebno zbirko spričeval tržaškega profesorja Vinicia Graffitija, ki že več let potrpežljivo zbira tovrstne dokumente o naši preteklosti.
Na ogled so torej spričevala šol vseh stopenj od polovice prejšnjega stoletja do današanjih opisnih spričeval osnovnih in nižjih srednjih šol. Med njimi so seveda tudi dvojezična, tako v nemščini in italijanščini kot v slovenščini in italijanščini in tudi v slovenščini in nemščini. Razstava, ki zbuja zanimanje predvsem zato, ker ptiča o malih osebnih zgodbah, pa po svoje priča tudi o tem, da je bil Trst vedno večjezično in večkulturno mesto, da je prav to, kar še vedno premnogi Tržačani zanikajo. Razveseljivo je tudi, da so na tržaškem županstvu sprejeli tudi »dvojezične napise«, ki jih sicer vztrajno odklanjajo.
Na sliki (foto Križmančič) utrinek z razstave šolskih spričeval.
Izmenjava med mladimi iz našega mesta in SZ
Po zelo uspeli lanski pobudi združenja Italija-ZSSR, k* je v sodelovanju z nekaterimi tržaškimi srednjimi šolam1' med katerimi je bil klasični licej Petrarca, uresničilo prv<> izmenjavo med tržaško in leningrajsko mladino, je vete! perestrojke okrepil in še povečal željo po prijateljstvu h1 globljem vzajemnem spoznavanju med mladimi iz našeg3 mesta in njihovimi vrstniki iz Leningrada in Moskve.
Letos se je v Trstu kar osem srednješolskih zavodo'1 prostovoljno odločilo za učenje ruščine na neobveznih teča-jih, ki potekajo zunaj šolskega urnika. Za naše mesto je ^ podatek obenem tudi rekord, ki dokazuje, da je naša mlad*' na odprta, da sprejema novosti in da spremlja še zaved8 pomembnosti spremeb, ki so se sprožile na vzhodu. A tud v Moskvi in v Leningradu se mladina resno spoprijema italijanščino, z zgodovino in zemljepisom naše dežele, zal da bi si prislužila 13-dnevno potovanje v Italijo. Le 39 fin3 listov (spremljevalci ne sodijo v to število) bo izbranih d podlagi znanja jezika in pripravljenosti ter možnosti, ki J11 imajo za sprejem novega prijatelja v goste.	y
Na obeh straneh vlada živo in nestrpno pričakovanje, j ta namen prireja tržaška sekcija Italija-ZSSR srečanje m3 udeleženci lanske izmenjave z Leningradom in novimi l • čajniki, ki bi se radi udeležili letošnje izvedbe. Interese3 bodo lahko prejeli informacije neposredno od udeležen^, lanske izmenjave, ki bodo svoja izvajanja dopolnili s pre vajanjem diapozitivov.	A
Srečanje bo v soboto, 7. t. m., ob 15.30 v veliki dvor Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Vabljeni!
Danes prvi dan za predložitev seznamov kandidatov
Stranke so v glavnem izdelale kandidatne liste za volitve
f Pd danes do srede, 11. aprila, bodo Jništva okoliških občin sprejemala andidatne liste za upravne volitve, ki °do 6. in 7. maja. Letos ne bo tradici-°nalne »dirke« (in običajnih polemik) 2a Prvo mesto na glasovnici, saj bodo slrnbole razporedili na podlagi žreba-ri)a- Izžrebali bodo tudi skrutinatorje, Ph čemer pa bo imeli upravitelji prvič razpolago seznam državljanov, ki P s'- prostovoljno javili za to službo.
°iišča bodo odprta v nedeljo (ves , in v ponedeljek do 14. ure, ko °do predsedniki in skrutinatorji za-,e‘i šteti glasove in preference. Štetje 0 nedvomno teklo hitreje v zgoniški n v repentabrski občini, kjer je volil-relativno malo in kjer je volilni sfem večinski, nekoliko bolj zaplete-. ® Pa bo v Nabrežini in v Dolini, kjer niajo proporčni sistem. Tudi tukaj n°do vsekakor volilni rezultati in ime-a izvoljenih znani že v večernih , an. Kandidatne liste so v glavnem j® sestavljene, manjka le »placet« ne-rerih pokrajinskih vodstev strank, rini 'r.Prnvnimi volitvami se je na si-t,J;nji seji ukvarjal federalni odbor n, ki je ratificiral kandidatne liste *hskih sekcij stranke. V Dolini bo ^silec liste, ki jo bodo predstavili na trii * nR tiskovni konferenci, doseda-Pa uUPan Edvin Švab, med kandidati . P° precej novih imen. Za mesto v
občinskem svetu se bosta vsekakor znova potegovala odbornika Stojan Sancin in Dionisio Gherbassi. Nosilec zgoniške Napredne liste bo dosedanji župan Miloš Budin, med glavnimi kandidati KPI pa sta še dosedanja odbornica Tamara Blažina-Simoneta in sekcijski tajnik Lucijan Milič, novoizvoljeni član strankinega federalnega odbora. V Repnu bo glavni kandidat KPI na Napredni listi skoraj gotovo dosedanji podžupan Aleksij Križman. Nabrežinski komunisti pa so tokrat izbrali trojico nosilcev liste, ki jo bodo-sestavljali Ivo Širca, Luciano Ceschia in Giorgio Depangher. Med kandidati bo precej neodvisnih, med njimi tudi zeleni Marino Vocci.
Pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti bo na današnji seji ratificiralo kandidatne liste, ki so v glavnem že oblikovane. V dolinski občini bo znova na prvem mestu sekcijski tajnik in dosedanji načelnik v občinskem svetu Sergij Mahnič, skupaj pa bo nosilcev liste baje kar pet. Med njimi bosta tudi dosedanja občinska svetovalca Boris Gombač in Lojze Tul. V Nabrežini bo po pričakovanju nosilec liste dosedanji župan Bojan Brezigar, med kandidati pa bo tudi dosedanji svetovalec Martin Brecelj. Na listi de-vinsko-nabrežinske SSk je tudi precej mladih kandidatov.
Maccanicov osnutek razdvaja LpT in petstrankarsko večino
Tajniki petstrankarske večine, ki vodi Pokrajino in Občino Trst so se včeraj zjutraj znova sestali s predstavniki Liste za Trst. Pogovorjali so se o Morebitnem vstopu melonarskega gibanja v oba odbora, tudi včeraj pa Pogajanja niso zabeležila bistvenih korakov naprej. Na nekaterih upravnih Zadevah so si stališča strank in LpT sicer precej blizu, na drugih pa ne. Do Precejšnjih razhajanj je prišlo včeraj tudi pri obravnavi Maccanicovega osnutka za zaščito Šlovencev. Po mnenju melonarjev je ta osnutek slab, »ker nudi Slovencem preveč«, nekatere večinske stranke, posebno Krščanska demokracija, pa so mnenja, da je predlog »uravnovešen in realističen«. Tudi v večinskem zavezništvu obstajajo vsekakor precej različna gledanja ba Maccanicov zaščitni predlog.
v Vodstvo KD je včeraj zopet ponovilo, da bo prižgalo zeleno luč za . stop Liste v občinski in v pokrajinski odbor le potem ko bodo svetovalci PJ podprli finančna proračuna obeh uprav. Politična pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden.
Z volilnimi programi in s kandidatnimi listami se je sinoči ukvarjalo tudi pokrajinsko vodstvo tržaške PSI. Tajnik Perelli nam je povedal, da so tako v Nabrežini kot v Dolini socialisti sklenili volilni sporazum s socialdemokrati. V dolinski občini bo nosilec liste dosedanji podžupan Marino Pe-čenik, v Nabrežini pa bosta listo odprla Vittorino Caldi (PSI) in pokrajinski tajnik PSDI Franco di Piazza. Glavni slovenski kandidat bo Stanislav Kariž.
V	repentabrski občini bo nosilec Napredne liste znova dosedanji župan Pavel Colja, v Zgoniku pa bo glavni kandidat PSI na Napredni listi (z novim simbolom) dosedanji podžupan Boris Štrekelj.
Demokristjani so že uradno določili svoje kandidate. V Nabrežini bo nosilec liste KD nekdanji predsednik Pokrajine Dario Locchi, veliko pa si tržaški demokristjani obetajo od kandidature nekdanjega nacionalističnega poslanca Giacoma Bologne, ki je za krajše obdobje prestopil k Listi za Trst, nato pa se je vrnil v matično stranko.
V	Dolini bo nosilec liste KD dosedanji načelnik v občinskem svetu Roberto Drozina, na drugem mestu pa bo dosedanji svetovalec Roberto Raffaele. V Zgoniku bo listo KD odpiral Arnaldo Pastrovicchio, v Repnu pa Claudio Frommel.
Zeleni se bodo predstavili na volitvah tako v Dolini kot v Nabrežini. Listi bodo predstavili na današnji tiskovni konferenci. V zelenem taboru so dosegli sporazum, v bistvu neke vrste kompromisno rešitev med Zeleno alternativno listo Maurizia Bekarja in zelenimi, ki se sklicujejo na deželno svetovalsko skupino smejočega se sonca in na listo mavrice. Bekarjeva lista (verjetno s simbolom smejočega se sonca) bo sodelovala na volitvah v Dolini, v Nabrežini pa se bodo naravovarstveniki predstavili s simbolom golobice in z vidnima kandidatoma, deželnim svetovalcem Andreo Weh-renfennigom in voditeljem Lige za zaščito okolja Linom Santorom. Zeleni marjetice pa se bodo v Nabrežini, kot znano, predstavili skupaj z melonarji.
S. T.
Otvoritev v prazničnem duhu
Beneški Slovenec Petričič razstavlja v TK Galeriji
tržno obvestilo ■
Sinočnja otvoritev razstave slik in grafik Pavla Petričiča v TK Galeriji je bila vsa v prazničnem duhu. Odprtja se je namreč udeležilo veliko število ljudi, ki pozna dragoceno Petričičevo družbeno-politično in pedagoško delo ter si je zato z zanimanjem ogledalo tudi njegovo žal manj znano umetniško ustvarjanje. Kot je ob odprtju razstave dejala Barbara Gruden, ima be-neškoslovenski avtor namreč včasih skoraj podcenjujoč odnos do svojega umetniškega dela. Tako da je skoraj s težavo sprejel vabilo, da se končno predstavi tržaškemu občinstvu. Tak podcenjujoč odnos pa je po mnenju Grudnove povsem neupravičen, saj so nekatera njegova dela - zlasti tista manj iskana, v katerih avtor ne izkazuje za vsako ceno svojega sicer dobrega poznavanja likovnih sredstev -res pravi biseri.
V Galeriji Tržaške knjigarne je be-neškoslovenski umetnik predstavil vsekakor dela iz zadnjih petih let, tako da dejansko ne gre za antološko razstavo. Kljub temu pa razstava prikazuje široko paleto Petričičevega ustvarjanja, saj so na ogled tako grafike v različnih tehnikah, kot tudi slike v olju, a prav tako v različnih tehnikah na temo pokrajine in tihožitja. Tehnična in slogovna raznolikost sta tako ve-
Alarm v ZDA
Obdolženo
sonce
Zagorela polt ln tveganje kožnega raka
NEW YORK - Alarm so ^ožili v Zadruženih drža-Amerike. Število prime-°v kožnega raka je namreč ^ teh zadnjih letih občutno £>1°, glavni krivec pa je 0 \kaže sonce oziroma nje-^ Ti škodljivi ultravijolični j rki, prav	povzroča-
^agorelost.
Aadnji svetovni kongres o ožhem raku, ki ga je v druženih državah organizi-dla Skin Cancer Foundati-n. najbolj prestižna ameriš-a ustanova za raziskovanje na tem področju, je pokazal, kako je prav povečano izpostavljanje soncu v teh letih sovpadlo s povišanjem števila obolenj za kožnim rakom.
Problem je precej hud in v ^uieriki povzroča resno zaskrbljenost za osebe, ki se ^Postavljajo sončnim žar-k°in z namenom, da bi si pridobile zagorelo polt. Prav 2ato so se znanstveniki lotili lskanja novih sončnih prepad.
Nedavno so tako v labora-drjjih multinacionalne druž-e Korff, ki ima sedež v New y°rku in proizvaja kozmetična sredstva za lekarne, iZde-ali vrsto zaščitnih sredstev a sončenje, ki vsebujejo tri vUtye- sposobne nuditi naj-nčjo zaščito pred najbolj “farnimi žarki UV.
ye specialne proizvode za 2 nčenje Korff, ki omogočajo gorelost brez tveganj, je ngoče dobiti v Združenih s Zavah Amerike, v Italiji pa na prodaj v lekarnah.
Osebje Stalnega gledališča FJK bo spet stavkalo
Osebje Stalnega gledališča Furlani-je-Julijske krajine (Teatro Stabile FVG) bo danes spet stavkalo, do 12. aprila pa bodo uslužbenci še dvakrat zapustili svoja delovna mesta v znak protesta proti pasivnosti pristojnih uprav, ki še niso rešile finančnega položaja največjega deželnega gledališča.
Tako so sklenili na včerajšnjem zborovanju s sindikalnimi predstavništvi FILIS-CGIL, FIS-CISL in FILSIC-UIL potem ko so ugotovili, da je finančni položaj Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine še vedno nejasen in negotov in da uslužbencem niso bile zagotovljene ne prihodnje plače ne delovna kontinuiteta. Zato so proglasili tri dni stavke (prvič bodo stavkali, kot rečeno, danes) in zahtevali takojšnji sestanek s predstavniki deželnega odbora. Gledališko osebje namreč pričakuje, da bodo Dežela in krajevne uprave končno uredile finančni položaj gledališke ustanove.
S koncertom rock glasbe so se študentje »polastili« univerze

Graški velesejem postaja vse pomembnejše središče
Včeraj so na sedežu tržaške Trgovinske zbornice predstavili Graški velesejem, ki se bo začel 28. t. m. in bo trajal do 6. maja. Gre za najstarejšo sejemsko prireditev v Avstriji, saj so ga prvič priredili leta 1906. Od takrat se je veliko zgodilo, kolo zgodovine pa je hotelo, da se je Štajerska ponovno znašla v srcu Evrope in da ponovno prevzema mesto, ki ga je imela v času habsburške monarhije.
Letošnja prireditev in prisotnost na njej dokazujeta, kako je graški velesejem ponovno postal veliko trgovsko središče. Letos bo na njem sodelovalo več kot dva tisoč razstavljalcev, od katerih jih bo kar 700 iz tujine. Italijanski razstavljalci so po številu takoj za zahodnonemškimi. Številno bo tudi predstavništvo iz dežele FJK, saj bo šlo v Gradec 13 razstavljalcev, ki bodo prikazali zlatarske izdelke, dekoracije za vrtove, stenske in talne obloge, čevlje, lesene izdelke itd.
Močno pa bodo zastopane vzhodne države. Na velesejem bodo prišla tako podjetja iz vseh jugoslovanskih republik, občutno širša bo udeležba iz Mad-
žarske, prvič pa bodo v Gradec prišli tudi razstavljalci iz Sovjetske zveze.
Pomen velesejma je velik tudi zato, ker sta Avstrija in Štajerska v središču nakupov Madžarov in Jugoslovanov. Računajo, da so Madžari porabili na lanskem velesejmu (mimo valutnih kontrol) okrog 5 milijard šilingov, jugoslovanski kupci pa 2 milijardi mark.
Muhasto vreme je včeraj vendarle omogočilo prireditev rock koncerta, ki ga je na stopnišču pred novo univerzo priredil medfakultetni odbor (tisti, ki je med nedavno zasedbo Inštituta za zgodovino prirejal zborovanja in razprave). Nenavadno prireditev si je ogledalo kar lepo število mladih (in ne samo študentov). Na Panterocku '90, kot so prireditev pomenljivo poimenovali, je nastopilo šest skupin iz vse dežele, njen namen pa je bil opozoriti na togost in zaprtost univerzitetnega življenja in si simbolično prilastiti in prikrojiti univerzo.
Na sliki (foto Križmančič) trenutek s svojevrstnega rock koncerta.
Obračun ilegalnih begov preko meje
Od začetka letošnjega leta do danes je bilo poskusov ilegalnih prehodov preko italijansko-jugoslovanske meje zelo veliko, vendar pa je pojav skoraj nemogoče številčno opredeliti, kljub podatkom, ki so jih zadnje dni posredovali tako italijanski kot jugoslovanski varnostni organi.
Zadnji primer se je dogodil včeraj pri Opčinah, ko so varnostni organi ustavili dva romunska državljana, noč prej pa so pri Trebčah odkrili dva jugoslovanska in enega romunskega državljana, ki so se prav tako nezakonito, brez potrebnih dokumentov, pritihotapili v Italijo.
Po izjavah glasnika jugoslovanskega ministrstva za obrambo Obradoviča, so v prvih dveh mesecih letošnjega leta graničarji ubili dva, ranili pa pet oseb, ki so hotele ilegalno preko meje. V lanskem letu pa so na jugoslovanski strani našteli skupaj skoraj 8 tisoč poskusov ilegalnega pobega preko italijansko-jugoslovanske meje, seveda v Italijo.
liki, da bi gledalca lahko celo zmedli. Vendar je v Petričičevem delu zaznavna tudi neka kontinuiteta, ki jo prepoznavamo v slikarjevem neobremenjenem odnosu do okolja in torej tudi do slikarstva. Le-to beleži torej slikarjeva razpoloženja, ki niso nikakor že vnaprej podvržena neki, pa čeprav samo umetniški ideologiji.
Na sliki (foto Davorin Križmančič)
Barbara Gruden in Pavel Petričič na včerajšnji otvoritvi slikarske razstave v TK Galeriji.
Danes ustanovni zbor Tržaškega foruma za konstituanto
Za novo politično silo na italijanski levici: to je geslo »foruma za konstituanto«, ki se bo na današnji ustanovni skupščini osnoval tudi v našem mestu. Ob 17.30 je namreč v novoodprtem gledališču Miela na Trgu Abruzzi sklicana skupščina »Tržaškega foruma za konstituanto«.
Tudi v Trstu so se torej odzvali pozivu skupine italijanskih intelektualcev različnih političnih in kulturnih sfer. Nosilci tržaške pobude so Darko Bratina, Luciano Ceschia, Giovanni Forni, Fabio Marchetti, Giorgio Uboni, Marino Vocci in Bruno Zvech. Na današnji skupščini bosta o pobudi govorila Luciano Ceschia in eden izmed podpisnikov vsedržavnega poziva, Fernando Bandini, ki bosta orisala »razloge za preosnovo levice«.
Drevi koncert v Saležu
Kulturno društvo Rdeča zvezda bo prav gotovo razveselilo ljubitelje komorne glasbe z drevišnjim koncertom, ki ga ob 20.30 prireja v novi prireditveni dvorani v Saležu. Nastopila bosta še mlada, vendar pa tudi že v širšem glasbenem prostoru dobro uveljavljena tržaška instrumentalna solista Igor Kuret (violina) in Barbara Faiman (harfa). Izvajala bosta Krumpholzovo sonato v F-duru, Boieldieuovo prvo sonato op. 8, Paganinijevo andante cantabile, Spohrovo sonato v c-molu in Donizettijevo sonato. (B. S.)
6. 4. 1983	6. 4. 1990
7 let je minilo, odkar si nas zapustil
Peter
V naših srcih boš vedno živ.
Z žalostjo se te spominjamo mama, oče, Vasilij, Sandy in vsi, ki so te imeli radi.
Kontovel, Prosek, Barkovlje, Beograd, 6. aprila 1990
Ob smrti LIVIA PESANTEJA, kulturnega in družbenopolitičnega delavca, iskrenega prijatelja Slovencev, izrekamo družini in svojcem globoko sožalje
Slovenska deželna komisija PSI
Ob izteku mandata sedanjemu občinskemu svetu in pred upravnimi volitvami v dolinski občini
Edvin Švab: Delo v vzdušju tvornega sodelovanja
Dolinsko občinsko upravo lahko imamo v naši pokrajini za zgled politične in upravne stabilnosti. Od leta 1975 do danes jo je vodil koalicijski odbor komunistov in socialistov, z županom Švabom (KPI) in podžupanom Pečenikom (PSI), ki že petnajst let tvorita vodilno »politično dvojico« v občini. Ali bosta ostala tudi v novi mandatni dobi, bodo odločali volilci, nas v tem trenutku bolj zanima petletni obračun te uprave, z njegovimi sončnimi in senčnimi platmi. Župan Švab, kje bi pravzaprav sploh začeli?
»Na prvo mesto bi postavil vzdušje sodelovanja in tvorne dialektike, ki je vseskozi prevevalo delo našega občinskega sveta. Odnosi med komunisti in socialisti so bili seveda boljši od odnosov z opozicijo, ko je šlo ža važnejše sklepe in odločitve, pa smo vedno iskali in tudi našli skupni imenovalec z vsemi svetovalci. Prizadevali smo si za kolikor toliko skupne rešitve, ne da bi pri tem kogarkoli ponižali. Prevladoval je neke vrste umestni dogovor, ki ga ne bi označil kot kompromis, ampak kot dogovor, ki potrjuje čut odgovornosti vseh svetovalcev večine in opozicije.
Petletni obračun je torej po vašem še kar dober?
Rekel bi, da je tako. Če se trenutno povrnem še na čut odgovornosti vseh občinskih svetovalcev, moram dodati, da pri nas ni bilo ljudi (politikov) z dvojnim obrazom in da se je uveljavila politika načelnosti in načelnega reševanja vprašanj.
Če bi sestavili-neke vrste prednostno lestvico uspehov, kaj bi postavili na prvo mesto?
Mislim, da je občinska uprava prispevala pomemben delež pri uvelja-
vitvi in širjenju pozitivne podobe celotne dolinske občinske skupnosti, tudi v širšem prostoru. Gre za občane, ki pošteno delajo in pošteno mislijo. Na čisto upravnem področju bi vsekakor postavil na prvo mesto dosledno izvajanje občinskega regulacijskega načrta. S tem planom smo omejili divje ali zelo intenzivno naseljevanje ljudi in temu vzporedno smo uravnovešeno razvili vse občinske storitve. Postali smo enakovreden sogovornik z drugimi političnimi in upravnimi dejavniki. Pri tem bi posebno omenil enakovredno dogovarjanje z Ustanovo za industrijsko cono EZIT, končno pa smo se kot doslej vedno borili za ohranitev in za dosledno spoštovanje narodnostne specifike te naše občine.
Kaj pa neuspehi?
Mislim, da smo vse večje stvari rešili, ali vsaj pravilno zastavili. V Dolini nam vsekakor še ni uspelo zgraditi načrtovanega občinskega večnamenskega družbenega centra kot v ostalih vaseh, kar velja tudi za park miru in sožitja na Krasu na meji med našo in tržaško občino. To pa je sicer bila moja čisto osebna pobuda.
V kratkem bo v vaši občini zrasla obrtniška cona. To bo nedvomno velika gospodarska pridobitev za vso skupnost. Kako je s postopkom za izvedbo tega projekta?
Občina je že pred časom dala pobudo za ta načrt, njegovi glavni akterji pa so obrtniki, ki so se združili v obrtniški konzorcij Dolina. Dovolite, da se ob tej priložnosti javno zahvalim
temu konzorciju in zlasti njegovemu predsedniku Dušanu Pangercu. EZIT je pred kratkim odobril ustrezne urbanistične načrte za to cono, dela za urbanizacijo področja pa so se že začela. Na področju bo prostora za 60 obrtniških obratov, polovico stroškov za urbanizacijo (ceste, luč, razsvetljava itd.) je že finansiral Sklad za Trst z investicijo v višini dveh milijard in pol lir. Pričakujem, da bodo prve obrtniške delavnice začele obratovati že prihodnje leto.
Veliko truda in veliko pozornosti je dolinska uprava posvetila zaščiti okolja, predvsem pa Glinščice. Kaj ste naredili na tem področju?
Predvsem bi rekel, da smo skušali v praksi uresničiti vse načrte, ki smo jih teoretično zastavili. Glavno pozornost smo namenili ustanovitvi Parka Glinščice in zaščitnega območja Pesek, za kar je deželna vlada že odobrila ustrezne dekrete. Kot važno dopolnilo tega projekta pa je trenutno v gradnji ob kulturnem domu F. Prešeren v Bo-Ijuncu neke vrste sprejemni center za obiskovalce parka v Glinščici, kjer bodo izletniki tudi s pomočjo sodobnih elektronskih naprav dobili vse informacije o Glinščici, o njenih naravnih lepotah, o njeni zgodovini itd.
Šlo bo za neke vrste informacijski center, ki ga bo zaenkrat upravljala občinska uprava, kasneje pa bomo videli, tudi zato, ker bodo vse to naše zaščiteno področje prej ali slej vključili v načrtovani naravni Kraški park.
S. T.
Občina Dolina v številkah
površina	24,8 kvadratnih	kilometrov
število prebivalcev	6.030
volilnih upravičencev	5.264
stranke v obč. svetu	KPI, PSI, SSk in KD
kulturna društva	KD Primorsko	in	PD	Mačkolje (Mačkolje),
KD Jože Rapotec (Prebeneg), KD Valentin Vodnik (Dolina), KD France Prešeren (Boljunec), PD Slovenec (Boršt-Zabrežec), SKD Slavec (Ricmanje-Log), KD Krasno polje (Gročana), KD Fran Venturini (Domjo)
športna društva ŠD Breg (s sedežem v občinski telovadnici),CS - ŠD Do-mio (s sedežem pri Domju), obe športni društvi sta danes precej mešani, z razliko, da je CS - ŠD Domio pretežno bolj italijansko (tudi bilo ustanovljeno kot tako, sicer na najbolj mešanem robu občinskega območja)
vasi: Žavlje, Frankovec, Dolga krona, Križpot, Mačkolje, Prebeneg, Dolina, Kroglje, Boljunec, Gornji konec, Zabrežec, Boršt, Hrvati, Botač, Jezero, Draga, Pesek, Gročana, Ricmanje, Log, Pulje, Domjo, Lakotišče, Krmenka
gospodarske dejavnosti: INDUSTRIJA: poleg maloindustrijskih objektov so večji obrati tovarna Velikih motorjev - vključena v Fincatieri z bivšo VM oz. Isotto Fraschini, naftni rezervoarji družbe za čezalpski naftovod SIOT; na tem območju je tudi kamnolom (nad Ricmanjami) Scoria; kot trgovinska dejavnost je mišljena prodaja goriva (naftna, plinsko olje, premog, drva...) pri Domju (tri večje tvrdke):
KMETIJSTVO: v glavnem se dolinski občani bavijo z njim part-time, nekateri se s kmetijstvom tudi preživljajo; v Gročani in v Dragi je še nekaj živinoreje; med aktivne živinorejce spadajo člani zadruge Dolga krona ; na gričih Celo in Brdo je nekaj let urejen oljčni nasad; GOSTINSTVO: v bistvu ima vsaka vas vsaj eno gostilno, ponekod tudi več (Boljunec kot preddverje doline Glinščice), v turističnem smislu je gostinstvo razvito predvsem v obmejnih vaseh; OBRTNIŠTVO: največji projekt je gradnja Obrtniške cone v Dolini.
Podžupan Pečenik Opozicija: Nobene pohvale
Marino Pečenik, podžupan in vodilni socialist v dolinski občini, je mnenja, da so bili politični odnosi v tej krajevni upravni v glavnem dobri. »V petletni mandatni dobi smo v Dolini vsekakor doživeli več pozitivnih kot negativnih upravnih in političnih trenutkov. Ne smemo namreč pozabiti, da se naša uprava sooča z objektivno res hudimi situacijami, saj občinsko ozemlje zajema tudi industrijsko cono, ki ima kot znano svoje specifične potrebe. V zadnjem času pa so se tudi pristojnosti občinske uprave znato povečale, kar je seveda naložilo upraviteljem nova bremena in nove odgovornosti. Dolinska koalicija se je soočala tudi s težavami in tudi z manjšimi notranjimi krizami. Ob izteku mandatne dobe pa lahko rečem, da so v odboru splošni in skupni interesi občinske skupnosti vedno prevladali nad interesi te ali one stranke. Mislim, da je omembe vreden dosežek«.
Mnenja sem, da si dolinska občinska uprava ne zalsuži pohvale, vsaj kar zadeva določenih, bistvenih smernic splošnega razvoja občinske skupnosti. V mislih imam, skorja prisilno odobritev »parkov« na kraškem področju občine (Gročana, Pesek, Draga). Takratna naša bojazen, se bo na žalost, po vsej verjetnosti, v bližnji bodočnosti uresničila. Kar pomeni, da naši občani, katerim so vsilili park ne bodo odločali o njihovi ureditvi in še manj občinska uprava. V dolinskem občinskem svetu smo bili v naših zahtevah po drugačnem odnosu do okolja skorja vedno sami, naj si bo to, ko je šlo za uvajanje nepotrebnih parkov na kraškem področju občine, kakor za ropot in tresljanje tovarne Velikih motorjev in prah kamnoloma nad Borštom ter pri zahtevi po postavitvi akustičnih panojev vzdolž avtoceste.
Občinsko upravo obtožujemo,d a trati denar za faraonske projekte,in to jih je cela vrsta, od socialnega centra pri Domju, do sprejemnega centra v Boljuncu ter do načrtovane knjižnice v Boljuncu. Prepričani smo namreč, da bi opustitev megalomanskih načrtov, in njihova nadomestitev s bolj smotrnimi zgradbami blagodejno vplivala na celotno upravno delovanje občine. Prav zaradi takih izbir se srečujemo pri vsakodnevnem urpavljanju z velikimi finačnimi težavami. Naj navedem samo pomanjkanje finančnih sredstev za popravilo stavb, ki so splošnega pomena, kot so šolska poslopja. Naj dodam še, da je občinska uprava' prav zaradi nesmotrnega upravljanja in zapravljanja letos okrinila oz. celo neizplačala društvom prispevke. BORIS GOMBAČ — SSk
Ob koncu mandata sedanje uprave in skorajšnjih upravnih volitvah v repentabrski občini
Pavel Colja: Zadovoljen z opravljenim delom
Pavel Colja že 20 let kot predstavnik Napredne liste (koalicija KPI - PSI) sedi v repentabrskem občinskem svetu in zadnje tri mandatne dobe je bil kot župan za krmilom občinskg uprave. O uspešnoti upravljanja bo seveda najbolj merodajna »sodba« volilcev, vseeno pa se nam je zdelo umestno, da župana najprej zaprosimo za sicer nehvaležno oceno opravljenega dela.
»Naj ne zveni neskromno, če izrazim zadovoljstvo nad upravnimi dosežki v zadnjih petnajstih letih, še posebno pa v zadnjem mandatnem obdobju. Naj v podpkrepitev te trditve navedem le podatek, da smo v zadnjem petletju dokončali dela za 650 milijonov lir, v teku so dela za 440 milijonov lir,
načrtovanih in finančno kritih posegov je še za 640 milijonov lir. Milijarda in 730 milijonov lir investicij za tako majhno občino pa le nekaj pomeni. Dosegli smo dobro stopnjo storitev, predvsem pa smo skupnosti zagotovili primerne socialne strukture. Poleg nogometnega igrišča in telovadnice sta za tovrstno delovanje na razpolago tudi dom Albina Bubniča v Repnu in pred kratkim preurejeni kulturni dom na Colu. Če po eni strani kaže, da so se te družbene postojanke še celo preobsežne za potrebe krajevnega prebivalstva, je naša uprava zasledovala nekoliko ambicioznejši cilj, da z javnimi sredstvi omogoči dejavnost tudi društvom in skupinam iz drugih krajev in tako ima tudi slovenska narodnostna skupnost kot taka od tega korist. Finančna zmogljivost občine je še kar zadovoljiva, če upoštevamo splošno stisko krajevnih uprav.«
V primerjavi v drugimi stvarnostmi ste imeli nenavadno kvalitetne odnose z »opozicijo« Slovenske skupnosti. Kako vam je to uspelo oziroma komu gre pripisati zaslugo za tako zadovoljivo sodelovanje?
»Ko sem pred dvajsetimi leti zastopal vrste opozicije, je bil odnos s takratno večino mučen, saj je bila zaprta do vsake sugestije in ni prejudicialno sprejela niti enega mojega predloga. Pred petnajstimi leti sem si kot župan zastavil cilj, da mora v tako majhni skupnosti priti do enotnega pogleda na upravno problematiko. Odnosi s Slovensko skupnostjo so bili v teh letih res odlični, ker so vsi doumeli, da morajo skupni interesi prevladati nad strankarsko
opredelitvijo. Pri reševanju konkretnih stvari ni prišlo do demagoških nasprotovanj in odnosi so bili res korektni. Zaslugo nosijo gotovo vse politične sile, ki so bile zastopane v občinskem svetu. Naj označim kot zelo pomembno in edinstveno dejstvo, da je Slovenska skupnost letos in še nekajkrat prej odgovorno podprla proračun in upam, da se bodo v novem občinskem svetu taki odnosi ohranili in utrdili ob spoštovanju različnosti gledanj in mišljenj.«
Kakšni so pri vas odnosi med slovensko in italijansko komponento?
»Skoraj 30 odstotkov prebivalstva je italijanske narodnosti, od katerih kar 120 le nekaj mesecev živi v treh kasarnah in to vojaško osebje nima nobenga stika s krajevno realnostjo. Z drugimi italijanskimi sodržavljani pa so odnosi še kar dobri in smo jih skušali pritegniti k sodelovanju s kako skupno prireditvijo, vendar rezultati niso bili vedno najboljši. Vsekakor obstaja velika strpnost.«
Kaj menite o žgočem vprašanju globlane zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji?
»Kot občina poslujemo dvojezično na podlagi odloka zavezniške vojaške uprave. Nujno je priznanje globalnega zaščitnega zakona, da zapečati to dejansko stanje, vendar v pokrajinskem merilu ne sme biti razlik v pravicah Slovencev in nesprejemljivo je razvrščanje v razne kategorije. Slovenci se moramo opredeliti za strpno m pogumno politiko, brez popuščanj na osnovnih principih, vendar pa tudi brez ekstremne radikalizacije.«
Kateri večji problemi še čakajo na rešitev?
»Največje odprto vprašanje je po moji presoji tovorno postajališče pri Fernetičih. Od leta 1976 se
je letni promet povečal od 20 tisoč na 170 tisoč tovornjakov in v tem kontekstu se je razvila važna gospodarska dejavnost, pri kateri sodelujejo tudi slovenska podjetja. Ne smemo pa dopustiti, da Fernetiči postanejo parkirišče kamionov in nasprotujemo vsakemu nadaljnjemu širjenju postajališča. Treba je smotrno izkoristiti obstoječe infrastrukture. Kar zadeva izkoriščanje teritorija bi želel, da bi prišlo do dogovorov med domačini za kako skupno pobudo pod nadzorstvom občinske uprave. Fernetiči predstavljajo temeljno izhodišče in temeljni izpit, da tudi v bodoče očuvamo uravnovešeni razvoj pri narodnostni sestavi občinske skupnosti. Zato si nihče ne domišlja, da lahko postanejo Fernetiči Trojanski konj za spreminjanje narodnostnih razmerij in odnosov. Drugi večji problem je povezan z regulacijskim načrtom, ki mora rešiti nekatere zazidalne potrebe, vendar mora varianta obsegati tudi novo obrtniško cono, s katero imamo še nakatere probleme zaradi varstva okolja.«
Bi na koncu kot župan navedli še eno pozitivno in eno negativno postavko, ki zadevata repen-tabrsko občino?
»Muči me sicer splošni problem upadanja rojstev in upam, da se bo ta negativna demografska tendenca premaknila na bolje. Srčno si želim-več otrok v slovenski šoli in več uporabnikov socialnih struktur. Zelo pozitivno je sodelovanje z pobrateno občino Logatec in prepričan sem, da bo tudi nova uprava z enako predanostjo negovala te dobre stike.«
B. S.
Mnenje opozicijske liste Repentabrska občina v številkah
Načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Emil Guštin je poudaril, da je imela njegova lista z večinsko korektne in plodne odnose, k čemur je pripomoglo tudi dejstvo, da so bili vsi svetovalci domačini in Slovenci. Prav glede reševanja domačih problemov in obrambe slovenstva sta večina in opozicija našli skupen jezik. Tako so svetovalci SSk predlagali resolucijo o Maccani-covem osnutku, vključitev postavke za odškodnino uslužbencem, ki uporabljajo slovenski jezik, dosegli so odstranitev smerokaza za fojbo, ki je bil za prebivalstvo žaljiv.
Tudi glede konkretnega upravljanja se je opozicija zavzemala za izboljšave •v občinskem proračunu in prispevala k boljšemu upravljanju. Kot primer je navedel porazdelitev sredstev med društvi in skupinami, namestitev telefonske govorilnice v Repnu, avtobusne čakalnice, prispevek k delom za metanizacijo občine, ki se kot kaže premika z mrtve točke.
Kritičen pa je bil Guštin glede regulacijskega načrta, ki je povezan z obrtniško cono in s tovornim postajališčem pri Fernetičih. Regulacijski načrt še ni bil predstavljen, čeprav bi ga morali po prvotnih programih v tem času že odobriti.
Guštin je očital tudi upravi, da je skrbela za okolje v bližini telovadnice in socialnega centra, medtem ko so drugi predeli občine bolj zapuščeni. Temu problemu bi uprava morala posvečati več pozornosti zaradi turizma.
Število prebivalcev: na začetku let§ je bilo prijavljenih 863 prebivalcev.
Volilni upravičenci: v volilne sezname je trenutno vpisanih 733 oseb in sicer 418 moškega in 315 ženskega spola. Sorazmerno visoko število moških upravičencev je odraz bivanja orožnikov v vojašnici na Colu, finančnih stražnikov in policijskih agentov na Fernetičih.
Vasi: Repen, Col in Fernetiči.
Volilni sistem: večinski. Na 15 svetovalcev, jih bol2 pripadalo zmagoviti listi, drugouvrščena pa bo imela pravico do 3 svetovalcev. V zadnjih petnajstih letih je imela Napredna lista (koalicija KPI-PSI) dvanajst svetovalcev z županom Pavlom Coljo na čelu, Slovenska skupnost pa ima tri svetovalce.
Predstavitev list: od 6. do 11. aprila lahko stranke ali skupine prijavijo liste. Na zadnjih občinskih volitvah jih je bilo sedem.
Kultura in šport: v repentabrski občini se uspešno udejstvujejo Kulturno društvo Kraški dom, v okviru župnijske skupnosti delujejo ženski pevski zbor, mešani mladinski in
otroški pevski zbor Zvonček in ansambel Burja. V Repnu ima svoj sedež nogometni klub Kras.
Socialni objekti: poleg travnatega nogometnea^ ‘911*' ča, telovadnice in doma Albina Bubniča, so =*■* družbeno dejavnost pred kratkim predali namenu obnovljeni Kulturni dom na Colu.
Cerkev: svetišče na Tabru, posebno na praznik Marije Device, vabi romarje tudi iz širšega zaledja.
Spomeniki: v Repnu imajo spomenik padlim v NOB, naravni kamniti spomenik na Colu pa je posvečen spominu na vse žrtve fašizma. Tipični izraz kraške arhitekture sta Kraška hiša in Kraški muzej v Repnu.
Šola in vrtec: poleg otroškega vrtca ima na Colu sedež slovenska osnovna šola Alojz Gradnik in italijanska osnovna šole E. Boegan.
Gospodarske dejavnosti: tradicionalna obrtniška dejavnost je kamnoseštvo v javah. Posebno razvito je tudi gostin stvo in kmetijstvo, ki proizvaja tipično vino - teran.
Položaj v devinsko-nabrežinski občini pred majskimi upravnimi volitvami
Bojan Brezigar: Za sožitje in gospodarski napredek
Novinar Bojan Brezigar je na čelu devinsko-nabrežinske uprave od leta 1985, najprej kot župan koalicije Slovenske Kupnosti, demokristjanov in socialistov, nato zavezništva d SSk, KD in dvema neodvisnima odbornikoma Tuto in ^ftom, ki sta odgovarjala za javna dela oziroma za zaščito vlcolja. Brezigarja, ki je bil pred dvema letoma izvoljen tudi deželni svet, smo uvodoma vprašali kako ocenjuje petlet-s0 delo krajevnega občinskega sveta. »Občinska skupščina s® le v petih letih sestajala zelo redno. Na zasedanjih sta eveda prišli do izraza pestra notranja dialektika in različ-r°st stališč med strankami, tako da je občinski svet, kljub uzličnim ocenam o delu uprave, izpolnil svojo nalogo. Vsi j^ epi so bili sprejeti na podlagi konkretnega soočanja in ^ Uienjave mnenj, pri čemer so se seveda ustvarjale večine d manjšine. Kar se mene tiče, sem vsekakor skušal prispe-Ud, da so bili odnosi v občinskem svetu kar se da korek-sm ^ tem sm0 uvedd dve pomembni novosti: vse sklepe j®0 predhodno obravnavali v svetovalskih komisijah, ki žal ^ s° bile dobro obiskane, načelnikom skupin pa smo redno °stavljali na dom sklepe občinskega odbora.«
, Ce bi na kratko naredili obračun opravljenega dela, ai bi postavili na prvo mesto?
Prizadevanja za razvijanje sožitja in gospodarski razvoj občine. Mislim, da smo obe točki dobro izpostavili in Slavnem tudi izvedli. Glede sožitja sem prepričan, da je a^a Uprava ustvarila pogoje za enakopravnost in za boljše .^umevanje med tukaj živečimi skupnostmi. Ta enakop-
?dja na tem področju pa so prišla do izraza tudi v številih drugih posegih. Na kulturnem in na družbenem pod-n0>ib smo npr. zagotovili sedež številnim društvom in orga-zbo^tjurn, Pri čemer bi omenil Vigred, Devin, Grmado in 0 j r fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin. Ostaja še 12cQto Vprašanje sedeža nabrežinske godbe, načrt pa je že
Kaj pa gospodarski razvoj občine?
pQ Tukaj bi najprej omenil Sesljanski zaliv. Ustvarili smo Soje za njegov turistični razvoj in istočasno preprečili
drugačno namebnost zaliva, ki bo dostopen za vse občane. V Stivanski papirnici smo zajamčili novih 170 delovnih mest in ohranili sedanjo stopnjo zaposlenosti. Glede meta-nizacije smo podpisali pogodbo s podjetjem ACEGA, dela za izvedbo tega projekta so v polnem teku. Med drugim smo dokončali oziroma posodobili javno razsvetljavo in odobrili načrte za obrtniško cono v Nabrežini. Bili smo vseskozi pozorni do vprašanj zaščite okolja in dokončno uredili Rilkejevo sprehajalno pot.
Kateri načrt pa je pravzaprav ostal v predalu?
Takoj po izvolitvi za župana sem se začel zanimati, da bi pristojna telesa podelila občini kolajno za zasluge v odporniškem gibanju. Ne smemo namreč pozabiti, da so naci-fašisti na našem ozemlju požgali štiri vasi in da je vsa naša občinska skupnost dosti prispevala in žrtvovala v boju za svobodo. Kolajna za zasluge v odporništvu bi pomenila zato priznanje ne samo za nekdanje partizane, ampak za vse naše občane. V teh petih letih sem za to napravil celo vrsto posegov in bil celo pri dveh obrambnih ministrih. Dosega tega cilja bi pomenila zame moralno dolžnost, na žalost pa mi ni uspelo, da bi bil moj trud poplačan z uspehom.
Kaj nam lahko poveste o gradnji občinskega Kulturnega doma v Nabrežini?
Kraška gorska skupnost nam je svoj čas namenila za ta projekt 400 milijonov lir. Uprava je takoj obnovila nalog za izdelavo načrtov arhitektoma Kokorovcu in Antoniju. Načrti so pripravljeni. Stara stavba sredi Nabrežine, kjer bomo uredili Kulturni dom, se nahaja v zgodovinskem jedru vasi, zato smo morali predhodno oblikovati obnovitveni plan za to ombočje. Postopek je terjal precej časa in pri tem, moram povedati, da nam opozicija ni pomagala, da bi ta postopek na nek način pospešlili. Dela za ureditev knjižnice se bodo vsekakor v kratkem končno začela, za dvorano pa izdelujemo izvršilne načrte. Pri finansiranju tega projekta nam bo pomagal Sklad za Trst, ki je v svoj štiriletni proračun že vključil vsoto 2,8 milijard lir za gradnjo Kulturnega doma.	S. T.
Devin-Nabrežina v številkah
Občina Devin-Nabrežina je po površini druga največja v tržaški pokrajini. Meri 45,16 kv. kilometra, kar predstavlja 21,32% pokrajinskega ozemlja. Po prebivalstvu pa je tretja največja občina v pokrajini. V njej stalno biva 8.311 prebivalcev (približno 3 odstotki pokrajinskega prebivalstva) in sicer v 17 naseljih, največje od katerih je Sesljan (več kot 2.500 prebivalcev), najmanjše pa Trnovca (nekaj več kot 60 prebivalcev). Druge vasi oziroma zaselki so: Nabrežina Center, Nabrežina Kamnolomi, Nabrežina Postaja, Nabrežina Sv. Križ, Vižovlje, Devin, Štivan, Ribiško naselje, Medja vas, Cerovlje, Mavhinje, Slivno, Prečnik, Šempolaj in Praprot. V volinih seznamih je vpisanih 7.161 volilcev, 3.476 moških in 3.685 žensk.
Po raziskavi, ki jo je naročil Banco di Santo Spirito na vsedržavni ravni, je leta 1987 znašal v devinsko-nabrežinki občini razpoložjiv povprečni letni dohodek na prebivalca 14,4 milijona lir, kar je precej pod pokrajinskim (16,7) in deželnim (16,2) povprečjem, medtem ko je precej nad državnim povprečjem (13,27).
Na gospodarskem področju je kmetijstvo kot drugod v pokrajini izgubilo pomen, ki ga je imelo še takoj po drugi svetovni vojni. Omeniti pa velja, da je v zadnjih časih mogoče zapaziti nekatere nove pobude, zlasti v živinoreji, vinogradništvu in cvetličarstvu.
Naj večji industrijski obrat v občini je štivanska'papirnica, ki zaposluje 600 ljudi, 180 iz občine. Veliko tradicijo imajo kamnarske dejavnosti, ki pa danes zaposlujejo le okrog 100 ljudi. Bolj živahna sta obrtništvo in še zlasti trgovina, posebno pespektiven pa je turizem. Precejšen del aktivnega prebivalstva sestavljajo uradniki in svobodni poklici, ki pa podobno kot drugi imajo večkrat delovno mesto izven občine.
V okviru občine redno deluje kakih' 40 kulturnih in športnih združenj (nekateri imajo sedež zunanj nje). Od teh je 13 izključno ali pretežno slovenskih.
KPI stroga pri ocenah uprave
Devinsko-nabrežinski komunisti zelo strogo ocenjujejo delo krajevne občinske uprave, posebno drugega Brezigarjevega odbora, »ki so ga označevale centralistične izbire in zaprtost do opozicije in do zahtev in potreb občinske skupnosti«. Giorgio Depan-gher, tajnik občinske sekcije KPI in dolgoletni občinski svetovalec, je tudi mnenja, da se je občinski odbor pri nekaterih zelo važnih političnih in upravnih izbirah (npr. pri Sesljanskem zalivu in pri štivanski papirnici) preveč prilagodil težnjam in zahtevam zasebnikov, istočasno pa je v občinskem svetu spodbujal »politični tran-sformizem«, spričo katerega so nekateri svetovalci zapustili stranke, s kate-
rimi so bili izvoljeni in prestopili v večinsko koalicijo.
Depangher meni, da se je občinski odbor slabo odrezal predvsem pri problematiki Sesljanskega zaliva in pri urbanističnem postopku za razširitev papirnice Cartimavo. »Glede Sesljana ni igral neodvisne in samostojne vloge, ki pripada javni upravi in je v bistvu spregledal interese prebivalstva, od družbe Finsepol pa ni zahteval jasna jamstva proti nevarnosti privatizacije zaliva. To se je zgodilo tudi glede papirnice, kjer se je upravi zelo mudilo, njene izbire pa so bile zelo površne. Na srečo je KPI pri tem vprašanju zahtevala in dosegla nekatera jasna in konkretna jamstva na področju zaščite okolja in interesov delavcev štivan-skega obrata«.
PSI o odnosih z večino
Predstavnik devinsko—nabrežinske Socialistične stranke Vittorino Caldi, ki je bil dolgo let podžupan in odbornik za javna dela, mandat pa je končal kot svetovalec, je mnenja, da je Brezigarjeva občinska uprava v glavnem izpolnil programske smernice iz sporazuma med demokristjani, socialisti in Slovensko skupnostjo.
»Žal pa moram povedati, da so se odnosi v občinskem svetu po krivdi odbora v zadnjih časih zelo poslabšali in da je zmanjkal prepotrebni politični dialog med večino in opozicijo, v kateri smo bili socialisti in komunisti. Upravi se je pri pomembnejših odločitvah vedno zelo mudilo, zato je večkrat grobo kršila osnovna načela demokratičnega soočanja, na katerem je temeljilo politično sodelovanje med KPI in PSI v prejšnji mandatni dobi. Svetovalci opozicije smo zaradi tega s težavo sodelovali pri delu občinske skupščine.«
Pred majskimi administrativnimi volitvami čas obračunov tudi v Zgoniku
Miloš Budin: Uspešno delo ob prispevku opozicije
Zgoniško občinsko upravo vodi vsa povojna leta Napredna lista, sad koalicije komunistov, socialistov in neodvisnih levičarjev, Slovenska skupnost pa je v opoziciji. Tako je- bilo tudi v mandatni dobi, ki se je komaj iztekla. Župan je bil komunist Miloš Budin, podžupan pa socialist Boris Štrekelj. Tudi Budina smo uvodoma zaprosili za krajšo oceno 5-letnega dela občinskega sveta. »V našem občinskem svetu so bili odnosi zelo konstruktivni, tako znotraj večine kot med koalicijo in opozicijo. Na zadnji občinski seji sem se zaradi tega tudi javno zahvalil opoziciji in seveda vsem svetovalcem, ki so pokazali veliko navezanost na občino in na naše kraje. Politični odnosi v Napredni listi so bili zelo dobri. Edini problem je bila razpoložljivot upraviteljev za delo, ki zahteva danes veliko prisotnost, služba pa vsem tega ne dopušča. To seveda velja za vse, ne glede na strankarsko pripadnost posameznika.«
Kaj bi postavili na vrh prednostne lestvice doseženih uspehov?
Na prvo mesto bi postavil dejstvo,da smo zgoniški občini zagotovili naraven razvoj, da smo tako preprečili zunanje »upade« in iznaka-ženje naše realnosti ter da smo zagotovili občanom sodoben življenjski standard. Zdi se mi, da občinski servisi delujejo dobro in da večji javni deli, kot sta športno-kultumi center v Zgoniku in
knjižnica v Saležu, po eni strani zagotavljata velike možnosti domačinom, po drugi pa nudita priložnost za večje manifestacije, ki presegajo občinski okvir. Nam vsem je v veliko zadovoljstvo, da tudi ljudje iz drugih krajev radi zahajajo v našo občino. Med raznimi javnimi deli, za katere se je že začel postopek, bi vsekakor še omenil enoteko v Zgoniku in metanizacijo celotnega občinskega območja.
Kateri načrt ste zastavili, niste pa ga še izvedli?
Žal mi je, da še nismo mogli začeti z urejevanjem vaškega rekreacijskega parka s pokritim balinarskim igriščem v Samatorci, čeprav imamo že zemljišče in tudi načrte. To pa zaradi tega, ker nam osrednja posojilnica v Rimu po skoraj dveh letih še ni odobrila nakazila za izpopolnitev javne razsvetljave. Tako je denar za Samator-co zaenkrat zamrznjen v primeru, da bi bil odgovor iz Rima negativen. To pa bi bilo škandalozno, saj so v Rimu kar dvakrat »izgubili« naše dokumente.
Kaj pa problem sožitja v zgoniški občini?
Tudi z narodnostnega vidika je položaj pri nas normalen. Slovenci se tu čutimo doma, gospodarji na svoji zemji. Italijanske občane sprejemamo povsem normalno. Ni nikakršne diskriminacije, enakopravnost je pravzaprav v vsakdanjih stvareh.
Vi ste se tudi kot predsednik Kraške gorske skupnosti in seveda kot župan v prvi osebi ukvarjali s problemi gradnje avtoceste, ki teče tudi skozi vašo občino. Kaj bi povedali o tem?
Glede tega so nam bili prva skrb ljudje, tako pri razlaščanjih za avtocesto kot pri določanju služnosti za nov metanovod. Mislim, da smo v prizadevanjih za ublažitev iznakaženja našega občinskega teritorija tudi uspeli.
Občinske uprave se v zadnjem čaus soočajo z novimi pristojnostmi in novimi funkcijami. Kako ste se znašli pri teh novih poslih?
Mislim, da smo tudi v tem pogledu v naši občini veliko naredili. Tako smo npr. na socialnem področju veliko skrb posvetilii delovanju otroških vrtcev in potrebam šolskih otrok, precej pozornosti pa smo namenili službi za ostarele, onemogle in telesno prizadete. To so nove potrebe, ki jih nekoč zaradi različnega načina življenja ni bilo.
Kaj si želite za naprej?
Za zdaj upam, da bo novi občinski svet ostal tak, kakršen je bil v tej mandatni dobi.
Kako se Miloš Budin počuti v trojni funkciji župana, deželnega svetovalca KPI in predsednika strankine deželne slovenske komisije?
Vse to zahteva velik, predvsem časovni napor, ampak to velja za vse, ki izberejo pot politike. Časa za zasebno življenje je vsekakor malo.
S. T.
SSk spodbujala večino
, Tajnik zgoniške sekcije Slovenske skupnosti Još-Gruden meni, da je opozicija v Zgoniku igrala ^PUstruktivno vlogo in tudi vlogo spodbujevalca vedske koalicije, tako da je posebno pri upravnih za-eVah v veliki večini primerov podprla rešitve oziro-. ® sklepe občinskega odbora. Glede večjih javnih j.® oziroma investicij pa je imela opozicija največ .Flekov pri odobritvi sklepa o gradnji enoteke v predstavniki so tudi med razpravo v Poh kem svetu iasno povedali, da je ta gospodarska huda gospodarsko napačno zastavljena in torej za t6a° občinsko stvarnost nefunkcionalna. SSk je pri k; osvojila mnenja stanovskih organizacij kmetov, * so izrazile velike pomisleke nad tem projektom,' C smo namesto enološkega centra predlagali usta-w!tev zadružne kleti. Mi smo proti navadnemu rek-Cij‘Uran)u alkoholnih pijač, zato se nam zdi ta investi-Hii/es neupravičena. Pač pa smo podprli gradnjo Stfio K-iCe ozirom3 kulturnega centra v Saležu, ker k*** mnenja, da je treba kulturne strukture v naši .	1111 združiti v eno«.
Nekaj statističnih podatkov o zgoniški občini
Število prebivalcev: konec leta 1989 je bilo 2.222 občanov. Prirastek je v zadnjih letih skoraj neznaten, saj se je število prebivalcev v zadnjem desetletju povišalo za približno 150 oseb.
Volilni upravičenci: trenutno ima volilno pravico 1.787 oseb, od katerih jih je 894 moškega in 893 ženskega spola. Med temi st» tudi dva vojaka iz Trenta in Bočna.
Vasi: zgoniško občino sestavljajo Božje Polje, Brišče, Briščiki, Devinščina, Gabrovec, Koludrovca, Repnič, Salež, Samatorca, Zagradec in Zgonik.
Volilni sistem: ker ima Zgonik manj kot 5 tisoč prebivalcev, velja večinski sistem. Kandidatna lista, ki prejme največ glasov, neposredno izvoli dvanajst svetovalcev. Drugouvrščena lista pa ima pravico do treh svetovalcev. V zadnjih treh mandatnih dobah je Napredna lista (koalicija KPI in PSI) imela dvanajst, Slovenska skupnost pa tri svetovalce. Župansko mesto zaseda Miloš Budin.
Predstavitev list: rok za predstavitev volilnih list traja od 6. do 11. aprila. Liste, ki niso zastopane v parlamentu oziroma v deželnem svetu, morajo zbrati od 60 do 90 podpisov. Na vsaki listi so lahko najmanj trije in največ dvanajst kandidatov. Vrstni red list na glasovnici (pred petimi leti jih je bilo sedem) bo določil žreb.
Vojaški objekti: orožniki imajo kasarno na Devinščini, finančni stražniki v Saležu, vojašnica pa je pri Briščikih. Volilno pravico imajo le vojaki, ki so v službi, ne pa tisti, ki služijo redni vojaški rok.
Kultura in šport: kulturno poslanstvo v občini opravlja KD Rdeča zvezda iz Saleža, na športnem področju pa delujeta ŠK Kras in Shinkai karate klub.
Socialni objekti: športno-kulturno središče v Zgoniku je postalo važno stičišče tudi širše skupnosti s pobudami družbenega in družabnega značaja. V Saležu je bila pred kraktim odprta občinska knjižnica in kulturno središ-
če, v Repniču imajo vaško hišo, pri Briščikih pa končujejo z gradnjo Kulturnega doma.
Cerkve: v zgoniški fari sta cerkvi Sv. Mihaela v Zgoniku in Sv. Urha v Samatorci.
Spomeniki: o velikem deležu zgoniških občanov v narodno-osvobodilnem boju pričajo spominska obeležja v Zgoniku (občinski in vaški spomenik), v Gabrovcu, Saležu, Samatorci in na Devinščini
Šole in vrtci: štiri slovenske šole so 1. maj 1945 v Zgoniku, Lojze Kokoravec - Gorazd v Saležu, Jože Srebrnič v Gabrovcu, in šola pri Briščikih. V Zgoniku ima sedež italijanska osnovna šola Emilio Gornici. Otroška vrtca delujeta v Zgoniku in Gabrovcu.
Gospodarske dejavnosti: kmetijska dejavnost, predvsem vinogradništvo in cvetličarstvo, je prevladujoča panoga s katero se veliko delavcev ukvarja tudi part-time. Razvita sta tudi obrtništvo in gostinstvo, večina prebivalcev pa je v odvisnem delovnem razmerju izven občine.
Mladi Borštani se pripravljajo na postavljanje svojega mlaja
Tudi v Borštu so pred leti obnovili lep in star slovenski običaj, da mladina v prvomajski noči na sredi vasi pred cerkvijo postavi lepo okrašen mlaj. Mladi Borštani, ki jih vidimo na enem od sestankov, se že pridno pripravljajo na ta dogodek, (mm)
GLASBENA
MATICA
TRST
u sodelovanju z Odborom za pripravo praznovanja
130-letnice rojstva H. Wolfa in Cankarjevim domom iz Ljubljane
VEČER SAMOSPEVOV
ANA PUSAR JERIČ - sopran ANDREJ JARC - klavir
Danes, 6. aprila, ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra v Trstu-	Vabljeni!
gledališča
kino
VERDI
Simionična sezona 1989/90
Nocoj ob 20.30 (red B) simfonični koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Spirosa Argirisa. Pianist HOME-RO FRANCESCH bo izvajal Beyerjeve, Beethovnove in Dvoržakove skladbe.
Ponovitev jutri, 7. t. m., ob 18. uri (red S).
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo LO ZOO Dl VETRO Tennesseeja Williamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Ponovitve do 8. t. m.
V četrtek, 12. aprila, bo na sporedu koncert FIORELLE MANNOIE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Pro.Sa. S.r.l. iz Rima ponovila komedijo GIN GAME Donalda J. Cobuma; režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopata Valeria Valeri in Paolo Ferrari. Ponovitve do nedelje, 8. aprila, po običajnem umiku.
ARISTON - 17.30, 22.15 La guerra del Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EXCELSIOR - 19.15, 22.00 Nato 11 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.00 Notturno Indiano, i. Jean-Hugues An-glade.
NAZIONALE I - 16.20, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore.
NAZIONALE III - 17.00, 22.15 Lambada.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 L'origina-le erotic dance.
MIGNON - 17.30, 22.15 L^ttimo fuggen-
te, r. Peter Weir, i. Robin VVilliams.
EDEN - 15.30, 22.00 Trionfo del sensi, porn., □□
CAPITOL - 17.00, 22.00 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Un pešce dl nome VVanda, i. John Cleese.
šolske vesti
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan vabi starše v ponedeljek, 9. t. m. na roditeljski sestanek, ki se bo vršil ob 16. uri za 1. in 2. razrede vseh oddelkov in ob 17.30 za 3., 4. in 5. razrede.
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: v torek, 10. t. m. na podružnici v paviljonu B v Ul. San Cili-no 16 ob 17. uri: 1. a, 2. b, 2. c, 3. geom., 4. geom., 5. geom. in ob 18.30: 2. a, 1. b, 1. c in 1. č. Za ostale razrede oddelka za knjigovodje bodo roditeljski sestanki v petek, 20. t. m. po razporedu, ki bo pravočasno javljen.
Ko so
DAMJANI
doktorat podelili, se je mami in tatu orosilo oko. A drugi so domači se res veselili, saj vsaka pravda zdaj dobljena bo.
Čestitamo vsi domači
Na pravni fakulteti tržaške univerze je uspešno diplomirala
DAMJANA KRALJ
Iskreno ji čestitajo
člani društva Jus
KRISTINA!	
Čestitamo ti in želimo, tako uspešno nadaljevala študijem	da bi še s svojim
MG Kresna noč in Magnet	
BABISU MAVROMATISU
čestitamo za njegov uspeh v študiju.
Magnet
Dne 4. t. m. je doktorirala z odliko in pohvalo iz političnih ved
KRISTINA GUŠTIN
Čestita ji družina Taučer.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Matador, r. Ped-ro Almodovar, □
RADIO t 15.30, 21.30 Umido e Ramba 2,
pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ P
razne prireditve
Slovenski kulturni klub vabi v sodelovanju s "Skladom Mitja Čuk" na VEČER DIAPOZITIVOV jutri, 7. t. m., ob 18.30. Zvonko Vidau bo prikazoval vtise z enomesečnega potovanja pod naslovom PERU - DEŽELA NASPROTIJ.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. M. Semio 27, gostuje dramsko skupino SKD Slavec iz Ricmanj-Loga z veseloigro PARIZ JE PAČ PARIZ Josipa Tavčarja jutri, 7. aprila, ob 20.30. Režija D. Gorup. Vabljeni!
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel
prireja jutri, 7. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku 5. SREČANJE ŽENSKIH ZBOROV. Nastopajo ŽPZ I. Grbec iz Skednja, ŽPZ Tabor z Opčin in ŽPZ Prosek-Kontovel, sodelujeta Marička in Tončka z lajnami Lojzeta Cijaka.
Mladinski krožek Boljunec priredi jutri, 7. t. m., PLES Z ANSAMBLOM SANK ROCK ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi - V nedeljo, 8. t. m., bo ob 15. uri na openskem strelišču KOMEMORACIJA ob 46. obletnici junaške smrti 71 antifašističnih talcev, ki so jih ustrelili nacisti. Govorila bosta Dušan Košuta in Paolo Šema. Predsedovala bo Tjaša Kocman. Nastopil bo MPZ Tabor z Opčin.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec priredi v nedeljo, 8. aprila, ob 18. uri v Srenjski hiši v Borštu VEČER Z MEPZ SLOVE-NEC-SLAVEC ter veseloigro J. Tavčarja PARIZ JE PAČ PARIZ v režiji D. Gorupa. Gostuje dramska skupina SKD Slavec. Vabljeni!
V nedeljo, 8. t. m., bo v Domu A. Sirka v Križu s pričetkom ob 17. uri REVIJA PRIMORSKA POJE 90. Nastopa MePZ Podgora, dekliški zbor Slovenski šopek, MePZ Oton Župančič, ŽPZ Ivan Grbec, MePZ Sveti Jernej in MePZ Primorec - Tabor. Revijo priredita ZSKD in ZPZP v sodelovanju s kulturnim društvom Vesna. Vabljeni!
Narodna In študijska knjižnica - Ciklus otroške urice v NŠK, PREBESEDIMO BESEDE z Borisom A. NOVAKOM. Pesnik in urednik revije Kurirček bo z nami v torek, 10. t. m., ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci!
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
Jakob Ruda
Režija DUŠAN MLAKAR
IGRAJO: Vladimir Jurc, Miranda Caharija, Lučka Počkaj, Bogdana Bratuž, Livij Bogateč, Anton Petje, Alojz Milič, Maja Blagovič, Stojan Colja, Ivo Barišič, Adrijan Rustja.
PREMIERA danes, 6. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu; abonma red A PONOVITVI jutri, 7. aprila, ob 20.30; abonma red B v sredo, 11. aprila ob 20.30; abonma red D
KD Rdeča zvezda
vabi na koncert
Igorja Kureta
violina
Barbare Faiman
harfa
ki bo danes, 6. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu.
____________razstave________________
TK Galerija v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 12. aprila razstava slikarke L. M. Sguazzi.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo še danes na ogled razstava slikarja EDOAR-DA DEVETTE.
V	galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F.
Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je na ogled razstava nemške grafične umetnosti po I. svetovni vojni in po II. svetovni vojni.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 6. aprila 1990
IRENEJ
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 13.00 - Luna vzide ob 16.07 in zatone ob 4.58.
Jutri, SOBOTA, 7. aprila 1990
IVO
PLIMOVANJE DANES: ob 1.49 najnižja -25 cm, ob 7.24 najvišja 25 cm, ob 13.28 najnižja -42 cm, ob 19.56 najvišja 47 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,2 stopinje, zračni tlak 1010,7 mb ustaljen, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga
83-	odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alberto Babich, Fede-rica Babich, Gregor Pertot, Matteo Del-lasanta, Davide Bigatto, Margherita Brandi.
UMRLI SO: 63-letni Valentino Burolo, 87-letna Antonia Gherbaz vd. Rusgnach,
84-	letna Vittoria Miani vd. Triscoli, 85-letni Giovarmi Felc, 98-letna Italia De Mattia, 79-letna Maria Sauro vd. Gnesda, 83-letna Bortola Pitacco, 99-letna Cateri-na Nucci vd. Braiucca, 79-letna Nerina Zuppin vd. Capolla, 90-letna Francesca Cesar, 85-letna Maria Acguavita vd. Cas-seler.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2. aprila, do sobote, 7. aprila 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, UL. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan).
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
SKD Barkovlje prireja na velikonočni ponedeljek, 16. t. m., izlet v Rovinj z zgodnjo večerjo v Limskem zalivu. Za informacije tel. na št. 415797 ali 363452.
SK Devin obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Budimpešto od 28. aprila do 2. maja. Informacije na tel. št. 200236 v večernih urah.
koncerti
Tržaški jazz krožek
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 21. uri bo v
lokalu MANDRACCHIO (Capo di Piazza 1) nastopil saksofonist SČOTT HAMILTON.
Verdi - Nedeljski koncerti
V	nedeljo, 8. t. m., ob 11. uri bosta na sporedu koncerta v Mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2), kjer bo nastopil Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija in v gledališču Verdi v Miljah, kjer se bo predstavil pihalni orkester pod vodstvom Alessandra Bevilacgue. Koncert v Miljah so pripravili v sodelovanju z miljsko občinsko upravo in s krožkom Frausin.
razna obvestila
Odbor, za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 29. 6. do 13. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta: v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od- 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu -Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094: v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
Zadruga Lonjer-Katinara sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v prostorih zadruge v Lonjerju v torek, 10. aprila, ob 12. uri v prvem sklicanju in v sredo, 11. aprila, ob 20. uri v drugem sklicanju.
čestitke
Na Devinščini praznuje danes 60 let SREČKO SEDMAK. Vse najboljše mu voščijo prijatelji iz Križa.
Dne 4. t. m. je na tržaški univerzi doktorirala iz političnih ved KRISTINA GUŠTIN. Iz srca ji čestitajo svojci, prijatelji in znanci.
Učenci in učiteljice osnovne šole Alojz Gradnik iz Repentabra iskreno čestitajo KRISTINI GUŠTIN ob uspešno opravljenem izpitu iz političnih ved na tržaški univerzi.
__________mali oglasi________________
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu št. 2.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju.
SERGIO FERFOLJA ima odprto osmico pri Piščancih.
ALOJZ MILIČ - Repen 49 je odprl osmico. Toči teran in belo vino.
DOMAČ prigrizek in dober kozarček lahko dobite od danes naprej pri Mari-otu Cenoutomu v Jamljah, Gregorčičeva 14.
DOMAČE velikonočne pirhe, svinjsko jed in vino nudi osmica Berto Jarc na Tržaški cesti v Doberdobu.
TRŽAŠKO podjetje išče podjetnega delavca za skladišče z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Pismene ponudbe poslati na: COGECO SpA, Ul. Machiavelli 5, 34100 Trst.
SLOVENSKA DRUŽINA išče zazidljivo zemljišče, približno 1.000 kv. m, v okolici Opčin, Proseka, v zgoniški, repen-tabrski ali nabrežinski občini. Tel. v večernih urah na št. 214202.
PRODAM renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85, z dodatnimi deli. Tel. (040) 299622 v večernih urah.
PRODAM Y 10, prevoženih 2.200 km, letnik februar '90, za 10.800.000 lir. Tel. 229126.
PRODAM motor cagiva aletta rosa 125, prevoženih 9.866 km, v odličnem stanju, za 1.800.000 lir. Plačano zavarovanje in taksa do konca leta. Poklicati na tel. št. (0481) 78153 v večernih urah.
PRODAM 3.000 kv. m zazidljivega zemljišča v obrtniški coni pri Poljanah. Tel. (0481) 78233.
PRODAM ladijske motorje Johnson 25 in 10 hp, mercury 20 in 10 hp ter selva 15 hp. Tel. na št. 767724 od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure, razen ob sobotah in nedeljah.
PRODAM po ugodni ceni fiat 126 v zelo dobrem stanju. Tel. 828251 po 19. uri.
KOZLIČKE stare dva meseca prodam. Franko Žerjal, Male Loče 16 - Podgrad.
IŠČEM inšturktorja za pripravo srednješolca za maturo. Tel. 577546 od 8. do 9. ure.
ČE ŽELIŠ urediti vrt pp tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves. Poskrbimo za čiščenje in negovanje dreves, načrtovanje, siste-macijo in čiščenje parkov in vrtov. Urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) 884161.
prispevki
Ob smrti drage sestre Zore Mršnik roj, Križmančič daruje brat Milko z družino
100.000	lir za KD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob pok. Zore Mršnik roj. Križmančič daruje družina Kalc (Gropada 22) 20.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob pok. Zore Mršnik roj. Križmančič darujeta Ladko in Tončka z družino 20.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob pok. Zore Mršnik roj. Križmančič daruje družina Pregare (Log) 20.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob pok. Zore Mršnik roj. Križmančič daruje Tončka Kalc (Gropada 66) 50.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob pok. Zore Mršnik roj. Križmančič darujeta Mimica in Nevenka 30.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob pok. sestrične Zore Mršnik roj. Križmančič darujejo Zofka, Rado in Celestina 50.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob Danice Gruden vd. Verginella darujeta Žarko Pra-šeli 10.000 lir ter Saško Tence 10.000 lir za SD Mladina.
V	spomin na nono trenerke Betty darujejo igralke ekipe Friulexport A
120.000	lir za odbojkarsko društvo Bor.
V	počastitev spomina Vide Pertot darujeta Elda in Štefka 20.000 lir za glasilo Delo.
Namesto cvetja na grob predragega Gigija Poljšaka daruje Mila Bole 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina dragega Gigija daruje Marija Reati 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja v Barkovljah.
V	počastitev spomina dragega Gigija Poljšaka darujeta Sonja in Vanja Lokar
100.000	lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob dragega Gigija daruje družina Zorn 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina dragega prijatelja Gigija darujejo Nereo in Štefka 30.000 lir ter Elda z mamo 30.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Katerino De Marchi -Sardagna darujejo za Pro Senectute: Pina Legiša (Cerovlje) 10.000 lir, Mirna ŠemeC (Vižovlje) 15.000 lir, Dušan Colja (Cerovlje) 5.000 lir, Carli (Sesljanj 20.000 lir, Pahor (Medja vas) 10.000 lir, Stepančič (Sesljanj 10.000 lir, Medelin (Sesljanj 5.000 lir, Markovič (Sesljan) 15.000 lir ter Maria Angelotti (Sesljan) 20.000 lir.
V	počastitev spomina prerano umrle sestrične Lucille Fantini darujeta Elči in Lojze Abram 40.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob pok. Rudolfa Križmančiča darujeta Matilda in Francko (Trebče) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Učove mame, Milke Jurkič, darujeta Elči in Lojze Abram 40.000 lir za SPDT.
V	spomin na Gigija Poljšaka darujeta Elči in Lojze Abram 20.000 Ur za TPK Sirena.
V	spomin na Carmelo Rolih darujejo Milojka, Boris in Alex 30.000 lir za popravilo orgel v cerkvi v Repnu.
V	spomin na teti Viktorijo Carli vd. čuk in na Silvano Grison daruje Eda Žerjal z družino 50.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Ob 15. obletnici smrti Silvota Grgiča daruje Silva z družino 20.000 lir za PD Slovan.
N. N. daruje 28.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Ivanko Carli daruje Eda Milič 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Ernesta Pisa-nija darujejo: Loredana Piscanc 20.000 lir. Berto Tauceri 5.000 lir, Alma SlobeZ
10.000	lir, Marcello Ferluga 10.000 lir. Gino Ferluga 20.000 lir, Sergio Ferfolja
20.000	lir, družine Silvio Ferluga 30.000 lir, Nino Bole 10.000 lir, Vittorio Piscanc
10.000	lir, Anica Posega, Mira Kermec in Pepca Piscanc 30.000 lir, Rozina Volk
10.000	lir, Boris Debeljuh 10.000 lir, Marija od Ervina 15.000 lir ter družina Dante
10.000	lir za Center za rakasta obolenja in Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega bratranca Rudolfa Križmančiča daruje Vinko Križmančič (Žepene) 50.000 lir za Sklad komunističnega glasila Delo.
Za postavitev plošče prvemu predsedniku OF tov. Josipu Tenceju iz Križa so darovali: sekcija KPI J. Verginella 50.000 lir, združenje aktivistov OF Tržaškega ozemlja 50.000 lir, družina Švab (št. 37)
20.000	lir, Darinka in Silvano Košuta
10.000	lir, Gabrijela in Mirko Kosmač
20.000	lir, Ida in Drago Purič 10.000 lir. Gabica in Mirko Antoni (Gabrovec) 20.000 lir, Zdenka in Stanko Gruden (Nabrežina) 30.000 lir, Marta in Dauči Ci-acchi 15.000 lir, Čisa Sulčič is.000 lir, Leda in Bruno Sulini 10.000 lir, Neva in Guerino Bogateč (Nabrežina) 10.000 lir ter Grozdana in Nino Košuta 20.000 lir.
Ob 15. obletnici smrti dragega brat" Silvestra daruje Milena 15.000 ni za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Vido Per*"1 daruje Jelica Portograndi 50.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin iy* Darja Pečarja darujeta družini Colja in Žužek 50.000 lir za ŠD
Kontovel.
V	spomin na teto Zoro Mršnik daruj«' jo Robi, Ervin, Kristina in Egon 50.000 Ik za KD Skala iz Gropade.
V	spomin na ljubljeno sestrično Zor° Mršnik darujeta Sonja in Aldo 50.000 Ur za KD Skala iz Gropade.
V	spomin na sestro Zoro Mršnik roj Križmančič daruje brat Milko z družin0
50.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na pok. Francesca Pelo*0 darujeta Pavla in Drago Košuta 50.000 lir za ŠD Breg.
Nerožnata prihodnost za prireditve v Italiji
v Rimu se v teh dneh zaključuje Ječanje o Stanju spektakla v Italiji, 119 katerem se je zbralo lepo število u3lednih predstavnikov italijanskega 9‘edališča, filma, glasbe in baleta. v>erajšnjega, predzadnjega dne sreča-Sia se je udeležil tudi minister Carlo ‘ognoli, ki so ga ostre in predvsem številne kritike spravile v nemajhno 2adrego. Veliko udeležencev je namreč ugotavljalo, kolika je odgovor-aost države, da je stanje na vseh omenjenih področjih vse prej kot rožnato
zadovoljivo.
Gledališčniki so se pritoževali, da ni ‘Prostora« za eksperimentiranje, glasbeniki so znali povedati, da konserva-jbfiji le životarijo, kriza, ki jo doživlja Rnn, ne nudi mladim ustvarjalcem no-
bene možnosti, v vsej tej »revščini« je pravi pastorek balet. Da bi sploh lahko razmišljali o kvaliteti produkcije, je treba najprej spremeniti pogoje dela in ukrepati predvsem na pedagoškem področju. Akademije za film in gledališče ali baletne šole pa so prepuščene le dobri volji posameznikov.
Minister Tognoli je seveda nanizal nekaj predlogov. Govoril je, denimo, o preudarnejši razdelitvi tistih 100 milijard lir, ki jih država letno namenja filmu, glasbi in gledališču (skoraj nič baletu in plesu). Omenil je tudi tesnejšo povezanost s stalnimi gledališči. Žal, sedanje stanje ne nudi dosti razlogov za pretirani optimizem.
Stara glasbila na Radiu Trst A
V okviru rubrike Mi in glasba se začne danes ob 16. uri na Radiu Trst A hiz oddaj z naslovom V svetu starih glasbil. Oddajo bo vodil Miloš Pahor, ki je bil tudi njen pobudnik in ki že dve desetletji proučuje stara glasbila, sam ‘Sfa nanje in prireja koncerte. Pomislimo le na glasbene popoldneve stare in podobne glasbe na Repentabru od leta 1981 dalje. Oddelek za resno glasbo Radia Trsta A je stalno sledil tej dejavnosti in tako je nastal bogat arhiv z repertoarjem, ki je bil tokrat tematsko razdeljen na deset oddaj. Današnja Prva oddaja, ki jo je uredil Janko Sluga, je namenjana kljunasti flavti.
Zadnji tango prvi med najuspešnejšimi
Rertoluccijev Zadnji tango v Parizu je italijanski film, ki si ga je v Zadnjih 40 letih ogledalo največ ljudi: našteli so jih kar 14.726.000. Italijanski režiser, ki je v istem obdobju s svojimi deli uspel privabiti največ občinstva, -f7 bil Sergio Leone: njegove filmske uspešnice so vzbudile pozornost -700.000 gledalcev. Prav toliko navdušencev pa je s svojimi filmskimi vlo-yathi uspel zbrati tudi ameriški igralec Clint Eastwood. Podatke je prav te 1 objavila strokovna revija Cinema d'oggi, ki je za svojo raziskavo upošte-aIa 32 najuspešnejših italijanskih filmov od 1950. do 1988. leta. Pravzaprav t° ‘estvico najboljših sestavili na podlagi doseženega finančnega uspeha. V ° namen so enotno »posodobili« cene vstopnic: tudi s tega zornega kota je 7?dnji tango v Parizu, v katerem sta glavni vlogi odigrala Madon Brando in o*aria Schneider, na prvem mestu, zanj so namreč vnovčili več kot ‘■720 000.000 lir (kljub temu, da ga več let zaradi zaplembe niso smeli pred-Sledi mu sicer žanrsko popolnoma različen film Continuavano a chia-arlo Trinita, v katerem nastopata Bud Spencer in Terence Hill. Ogledalo si le 14.016.000 ljudi, po računu na podlagi »posodobljenih« vstopnic pa je Urn prinesel 77.739.000.000 lir celotnega inkasa.
filmske premiere
eva fornazarič
Ko se nalezeš indijske bolezni
Filmski svet, tisti, ki se odraža v načrtih in delih posameznih režiserjev, je največkrat vse prej kot osebno doživet. Spektakularni filmi imajo največkrat prioriteto, ker so pač rentabilni in torej zelo priljubljeni, prej producentom in avtorjem kot občinstvu.
Zato bi morali z začudenjem in primemo pozornostjo slediti vsem režiserjem, ki si v dobrem ali slabem drznejo razbiti to verigo in brez posebne kompromisne logike izpeljati do konca načrt o osebnem razmišljanju. Sem spada tudi francoski film Nocturne in-die.n (Indijski nokturno) v Italiji povsem neznanega Alaina Corneauja.
Kot režiser se je Corneau izkazal predvsem v dokumentarnih izkušnjah, poleg nedvomne vizualne ostrine pa se mu pozna, da je v svetovni literaturi doma in da mu obsežna kultura večkrat priskoči na pomoč. Poleg tega goji Corneau svojevrstno ljubezen do Indije. Pred desetimi leti se je prvič odpravil na pot v magično deželo, »zavohal« je Kalkuto, zasanjal se je v Bombayu, osuplo je zrl v svet v Madrasu, nato pa se je prepustil čaru mitične Goe. Od prvega potovanja do danes je minila četrtina njegovega življenja, sam pa je v nekem intervjuju priznal, da se vsako leto vrača v Indijo, ker ga neka notranja duševna stiska sili k temu.
O notranji duševni stiski priča tudi Nocturne indien, ki je pravzaprav podajanje nekega življenjskega razmišljanja z zavestjo, da gre za neko intimno verigo sv. Antona. Italjanski pisatelj Antonio Tabucchi je 1987. leta objavil roman Notturno indiano, v katerem je poglobil neko pripoved o »potovanju v Madras« z vlakom. Na vlaku se srečata dve osebi, enemu je ime Peter Schlemihl (nekako tako kot Camusov človek, ki je izgubil lastno senco in lovi svojo identiteto), drugi pa je mlajši moški, ki tudi sam nekaj išče v neskončnem indijskem svetu. Iz tega je zrasel roman, ki je popolnoma očaral Corneauja. Režiser je odkril, da sta s Tabucchijem rojena istega leta
V : $ i
tStfa
..-2 A

-
Jean-Hugues Anglade na plaži v Goi

(1943) in da sta Indijo podoživljala povsem enako.
Nocturne Indien pa ni le ekranizaci-ja še tako dobrega in zanimivega romana. Prej je podajanje v filmski obliki neke vsebine, ki bi jo lahko bil napisal Tabucchi ali katerikoli naš prijatelj, ki se je na potovanjih nalezel indijske bolezni. V nekaterih primerih gre zgolj za obujanje spominov na ekstaze, včasih pa se ljubezen tako globoko zakorenini v človeka, da se prične manično zanimati za vse, kar je indijskega. Pri tem velja opozoriti gledalca na trik, s katerim se je Corenau izognil slehernemu obujanju filmskega vzdušja »britanskega kolonializma«, kar se redno dogaja v večini fil-
mih o Indiji. Glavnemu junaku je izor-čil portugalski potni list in tako je ulovil dve muhi na en mah: podal je novo podobo inidijskega duha in si privoščil filozofsko-literarno razmišljanje o Pessoi. Res ne vem, koliko je takih, ki bi si to upali. Prav tako ne vem, koliko je igralcev, ki bi kot Jean-Hugues Anglade pristali na povsem »nezvezdniško« vlogo in jo odigrali s tako izrazno močjo.
Pozitivni oceni filma pa moram žal pripisati tudi minus, saj je režiserja tu pa tam zaneslo in je pozabil na veliko modrost, da je treba kakršnokoli delo, naj bo literarno ali filmsko, piliti, čistiti, luščiti in krčiti, sicer se še tako dobra vsebina razvodeni, vsi gledalci se le niso nalezli indijske bolezni...
	

	

IB

	

V Ram____________________
9 an Aktualno: Uno mattina Nanizanka: Gli occhi in m dei gatti in.J' Jutranji dnevnik ll sc yar*ete: Ci vediamo Vreme in dnevnik iV-m Variete: Piacere RAI 1 14 on ^nevuik - tri minute ■UO Varieteja: Gran premio - Pausa caffd, 14.10 Tam Tam Viliage
I6.0n 7,ednik: LAguilone
Variete: Occhio al bi-
l6.i0	glietto
17.55	^ladinska oddaja: Big! 18.05 ^.Parlamenta in vesti
18.40	tT^alno: Italia ore 6 y.Vl2: Lascia o raddop-
19.40	5!f?
/Vihanah, dnevnik in 20.4n °litična tribuna
dm: Herbie, il maggio-uno sempre pid matto (kom., ZDA 1974, r. Robert Stevenson, i. Hel-22,. lau Hayes, Ken Barry)
5 Potovanje z Enzom Bia-231 c g0ein: Sosednje dežele 23 9c ^nevnik
Oic yariete: Gornica donna 0 in “nevnik in vreme
Rubrika: Mezzanotte e
Ocn dlntorni 50 Ritmična gimnasUka
	{ RAI 2	^ RAI 3	| fjP TV Ljubljana 1	|	|	TV Koper
trač, vmes risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaj angleščine in francoščine za otroke
9.55	Knjige: Casablanca
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.50	TV igra: Tutti per uno
15.20	TV film: Alla ricerca del
sogno perduto (sent., VB, r. Willy Patterson, i. Kathleen Ouinlan, David Robb)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Rubrika: Tutto sul Due
18.15	Šport in knjige
18.35	Nanizanka: Faber
19.25	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Variete: ... e saranno fa-mosi
22.30	Variete: Ritira il premio...
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Aktualnosti: Diogenes
0.05 Dnevnik in horoskop 0.50 Film: Assassinio a bordo
(krim., VB 1964, r. George Pollock, i. Margaret Rutherford)
' 11.00 Hokej na ledu: Italija-Francija
12.00	Vabilo v gledališče: Agamemnon (Viftorio Alfieri, r. Davide Mon-temurri, i. Anna Procle-mer, Giorgio Albertazzi)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Aladi-nova svetilka
15.30	Videosport: jahanje in rubrika o kolesarstvu
17.00	Nanizanka: Valerie
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Scusate 1’in-terruzione, 20.00 Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Aktualnosti: Chi Tha visto?
22.45	Dnevnik - nocoj
22.50	Kulturna oddaja: Babele (vodi Corrado Augias, 1. del)
23.50	Nočni dnevnik 0.05 Pred 20 leti
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Narodni parki, 9.25 dok. Nedelja na vasi in 43 let pozneje, 10.40 nad. Bluebell (pon. 2. dela)
15.25	Švet na zaslonu
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	1. kongres svobodnih sindikatov Slovenije
17.15	Balet na ledu: Trnjulči-ca
18.15	Spored za otroke in mlade: Ku-ku, 18.30 risanka, 18.35 nanizanki Poltrona Express in Noro, norejše, norišnica
19.00	Risanka in TV okno
19.18 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik, vreme in Zrcalo tedna
20.20	Volitve '90: Soočenje kandidatov
21.25	Dok.: Tajne službe
22.20	Dnevnik in vreme
22.40	Nadaljevanka: Smiley-
jevi ljudje (J. Le Carre, r. Simon Langton, 1. del)
23.35	Film: Slamnati psi (dram., VB 1971, r. Sam Peckinpah, i. Dustin Hoffman, Susan George)
13.45	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera
15.00	Nočni boks (pon.)
15.45	Tenis: povzetki s turnirja za Davisov pokal
16.15	Oddaja o športu: Juke Box
16.45	Košarka - prvenstvo NBA
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nogomet - nemško prvenstvo
21.45	TVD Novice
21.55	Oddaja o košarki: Sotto-canestro
22.40	Veliki tenis 0.10 Rubrika: Eurogolf
TV Ljubljana 2
16.30	Poskusni satelitski prenosi
17.50	Studio Maribor
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik
20.00	Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (prenos iz Cankarjevega doma)
21.25	Skupščinska kronika
21.55	Videonoč

Nanizanke: La gr< vallata, 8.00 Una fa lia americana, 9.00 : In , Boat, 10.001 Jeffersoi 9 Kvizi: Časa mia, : Ris, 12.40 II pranzo e vito, 13.30 Čari gen
14.15	II gioco delle
^'90 Aktualni oddaji: A 2ia matrimoniale, : l6nn <-erco e offro IS 4n ^dravniški pregled ju Canale 5 za vas 'u° Kvizi: Doppio sla
17.30	Babilonia, 1 O.K. Il prezzo d gi
19.00	II gioco dei 9, 20,)- Tramoglieemarito Variete: Striscia la i 20.3« Aa
ifm: Ti presen to v P ca (kom., It. 198 rancesco Massar
23 0S vanete: Rivediamoli n sta^lete: Maurizio
0,55 v»nzoShow
1 Zia7yte: Striscia la i Mo K| (p°n.)
LosrZanka: L°U Gr£
^sciopejo
BETK 4________________|
8.30	Nanizanka: Ironside - La vendetta
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto delFamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Amnesia
20.30	Film: Šansone e Dalila (zgod., ZDA 1949, r. Cecil De Mille, i. Victor Mature, Hedy Lamarr)
22.50	Filmski tednik: Čiak
23.40	Aktualno: Money (vodi Laurenzo Ticca)
0.40 Rubrika: Veliki golf -Australian Open
1.40	Nanizanka: Dragnet -Unico indizio
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Il vici-no di časa, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki: LJncredibile Hulk, 19.30 Genitori in bluejeans
20.00	Risanka: Alvin
20.30	Film: The Barbarians & Co. (fant., It. 1987, r. Rug-gero Deodato, i. David in Peter Paul)
22.20	Rubrika: Calciomania
23.20	Nanizanka: Troppo forte - Lidolo infranto
23.50	Variete: Playboy Show
0.50 Italijanske smešnice
1.00	Košarka NBA: Cleve-land-Boston
OPBOH_________________
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Nanizanki: Supercarrier, oltre il muro del suono -Furto d’armi 21.30 Houston Knights - due duri da brivido
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Odeon šport
TMC___________________
9.00	Nan.: Lui, lei e gli altri
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: Un marito scom-parso (koni., Fr. 1936, r. Christian Jague, i. Suzy Prim)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu
23.00	Vesti in šport
24.00	Film: Storia di tre donne (dram., ZDA 1983, r. Bank-Houde)
TBUgfttUU______________|
11.30	Nanizanki: La famiglia Partridge, 12.00 Sembra facile
12.30	Velike razstave: Max Ernst v Modeni
13.00	Nanizanki: La piccola Margie, 13.30 Lancer
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Moše (r. G. De Bosio, 5. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nan.: Dick Van Dicke
23.30	Nočne vesti in News
TKLB4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar, (7.30) Pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje: MePZ Skala iz Gropade (dir. Anastazija Purič); 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz;
16.00	Mi in glasba; 16.45 Postni govori;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (69. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes;
13.30	Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom...; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska,- 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Voi-la, studio je nared; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Okrogla miza o skorajšnjih volitvah v Sloveniji
Vse stranke so za spremembe Razlike so glede načina izvedbe
Poudarjen človekoljubni pomen darovanja krvi
Srečanje krvodajalcev iz tržiškega okoliša
Res je, da volilna tribuna, ki jo je v sredo zvečer priredila uprava Kulturnega doma s predstavniki in kandidati strank z novogoriškega območja, ni uspela pojasniti marsikaterega vprašanja, je pa bila zanimiv in vsekakor pomemben prispevek k razumevanju stališč posameznih strank do nekaterih osnovnih vprašanj, tako glede gospodarske in politične samostojnosti Slovenije, glede sprememb gospodarskega in družbenega sistema, urejanja pravne države, vloge armade in glede, za nas v zamejstvu še posebej pomembnega aspekta, to je urejanja odnosov med matičnim narodom in Slovenci, ki živijo izven Slovenije.
Okroglo mizo, ki je bila glede udeležbe, žal nekoliko okrnjena, saj na njej ni sodeloval predstavnik zelenih, je vodil dr. Darko Bratina, stališče strank in gibanj, (v nekaterih primerih in o nekaterih vprašanjih tudi osebna gledanja) so pojasnjevali Andrej Pasa-revič, predsednik ZSMS in kandidat Liberalne stranke, Ivo Hvalica, predstavnik socialdemokratske zveze Slovenije, Edi Stanič, član regionalnega vodstva slovenskih krščanskih demokratov, Janez Vuk, predstavnik slovenske demokratične zveze, Branko Dolenc, predstavnik socialistične zveze, Mirko Brulc, predstavnik ZKS — stranke demokratične prenove, Dominik Soban, neodvisni kandidat in Tomaž Marušič, kandidat kmečke zveze, ki se poteguje za mesto župana v Novi Gorici.
Kaj je skupnega vsem strankam? Nedvomno, da so vsi za korenite spre-
membe. Razlike se pojavljajo pri iskanju poti, pri receptih, kako izpeljati te spremembe. Programi treh blokov ( KPS in socialistična zveza, Demos, Liberalna stranka) so na nekaterih področjih močno podobni. Tako recimo ZKS skoraj v celoti soglaša s kmečko zvezo glede agrarne reforme.
S posebno pozornostjo so poslušalci okrogle mize sledili zlasti odgovorom na vprašanja, kako si posamezne stranke zamišljajo sodelovanje (na vseh področjih) med matico in deli slovenskega naroda izven Slovenije.
Predstavnik socialdemokratske stranke zgleda, da ima že tudi recept in manjšini napoveduje vlogo, kakor jo imajo Nemci na Južnem Tirolskem.
Okrogla miza res ni izčrpala vseh vprašanj, velja pa opozoriti na pozitiven aspekt: za isto mizo so menda prvič, sedeli predstavniki različnih strank, kar se menda doslej na območju Nove Gorice še ni zgodilo. Že v tem je uspeh pobude, saj gre v bistvu za prispevek k dozorevanju mlade demokracije in pluralizma v Sloveniji.
Na sliki (foto Čubej): Udeleženci okrogle mize.
V Pierisu je bilo v nedeljo množično srečanje ob 34. dnevu krvodajalcev sekcij, ki delujejo na Tržiškem. Srečanje se odvija izmenično v eni od občin v tem predelu pokrajine, kjer je krvodajalstvo izredno razširjeno. Skupno štejejo sekcije na Tržiškem, med katerimi je tudi slovenska v Doberdobu, skoraj 2.800 članov, ker je blizu petih odstotkov vsega prebivalstva. Podatek je dokaj razveseljiv, saj je to najvišji odstotek v naši deželi, kjer štejejo krvodajalske organizacije povprečno 3 odstotke prebivalstva, medtem ko je na vsedržavni ravni krvodajalcev komaj za en odstotek vseh prebivalcev.
Množičnega srečanja v Pierisu so se udeležili vsi najvidnejši predstavniki krvodajalskih združenj v naši deželi. Prišli so tudi predstavniki kar 32 organizacij Rdečega križa iz raznih krajev Slovenije,. Hrvaške in drugih jugoslovanskih republik. Slovenske delegacije je vodil član republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Šušter.
Na skupščini v športni hali je zbrane nagovoril predsednik tržiških krvodajalcev Riccardo Braulin, ki je poudaril pomen krvodajalstva, v katerem se uresničuje človeška solidarnost. Navedel pa je tudi nerešene probleme in potrebo po večji pozornosti javnih inštitucij do teh vprašanj. Nekaj zagotovil s tem v zvezi je dal deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati, ki je dejal, da je deželna uprava na tem da sprejme načrt o zbiranju krvi, ki naj bi ga nato izvajali v tesnem sodelovanju s krvodajalskimi združenji.
Doslej so s to aparaturo opravili že več kot 600 pregledov
V goriški bolnišnici končno »otvorili« novo napravo TAC
Školč govoril dijakom
Le še dva dni je do "zgodovinskih" volitev v bližnji Sloveniji. Zanimanje za dogajanje v matični domovini je bilo in je tudi v zamejstvu zelo veliko. Sicer velja povedati, da smo tako na Goriškem, kakor na Tržaškem in tudi v Benečiji v teh zadnjih nekaj tednih imeli dovolj neposrednih informacij o dogodkih v Sloveniji in Jugoslaviji, o programih posameznih strank itd. Ta teden je bilo v Gorici kar nekaj takih prireditev.
Tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol so želeli nekoliko pobliže spoznati značilnosti slovenske pomladi in se seznaniti s pripravami na volitve. Tako so v sredo zjutraj v mali dvorani Kulturnega doma priredili srečanje s predsednikom ZSMS - Liberalne stranke dr. Jožetom Školčem (foto Čubej).
Čas pred volitvami je najprimernejši za otvoritve. Tako so se včeraj zdravstveni in drugi goriški krajevni upravitelji ter predstavniki oblasti zbrali v radiološkem oddelku splošne bolnišnice, da bi uradno predali namenu novo napravo TAC (tomografia assiale computerizzata). Naprava deluje v goriški splošni bolnišnici že od začetka januarja in so jo doslej uporabili že za več kot 600 pregledov.
Na slovesnem srečanju je nadškof Bommarco blagoslovil novo sodobno aparaturo. Predsednik KZE arh. Giam-paolo Robustelli je poudaril, da gre za pomembno pridobitev za goriško zdravstvo. TAC je Gorica pričakovala že dosti časa in končno so se uresničila pričakovanja zdravstvenega osebja pa tudi prebivalstva, ki pozorno spremlja stanje na področju zdravstva.
Deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati je prav tako označil novo
pridobitev kot pomembno etapo v posodabljanju zdravstvenih struktur. Po težkih odločitvah v zvezi z zapiranjem bolnišnic je napočil čas posodabljanja naprav. Brancati je dejal, da bo Dežela izpolnila pričakovanja Gorice za novo bolnišnico kot tudi Tržiča za dograditev tamkajšnje. Potrebnih bo še precej let, zato v pričakovanju ne gre zanemariti obstoječih struktur, pač pa jih posodabljati s potrebno opremo.
Po kratkem pozdravu župana Scara-na je primarij radiološkega oddelka dr. Giorgio Petz povedal, da so zelo zadovoljni z delovanjem naprave, opozoril pa je tudi na problem: zaradi pomanjkanja osebja je ne morejo uporabljati v dveh izmenah, pač. pa le v eni povprečno za 12 do 13 bolnikov dnevno, tako da je TAC doslej še delno neizkoriščena.
POSOJILNICA V DOBERDOBU
vabi v nedeljo, 8. aprila, ob 10.30 na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v mladinskem domu v Doberdobu, Goriška ulica 8 z dnevnim redom, ki je bil najavljen članom.
Bistveno izboljšanje stanja pričakujejo glede pridobivanja hemoderivatov, saj nameravajo skleniti pogodbo s specili-ziranim podjetjem za predelavo tukaj darovane krvi.
Na srečanju so tudi podelili priznanja, kolajne in diplome najzvestejšim krvodajalcem. Štirje so prejeli posebna priznanja za več kot sto darovanj, člani doberdobske sekcije pa so prejeli vrsto srebrnih in bronastih kolajn ter diplome za število darovanj krvi, ki so ga nekateri med njimi dosegli v zadnjem letu.
Praznik se je zaključil z družabnostjo v Gradežu, v Doberdobu pa je bilo popoldne še srečanje med domačimi krvodajalci in delegacijami iz Slovenije in Jugoslavije.
razstave
V galeriji Kulturnega doma v Gorici
bodo danes ob 18.30 odprli razstavo likovnih del slikarke Fanči Gostiša iz Idrije. Na ogled bo vsak dan od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30 do 20. aprila.
Na tržaški fakulteti za politične vede je z najvišjo oceno in pohvalo diplomiral
IGOR PRINČIČ Iskreno mu čestitajo
tata, mama in sestra Magda
Na fakulteti za politične vede v Trstu je z odliko diplomiral
dr. IGOR PRINČIČ
Z njim se veseli
kolektiv Kinoateljeja
Košarkarska sekcija ŠZ Dom kliče trikratni zdravo
IGORJU PRINČIČU
doktorju iz političnih ved
Tajništvo Zveze slovenskih kulturnih društev s posebnim zadovoljstvom čestita
IGORJU PRINČIČU svojemu goriškemu tajniku ob uspešno opravljenem študiju na Tržaški univerzi
prispevki
Ob obletnici smrti moža Viljema daruje Angela Nanut 80 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Župančič in 20 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
Ob 20-letnici smrti Marjele darujejo svojci 100 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Župančič.
Vanka in vnuk Peter Braini darujeta 50 tisoč lir za KD Andrej Budal v Štandrežu.
Danes v Gorici 18. DOSP
SMReKK bo italijanskim dijakom podaril knjigo o Slovencih
V Gorici pričakujejo danes več kot tisoč dijakov primorskih šol z obeh strani meje, ki se bodo udeležili 18. dijaškega obmejnega srečanja Primorske. Srečanje gosti letos italijanska trgovska šola "Cossar" v sodelovanju z drugimi goriškimi višjimi srednjimi šolami. Udeleženci se bodo zbrali že kmalu po 8. uri v zavodu San Luigi. Sledila bodo športna in druga tekmovanja, v dvorani Cocolin v Ul. Semi-nario bo ob 10. uri okrogla miza, ravnatelji pa bodo imeli srečanje na zavodu ITI. Sklepna slovesnost bo popoldne, predvidoma ob 15. uri v zavodu San Luigi.
Slovenski mladinski klub SMReKK bo italijanskim šolam na srečanju podaril knjigo Pavla Stranja »Gli sloveni in Italia dalla A alla Z«. Ob ugotovitvi, da pomeni DOSP prispevek k medsebojnemu spoznavanju in odstranjevanju predsodkov, poudarjajo pri SMReKKu, da se ti cilji lahko dosežejo samo z večjo izmenjavo informacij, s tem da odnehamo z izjavami prevle-
čenimi z retoriko in sproščeno gradimo kulturni napredek v tem prostoru.
Zelena lista zbira podpise
Pobudniki za predstavitev liste Zelenih za goriški občinski in rajonske svete bodo danes začeli zbirati 750 podpisov, ki so potrebni za predstavitev liste. Pod simbolom golobice z napisom ZELENI v štirih jezikih bodo kandidirali med drugimi dosedanji občinski svetovalec zelenih Renato Fi-orelli in deželna svetovalca zelenih marjetice Goričan Giorgio Cavallo ter smejočega sonca Andrea Wehrenfen-nig. Tudi s tem želijo poudariti težnjo po združevanju zelenih gibanj, ki so se strnila v deželno Federacijo. Podpise bodo zbirali v občinskem volilnem uradu med 9. in 12. uro. Župana so zaprosili za daljši urnik, vendar njihovi prošnji ni ugodil.
Primeren čas za zatiranje žarišč nekroze v vinogradih
Opazovalnica za rastlinske bolezni, ki ima sedež v Gorici in ki je v sodelovanju s konzorcijem za zaščito briških vin ter z nekaterimi drugimi ustanovami prevzela skrb za stalno nadzorstvo nad vremenskimi razmerami in nad razvojem raznih bolezni in za-jedalcev vinske trte, obvešča, da je zdaj najbolj primeren čas za zatiranje trtne nekroze.
Gre za glivično bolezen, ki se pogosto pojavlja zlasti v vinogradih tokaja, furlanskega verduca, refoška in kabernet-sauvignona.
Na skorji okuženih mladik je opaziti pege in razpoke in pogostoma tudi peščenim zrncem podobne izrastke.
Če so bolezenski znaki močno prisotni, je zdaj najbolj primeren čas za preventivno škropljenje, svetujejo sodelavci Opazovalnice za rastlinske bolezni. Zgodnje škropljenje na podlagi ditiokarbamatov je zelo uspešno. Priporočajo škropljenje ob vlažnem vremenu, ki naj se izvede v dveh fazah. Prvič ob komaj odprtih popkih, drugič nekoliko kasneje, ko popki dosežejo
dolžino nad dva centimetra in začno razvijati liste.
Med škropivi strokovnjaki opazovalnice priporočajo Mancozeb in sicer 280 gramov na hektoliter vode. Prav tako je za zatiranje nekroze mogoče uporabiti propineb, metiram ali folpet. Uspešno je tudi samo enkratno škropljenje v vegetacijski fazi D (popki dolžine 2 cm), vendar v tem primeru priporočajo uporabo fosetila in mancoze-ba.
Za uspešno zatiranje glivičnega odmiranja lesnih celic, je pomembno tudi kako izvedemo škropljenje. V tej fazi nikakor ne gre varčevati s količino pripravljene brozge. Treba jo je razpršiti vsaj 5 hektolitrov na hektar.
Sodelavci opazovalnice poudarjajo, da gornje navodilo ne gre jemati kot opozorilni znak. Pomeni predvsem koristno navodilo vinogradnikom, ki morajo sami ugotoviti morebitno prisotnost bolezni in se nato odločiti. Eno pa je gotovo: zdaj je najbolj primeren . čas za škropljenje.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
JAKOB RUDA
Režija: Dušan Mlakar
V ponedeljek, 9. aprila, ob 20.30 — Abonma red A V torek, 10. aprila, ob 20.30 — Abonma red B V KULTURNEM DOMU V GORICI Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu.
Perspektive v novi Evropi
Danes posvetovanje o mladih in mamilih
Stvarnost in možnosti Gorice, Furlani-je-Julijske krajine v Novi Evropi. To je tema javnega posvetovanja, ki ga prireja danes, 6. t. m., kulturni krožek Frontiera aperta.
Posvetovanje bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice s pričetkom ob 17.30.
Napovedana je udeležba uglednih predstavnikov političnega, gospodarskega in upravnega življenja.
Goriška KZE je pobudnik dvodnevnega posveta (danes in jutri) o preprečevanju zasvojenosti od mamil in vlogi mladinskih centrov. Pri organizaciji posvetovanja začne se danes ob 9.30, v deželnem avditoriju sodelujejo strokovnjaki skupine Abele iz Torina ter ustanove Labos iz
Rima.
Posvetovanje se bo sklenilo jutri popoldne z okroglo mizo, kjer bodo skušali razčleniti problematiko v deželi Furlani-ji-JuIijski krajini.
razna obvestila
KD Sovodnje vabi danes, 6. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom, kjer bodo recitatorji skupine O. Župančič podali recital "Najbolj smo srečni, ko sin mirno spi". Na večeru bo nastopil tudi mešani pevski zbor KD O. Župančič.
Pripravljalni odbor za sestavo LISTE OBČINSKE ENOTNOSTI iz Doberdoba, vabi volilce in občane, da se udeležijo predstavitve kandidatov, danes, 6. aprila, ob 20. uri, na sedežu društva Jezero.
kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 luglio«. Prep. ml. pod 14. letom.
VERDI 18.00-22.00 »Lambada«. Prep. ml. pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Optional sexy«. Prep. ml. pod 18. letom.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska - Ul. sv. Mihaela - tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701.
Na gradu posvet o fotografiji
Danes ob 10.30 se bo v pokrajinskem muzeju na gradu začel posvet o valorizaciji in zaščiti zgodovinskega fotografskega gradiva, ki ga prireja pokrajinsko odborništvo za kulturo-Dopoldne bodo predavali prof. Italo Zannier iz Benetk, Claudio De Polo iz muzeja fotografije v Firencah in zgodovinar fotografije mag. Mirko Kambič iz Ljubljane. Popoldne bo med drugimi poročala tudi dr. Nataša Nemec iz Goriškega muzeja.
Člane odborov je izvolil GO na svoji zadnji seji v Trstu
Sestava novih pokrajinskih in področnih odborov SKGZ
Na svoji zadnji seji v Trstu je glavni odbor SKGZ izvolil člane področnih in pokrajinskih odborov Zveze. Osnovno vodilo pri sestavljanju odborov je bilo, da bi bili čimbolj učinkoviti, gibljivi in operativni. Prav zato so predsedniki odborov pri oblikovanju svojih predlogov glavnemu odboru upoštevali kriterij, po katerem je bil oblikovan tudi izvršni odbor, in sicer, da bi bili odbori maloštevilni, ker to omogoča agilnejše in učinkovitejše delo.
Te smernice so delno pogojevala pravila SKGZ, ki nekaterim področnim odborom nalagajo, da vključijo v svoje okvire predstavnike ustanov in članic Zveze same. Zaradi tega so nekateri odbori številnejši.
Drugo temeljno vodilo pri oblikovanju odborov je bilo pluralnost. V odborih je kar precej ljudi, ki ne izhajajo iz krogov SKGZ in njenih članic (prvič je v teh odborih tudi en član italijanske narodnosti). Proces vključevanja ljudi vseh nazorov, idej in pogledov se s tem ni izčrpal. Kot je bilo poudarjeno na glavnem odboru, se mora proces nadaljevati po načelu odpiranja vsem, ki želijo s svojo strokovnostjo in s svojo navezanostjo na narodnostno skupnost prispevati svoj tvoren delež k reševanju manjšinske problematike in k bogatenju dejavnosti narodnostne skupnosti.
V nadaljevanju objavljamo seznam pokrajinskih in področnih odborov in imena njihovih članov.
GOSPODARSKI ODBOR
Predsednik:
Darij CUPIN
Člani: Branko JAZBEC, Edi BU-KAVEC, Vito SVETINA, Vojko KOCJANČIČ, Boris SIEGA, Boris PACE, Alfonz GUŠTIN, Damjan KLANJŠČEK, Jože CEJ, Karlo Devetak, Igor komel, Ines "TRUŠNJAK, Maurizio NAMOR, Fabio BONINI, Miha KARLIČ
MLADINSKI ODBOR
Predsednik:
Damjana KRALJ
Člani: Katja TURK, Niki FILIPO-VIČ, Katja PALČIČ, Dana SVETIKA, Danjela BIRSA, Aleš WAL-TRITSCH, Tanja SVETINA, Tea ^OLK, Aljoša RACE, Andrej CU-FlN, Robert KOŠUTA, Martina SARDOČ, Peter GRUZOVIN, Mit-la TAVČAR, Nada ROJC
ODBOR ZA TELESNO KULTURO
Predsednik:
Ivan PETERLIN
Člani: Franko DRASIČ, Odo KALAN, Jurij KUFERSIN, Rafko Dolhar, Radivoj PEČAR, Livio valenčič, Vladimir budin, ^arko LUTMAN, Marko ROJAC, £avei FAKIN, Ivan BRASS, Mario ŠUŠTERŠIČ, Aleksander KOREN
ODBOR ZA EVROPO
Predsednik:
Ferruccio CLAVORA Člani: Pavel STRANJ, Laura BER-GNACH, Emidij SUSIČ, Branko JAZBEC, Dušan UDOVIČ, Barbara GRUDEN
Odbor bo dopolnjen s člani treh pokrajinskih odborov.
ODBOR ZA INFORMACIJE
Predsednik:
Dušan UDOVIČ
Člani: Sergij PREMRU, Pavel STRANJ, Sergio FERRARI, Niki FILIPOVIČ, Igor PRINČIČ, Ferruccio CLAVORA, Janez BELI-ČIČ, Fabio GERGOLET
ODBOR ZA KULTURO
Predsednik:
Janez POVŠE
Člani: Adrijan SEMEN, Sveto GRGIČ, Jože PIRJEVEC, Miroslav KOŠUTA, Silvij TAVČAR, Marko KRAVOS, Aljoša VOLČIČ, Darko BRATINA, Rudi PAVŠIČ, Jole NAMOR, Barbara GRUDEN, Fili-bert BENEDETIČ, Lida TURK, Ace MERMOLJA, Marij ČUK, Marko SOSIČ, Mirjam MIKOLJ, Aleš DOKTORIČ, Marino VER-TOVEC, Luigi PALETTI, Franco VECCHIET
POKRAJINSKI ODBOR ZA GORIŠKO
Predsednik:
Boris PERIC
Člani: Darko BRATINA, Igor PRINČIČ, Jože CEJ, Karlo DEVETAK, Leopold DEVETAK, Aleš DOKTORIČ, Damjan KLANJŠČEK, Sonja KLANJŠČEK, Igor KOMEL, Edmund KOŠUTA, Marko MARINČIČ, Rudi PAVŠIČ, Janez POVŠE, Mirko PRIMOŽIČ, Aldo RUPEL, Nada SANZIN, Samo SANZIN, Livio SEMOLIČ, Aleš WALTRITSCH
POKRAJINSKI ODBOR ZA TRŽAŠKO
Predsednik:
Suadam KAPIČ
Člani: Mirjam KORŠIČ, Pavel SLAMIČ, Sandor TENCE,- Boris SIEGA, Lucijan VOLK, Katja TURK, Adrijan SEMEN, Vojko SLAVEC
POKRAJINSKI ODBOR ZA VIDEMSKO
Predsednik:
Viljem ČERNO
Člani: Ferruccio CLAVORA, Gior-gio BANCHIG, Fabio BONINI, Jole NAMOR, Maurizio NAMOR, Pavel PETRICIG, Salvatore VE-NOSI.
pisma uredništvu - pisma uredništvu
Nedopustno
nasedanje
Dragi tovariš urednik,
, “Unija Italijanov in organizacija ®nguncev za sodelovanje« je Primorci dnevnik 29. 3. t.l. objavil dopis iz eiletk, ki se začne z besedami: »... Pr-v dolgih letih po množičnem ekscesu 350.000 Italijanov iz Istre in Dal-^Uje, so se v Benetkah uradno sre-Iali Predstavniki obeh delov iste itali-iatiske skupnosti - tisti, ki so ostali v Jugoslaviji... «. Te besede pa se nada-^jejo z besedami: »... Do včeraj pre-r?Vedana zgodovinska vprašanja in j. teme, kar je množični eksodus TJjanov zagotovo bil... «. p F°t dolgoletni - upokojeni - urednik (j^orskega dnevnika se spominjam, j4jSte obe gornji trditvi netočni in ter-j0 * zato, da se ta ugotovitev, ki sem t - po telefonu sporočil uredništvu, natisne - sporazumno z uredniš-
pred desetimi leti (1980) je na-Dr^ izšla v Trstu obširna publikacija v^lnega inštituta za zgodovino Os-, n°dilnega gibanja v Julijski krajini 'danega nekdanjega zagovornika ra-Pdlske meje) pod naslovom: »LA STO-Dl UN ESODO«, ki vsebuje za
50.000	oseb nižji podatek od »eksodu-jf'/ Kmalu po izidu te publikacije, je btnorski dnevnik objavil o njej dva °iga članka dveh pričevalcev takrat-čga dogajanja: Branka Babiča in pok.
i.	ija Beltrama (ta je izšel najprej v ^bljani). Sicer pa je Primorski dnev-k o eksodusu že pred 44. leti in po-(zlasti 1955) vedno poročal, seve-^ vedno polemično z neofašističnimi tv ^^gimi protijugoslovanskimi po-^ arianji dogodkov (zlasti glede vzro-in napihovanju številk (do »tak 0)- »Eks°dus« torej nikakor ni bil da<! U *ema<<' Zato ie seveda vsakršno pj 6danje omenjenemu sovražnemu ahju vsekakor nedopustno.
S tovariškimi pozdravi Stanislav Renko
£a alternativno lokacijo š sinhrotrona
^P°štovani urednik
s prijatelji, s katerimi delim decjg] en za Kras, sem bila pred nekaj Idrni na sprehodu. Po daljši hoji
smo se zbrali na čudovitem travniku, kjer smo pomalicali pod velikimi hrasti in ob žvrgolenju ptic. Malo prej smo prehodili ves gozd pri Bazovici in opazovali sledove divjadi: srnjaka, ki je posmukal grmičevje, ostanke fazana, ki ga je ujela lisica, opazili smo celo polhov brlog in videli kačo.
Med potjo smo prečkali travnik, posut z marjeticami. Skrbno smo pazili, da ne bi poteptali niti cveta. Občudovali smo zvončke, vijolice in drugo spomladansko svetje, ne da bi karkoli odtrgali za spominski šopek, ker nismo hoteli na noben način prizadeti te naravne lepote. V gozdu je bil teren včasih težko prehoden, poln skal in tudi globokih kraških vrtač.
Končno smo prišli do travnika, ki ga je človek že zdavnaj spremenil v pašnik s tem, da je s trdim delom in v potu svojega obraza odstranil kamenje. Tu nas je čakalo grdo presenečenje: protestni napisi in skupinica ljudi ob šotorih. Pojasnili so nam, da so nas opazovali, kako smo skrbno pazili, da ne bi povzročili škode. Naš trud pa je bil zaman, ker bodo na travnik v kratkem zavozili bagerji in rineži, da bi prav na tem prelepem travniku zgradili sinhrotron.
In narava? Ali bo podlegla?
Najprej smo ostrmeli. Nihče v naši skupini ni točno vedel, kje naj bi gradili pospeševalnik. Sedaj pa se bomo zavzeli, da prijatelje, znance in sorodnike obvestimo o sramotni izbiri.
S poglabljanjem vprašanja smo zvedeli, da obstajajo alternativne možnosti za lokacijo sinhrotrona. Mislimo sicer, da je napredek potreben, to pa ni zadostno opravičilo za opustošenje kar 46 hektarov gozda in travnikov, ki ji bo zalil cement in jih spremenil v predmestje.
Mislimo, da nismo edini, ki ljubimo Kras, zato pozivamo vse, da ga branijo pred takim nasiljem. Saj je tako omejen, vendar tako lep košček zemlje, da ga vzljubi vsakdo, ki ima količkaj občutljivosti, res vreden zaščite. Čeprav smo navadni občani, odločno podpiramo WWF in naravovarstvenike, ki se upirajo takemu opustošenju.
Ne bi radi bili poslednji, ki lahko uživajo to neponovljivo lepoto. Prisiljeni bomo mobilizirati vse ljubitelje našega Krasa, da ga skupaj branimo in uveljavimo svojo pravico do te skupne dobrine.
Antonietta Revere in 18 ljubiteljev Krasa
Človek in nasilje
Spoštovani gospod urednik,
že dalj časa je govor o problemu nasilja in nasilnih izpadov, povezanih z rasnim vprašanjem. Nedavna grenka lekcija o rasnih konfliktih v Južni Afriki nam torej ni služila.
Glede na stalen in, kot kaže, neizčrpen ciklus nasilja, ki je značilen za zgodovino našega planeta, se človek vpraša, ali ni pekel, o katerem se govori, naša Zemlja. Že Dante je v svoji pesnitvi Pekel pripravil konkretno* fotografsko razstavo« o favni tega našega planeta.
Spominjam se šolskih dni in študija človekove zgodovine. Že tedaj me je hudo presenetila stalnica, ki si je navidez nisem znal razložiti. Študij zgodovine je bil v bistvu študij serije obletnic, ki so imele skupno značilnost: velik davek krvi in človeških življenj (Prva punska vojna, prva svetovna vojna, prva perzijska vojna, druga svetovna vojna, stoletna vojna, šestnevna vojna, tridesetletna vojna, vojne za neodvisnost... ah, skoraj bi pozabil, vojna zaradi opija)
In sedaj nova pretveza za nasilje: različna barva polti, različno versko prepričanje.. Nova? Najbrž ne. S tega vidika so namreč prebivalci Zemlje res dolgočasni in ponavljajoči se.
Pred kratkim sem v v neki knjigi prebral odstavek, ki po mojem dobro pojasnjuje problem zgodovine Zemlje. Gre za odlomek pisatelja L. Rona Hubbarda. »Poglavje etike,« piše Hubbard, »je bilo skoraj pozabljeno. Etika, kot jo lahkjo definiramo v Dia-netics, je v bistvu racionalna težnja k najvišji možni ravni preživetja človeka, naroda in človeške skupnosti.
Etika je razum. Vse, kar je neracionalnega v medčloveških odnosih, je v bistvu ne-etika, ker vse neracionalno vodi v uničenje ljudi, skupin, rase.« In ker smo že na področju etike, se zastavlja vprašanje: »svoboda« je nekaj telesnega ali duševnega? In če je nekaj duševnega, zakaj z napredkom izpopolnjujemo uničevalna sredstva?
Oprostite, gospod urednik, pozabljam, da je govor o planetu Zemlja, na katerem se uči zgodovina, da bi podkrepili teorijo Giovan Battista Vica o zgodovinskih ciklusih. Kdaj bomo priča tretji svetovni vojni?
Paolo Scalabrin Vittuone (MI)
V treh uradnih pismih
SSk in Andreotti o zaščiti manjšine
Slovenska skupnost je decembra lani poslala predsedniku vlade Giuliu Andreottiju pismo s pripombami na vsebino vladnega zaščitnega osnutka, ki ga je pripravil minister A.Maccani-co. Predsednik vlade je odgovoril na pismo SSk, na to pismo pa je Slovenska skupnost odgovorila s svojimi protiugotovitvami. Dopisovanje, ki zadeva vprašanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji objavljamo v celoti.
Pismo SSk Andreottiju
Predstavitev zakonskega osnutka o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki ga je ministrski svet odobril 17. novembra 1989 na predlog ministra za deželne zadeve A. Maccanica smo ocenili kot pozitivno, ker gre za prvi uradni odgovor vlade na pričakovanja manjšine. Ta namreč že od leta 1970 dalje - ko se 6. člen Ustave in Memorandum Londonskega sporazuma v glavnem nista izvajala in ko v posebnem statutu Avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine iz leta 1963 pravice slovenske manjšine niso bile priznane - enotno zahteva sprejem zakonskega besedila, ki naj bi bilo globalno tako kar zadeva obseg izvajanja kot samo normativno vsebino.
Toda prav vsebina Maccanico-vega zakonskega osnutka je zaradi svoje omejenosti in protislovnosti sprožila številne kritike in zahteve po bistvenih spremembah.
1.	Nesprejemljivo je omejevanje individualnih pravic pripadnikov manjšine na osnovi spiskov občin in krajev, ki so navedeni v zakonskem osnutku.
2.	Kar zadeva skupne pravice (dvojezični vpisi in proglasi, uporaba slovenskega jezika v izvoljenih organih itd.) pa je treba seznam ministra Maccanica nedvomno razširiti in specificirati, medtem ko je potrebno hipotezo o jezikovnem preštevanju kot osnovi za zaščito odločno zavrniti.
3.	Nedopustno je razlikovanje pripadnikov manjšine v tržaški in goriški pokrajini od tistih v videmski, katerim osnutek niti ne priznava etnične pripadnosti (uporablja se izraz »slovanskega izvora«). Če se za ta področja do-
govori za postopen pristop, pa mora zakon predvideti možnost bodočega izenačenja pravic v vseh treh pokrajinah.
4.	Za nas je tudi nesprejemljivo, da zakonski osnutek predvideva nižjo raven zaščite, kot jo že zdaj uživa manjšina (to še posebej velja za uporabo jezika v izvoljenih organih in v odnosih z oblastmi, za dvojezično topono-mastiko, šolstvo itd.). S tem pa je očitno kršen 8. člen Osimskega sporazuma, ki predvideva ohranitev že obstoječih ukrepov in zagotovitev vsaj take ravni zaščite, kot jo predvideva Posebni statut, ki je priložen Londonskemu Memorandumu.
5.	Zakonski osnutek je tudi zelo pomanjkljiv, kar zadeva manjšinsko šolstvo, v njem pa sploh niso predvidene oblike avtonomije za boljše delovanje šolskih inštitucij manjšine.
6.	Prav tako niso predvidena določila, ki naj bi zaščitila socio-ekonomske interese in okolje, kar ne bi bilo le v korist slovenske manjšine temveč vsega prebivalstva, ki živi v obmejnem pasu.
7.	Podrobneje bi bilo treba obravnavati tudi problematiko kulturnih ustanov in državnih podpor kulturnim aktivnostim manjšine.
8.	Slovenci iz Furlanije-Julijske krajine pa se pritožujemo tudi nad tem, da se pri pripravi besedila zakonskega osnutka vlada ni posvetovala s predstavniki manjšine, pa čeprav je to obljubila. Zato se zdi še bolj upravičena zahteva, da se v samem zaščitnem zakonu predvidijo oblike posvetovanja in dogovarjanja, kar zadeva bodoče izvajanje in dopolnjevanje samega zakona.
Odgovor predsednika vlade
Spoštovani deželni tajnik!
Prejel sem vaše pismo s pripombami v zvezi z zakonskim osnutkom v korist slovenskega prebivalstva, ki ste jih v imenu Slovenske skupnosti dostavili vladnemu komisarju za Furlanijo-Julijsko krajino.
Kot vam je znano, namerava vlada s tem ukrepom okrepiti raven zakonske zaščite, ki jo prizadeto prebivalstvo že uživa. Zato se mi zdi, da v tem sklopu ni mogoče govoriti o neprimernosti ukrepa, ki ga je seveda še mogoče izboljšati, vendar pa ob vztrajanju pri geografski omejenosti in diferencirani zaščiti v treh pokrajinah.
Kar zadeva ohranitev že prej uveljavljenih ukrepov, kot to predvideva Osimski sporazum za Tržaško, zakonski osnutek te ukrepe pa potrjuje. Še več, da bi lažje izvajali te ukrepe, je v 20. členu zakonskega osnutka predvideno pooblastilo vladi, ki bi lahko sprejela odlok, s katerim bi uredili in zbrali vse normative, ki že urejajo zaščito slovenske manjšine.
Vlada v ministrstvu za deželne zadeve tak ukrep že pripravlja, istočasno pa si prizadeva za izpopolnitev zakonskega osnutka, ki je bil predan v razpravo v senat, kjer lahko po mojem mnenju rešite nekatere probleme, ki ste jih v zvezi z osnutkom navedli.
Odgovor Slovenske skupnosti
Spoštovani gospod predsednik!
V imenu deželnega tajništva Slovenske skupnosti in v svojem osebnem imenu se vam zahvaljujem za odgovor na naše pripombe v zvezi z vsebino zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine v naši deželi. Naša stranka je pazljivo obravnavala vaše pismo in se je seznanila z zagotovili, da je osnutek mogoče izboljšati in dopolniti.
Vendar pa bi radi še enkrat poudarili, da nas »značilnosti geografske omejenosti in različne ravni zaščite v treh pokrajinah« ne morejo zadovoljiti. Slovenska manjšina zahteva, da se individualne pravice in pravica do uporabe materinega jezika v odnosih z javnimi uradi priznajo vsem pripadnikom manjšine. Ta pravica je med drugim že zagotovljena s Specialnim statutom, ki je priložen Londonskemu memorandumu, in ponovno zapisana v Osimskem sporazumu, na specifičnem področju pa je priznana tudi z novim Kodeksom kazenskega postopka. Prav tako je potrebno seznam krajev, ki pridejo v poštev
za zaščito, ponovno preveriti in ga razširiti, za videmsko pokrajino pa je potrebno predvideti možnost, da se v prihodnosti omejena raven zaščite izboljša.
Kar zadeva vsebino 8. člena Osimskega sporazuma, pa si dovoljujem pripomniti, da ne govori le o ohranitvi veljavnih ukrepov pred podpisom omenjenega sporazuma, temveč tudi predvideva, da vsaka od obeh strani s svojimi notranjimi ukrepi zagotovi ohranitev take ravni zaščite pripadnikov manjšin v obeh državah, kot je to predvideval Posebni statut.
Naša stranka je za izboljšanje in dopolnitev zakonskega osnutka pripravila celo vrsto amandmajev, ki jih bo predstavila v senatu, istočasno pa tudi upa na konstruktivno soočanje s stališči vaše vlade. Ravno tako menim, da je glede pooblastila vladi za ureditev in poenotenje vseh obstoječih predpisov, ki urejajo zaščito slovenske manjšine, potrebno in priporočljivo najti obliko za posvetovanja s predstavniki manjšine.
Pogovor z režiserjem Dušanom Mlakarjem pred drevišnjo premiero v SSG
»Iskati strup v sebi, sebe premisliti...«
Niti teden ni minil in spet smo pred novo premiero v Stalnem slovenskem gledališču. V tržaškem Kulturnem domu se bo namreč drevi odstrnil zastor nad Cankarjevim »Jakobom Rudo« in s tem se bo zaključila letošnja »zimska« sezona SSG. Pričakovanje za drevišnjo premiero je precejšnje tudi zato, ker pomeni uprizoritev nadaljevanje Cankarjevega ciklusa, s katerim je naše gledališče napravilo pravi podvig. »Jakoba Rudo« režira Dušan Mlakar, s katerim smo imeli sledeči pogovor.
Takoj potem, ko je napisal »Jakoba Rudo«, je Ivan Cankar v pismu izjavil o svoji drami: Jaz sem tako malo ponosen nanjo, da bi je ne šel gledat, tudi ko bi bil takrat v Ljubljani, ko jo bodo igrali. Zakaj je svoje delo podcenjeval, ko pa se ob branju vendarle zdi, da delo ni tako nekonsistentno?
Najprej je treba ugotoviti, od kod je Cankar pisal to pismo. Drugič, koliko je bil takrat Cankar star, tretjič, koliko dram je do takrat napisal in koliko jih je bilo uprizorjenih. In četrtič, kaj je Cankar takrat delal, ko je to pismo pisal. Ko vse to združimo, vidimo, da je bil upravičeno nezadovoljen. V tem času se mu je namreč že rojeval »Za narodov blagor«, star je bil 24 let in ni imel nobenih izkušenj, razen te, da je angažiran človek, človek z razboljeno dušo, ki vidi napake, bere sodobnike, da je človek trenutka. Vse to je Cankar v prvo dramo »Romantične duše« že vnesel pa tudi v drugo, ki je manj sociološko obarvana, čeprav je »Jakob Ruda« psihološko bolj prečiščen. Očitno se je Cankar pri pisanju zgledoval pri Ibsenu in Strindbergu in ob tem je najbrž imel tudi nekakšnega moralnega mačka, saj je izhodišče za dramo vendarle tujega izvora. Upam si pa trditi sledeče: ko bi Cankar danes gledal svojega »Jakoba Rudo«, kot smo si ga zamislili v SSG, mu prav gotovo ne bi bilo nerodno. Drznil sem si namreč avtorjevo dramaturgijo prirediti, vskladiti s svojim gledanjem, čeprav nisem nasilen nad avtorjem. No, to svoje gledanje sem posredoval tudi igralcem, da skozi posebno optiko gledajo na dramo.
Ob vsem povedanem podčrtujem sledeče: glede na celoten Cankarjev opus »Jakoba Rude« ne gre podcenjevati, tudi glede na nekatera izhodišča, ki postanejo v pisateljevem delu potem nekakšna stalnica. Ena izmed ključnih tematik je brez dvoma vloga umetnika in umetnosti...
Absolutno. Ta vloga je sicer pri »Jakobu Rudi« še v velikih zametkih. Znano je na primer, da je bil Cankarju model za vlogo Dolinarja znani slovenski slikar, kot so bili »vzorniki« za vse junake v drami konkretni ljudje iz okolice Vrhnike. No, motiv slikarja in umetnika nasploh se pri Cankarju ves čas pojavlja, tu sicer ni še dobro razvit, je pa vendarle prisoten. Na tem mestu pa moram omeniti še nekaj. Ko ne bi bil tisti čas, ko je pisal dramo, Cankar zaljubljen, bi bila zadeva prav gotovo drugače izpostavljena. To se pravi, da je pisatelj kljub vsem vzorom črpal predvsem iz sebe in je sebe vlagal v te like in še posebej v lik slikarja.
Vloga umetnosti v Cankarjevem času in danes. Nikoli ni bila veliko cenjena v trenutku nastajanja, zanima me pa predvsem sedanji trenutek slovenske gledališke umetnosti. Kaže, da se gledališče po obdobju angažirane politične ekspozicije vendarle spet vrača v neke izrazitejše umetniško—estetske videze, ki jih, med drugimi, že vrsto let uveljavljate tudi sam. Ali je to vračanje v umirjene, umetniško izrazitejše barve nuja, ki jo zahteva današnji čas?
Naredil sem okrog sedemdeset gledaliških premier, star sem kolikor pač sem in v vsem svojem opusu sem vedno iskal človeka. Ves čas me
Dušan Mlakar
je zanimal človek s svojimi problemi. Nikoli me ni zanimalo politično gledališče in doživel sem to, da so se vsi ti trendi, ki so bili brez dvoma pozitivni za razvoj gledališča, utrudili, in gledališče se je spet začelo vračati k besedi in človeku, vračati k temu, kar je Cankar v »Jakobu Rudi« dobro pogruntaT. da je človeka ves čas‘strah. Poglejte, danes je evropskega človeka, kljub vsej demokratizaciji Vzhoda, strah in zdi se mi, da je to strah človeka pred samim seboj, kar je tudi osnovno vodilo mojega videnja v tej predstavi.
Ali ne gre tudi za občutke krivde ? Zakaj krivda?
Srah, krivda... Veste, mislim, da se človek kar naprej sprašuje, kakšen je. In če je pošten do samega sebe, veliko dobrega v samemu sebi ne more najti, ker je vsak človek, če hoče preživeti v današnjem svetu, agresiven, intrigantski, posesiven, neskrupolozen. Agresivnejši pa je postajal ob življenju v čedalje večjem razkošju ekonomskih dobrin, v katerih smo se skoraj zadušili. Ker pa vidi, da ta stvar nikamor ne pelje, se začenja spraševati, kje je vzrok za to in ga postaja strah. Rešitve namreč ne vidi in hrepeni, a ne me slabo razumeti, spet po nekem biču. Skratka, sadomazohistično hrepenenje po nekom, ki bi ves ta neoprijemljivi melos, občutje, ki je v zraku, uredil, determiniral, spravil v urejen tok življenja. Veliko potujem po Evropi in kar naprej imam občutek, da je ljudi strah. V Sloveniji je na primer ljudi strah kljub vsej demokratizaciji, ki se trenutno odvija, kljub vsem visokoletečim besedam (mimo tega, da se o kulturi nič ne govori) se je vgnezdil strah. Preživeli smo čudnih petdeset let...
Mislim, da je v tem smislu tudi pri »Jakobu Rudi« zelo sodobna poanta. Namreč nekakšno zatiranje, razprodaja in prodaja sočloveka, saj Ruda dobesedno proda svojo hčer, nemara tudi zaradi tega, ker misli, da bi utegnila biti s tem srečna. Je temu vzrok premajhna komunikacija med ljudmi samimi?
Da Cankar skozi Rudo tako misli o Anini sreči, tega si ne bi upal trditi. Da pa je bilo tako početje v tistem času nekaj konvencionalnega, to ja, kot je stvar pri bogataših konvencionalna tudi danes, ker se denar ženi z denarjem in beračija se ženi z beračijo. Malo je tukaj razlik. Ta moment prodaje pri Cankarju je zame in za Jurca, ki to igra, zelo težka stvar. Namreč, kako to dvojnost, dvom, krivdo, skrivnost izpostaviti.
Občutek imam, čeprav tega ta trenutek ne bi znal dokazati, da predvsem mlajša slovenska generacija literarnih zgodovinarjev in teoretikov pušča Cankarja nekako ob strani. Kakšen pa je vaš odnos do Cankarja in splošneje, kako je s Cankarjevo povednostjo v današnjem času?
Igrati celotnega Cankarja v enem gledališču je zame velika ideja. Žal mi je, da niso vse stvari posnete, a to je drugo vprašanje. Kaj sodobna mlada generacija o Cankarju misli, to je njen problem. Jaz sem sodobna srednja generacija in imam svoj odnos do Cankarja, svoj pogled na njegovo literaturo, mislim pa, da noben režiser, pa naj bo še tako mlad, ne more mimo tega našega pisatelja. Predvsem sedaj, ko se teater vrača k besedi in nekakšnemu neorealizmu. Cankar je z vsemi svojimi implikacijami sodoben, kajti poglejte, človek se ni v zadnjih petdesetih ali sto letih nič spremenil. Spremenilo se je njegovo okolje, sam pa je ostal tak v miselnosti, hotenju, isti kot kralj na Betajnovi, Gruden...
Najbrž prav zaradi tega, danes je tu še predvolilno podnebje, slovensko občinstvo Cankarja ne more ignorirati.
Seveda ne. V tej zvezi bom povedal ankdoto izpred nekaj let, ko sva s Štihom delala »Romantične duše«. Takrat je bila znana cestna afera. Pred premiero se je Štih dobesedno ustrašil, ali bomo lahko premiero sploh imeli. Tako je bila takrat drama aktualna, da je šel vprašati celo na komite v Celje, ali lahko igramo, ali ne. Silna stvar ! Župančič je rekel, Cankar, ti si strup. Mislim, da velja to tudi za našo sedanjo predstavo v Trstu, če jo bomo gledali skozi ta ključ, da iščemo strup v sebi in skozi sebe pridemo do nekih spoznanj. Upam, do bomo pripravili gledalca vsaj delno do tega, da se bo o sebi malo vprašal. Če bo do tega prišlo, smo seveda ogromno naredili.
Zaključiva z nekaterimi »praktičnimi« ugotovitvami. »Jakob Ruda« prihaja na oder v času treh zaporednih premier SSG. Kako ste zmogli vse to usklajevati?
Uprizoritev je na začetku spremljala nesrečna zvezda. Že od lanskega aprila sem sicer vedel (po dogovoru z umetniškim vodjo Košuto), da bom delal Cankarja in odločil sem se za »Jakoba Rudo«, kar je zame večji izziv, kot pa če bi spet režiral »Romantične duše«. Obetalo se je najboljše. Ko pa smo začeli igro študirati, sem težko zbolel, bil sem v bolnišnici za daljše obdobje. No, gledališče in ansambel sta me počakala in po približno petintridesetih vajah smo »Jakoba Rudo« postavili na oder. Moram tudi reči, da so bile moje predpriprave temeljite, tudi jezik sva s Faganelom popravila že pred začetkom vaj in mislim, da bo sedaj stvar jezikovno sodobna, tekoča, in ohranjen je tudi temeljni Cankarjev melos. Delali smo z neverjetno intenzivnostjo, zadovoljen sem z zasedbo, ki sem jo sam hotel, zadovoljen sem z gostom iz Nove Gorice, nekaj težav smo imeli le z vlogo slikarja Dolinarja. Vendar vse je steklo v najlepšem redu in sedaj smo pred premiero. To pa je seveda spet drugo poglavje.
Pogovor zapisal MARIJ ČUK
Iz likovnih galerij
Risbe
Sguazzijeve v galeriji Cartesius
Luisa Sguazzi je izrazit likovni talent, ki bogati svojo vsakokratno in-dektifikacijo s psihološkimi izkušnjami - kot se zdi bolj praktičnimi kot teoretičnimi. Njene risbe izdajajo nekaj različnih odzivnih sklopov-celot, v katerih spoznavamo zdaj težnjo po od-slikavi posameznih oblik, drugič je močneje izraženo ukvarjanje s kompozicijo, bodisi formalno-risarsko, bodisi barvno, spet tretjič sledimo izjemno finemu občutku za celoto, za prekrivanje celotne slikarske oziroma risarske ploskve z risarskim in barvnim tkivom, ki posamezne nosilne forme in pomenske simbole harmonično staplja z razgibanimi podlagami manjših, ponavljajočih se, ritmično urejenih form in barv.
Taka iznenačenja vrednosti prinašajo izredno prijeten občutek enotne strukture, hkrati pa tudi draž razbiranja in sprejemanja tiste likovne ravni, ki najbolj plodno eksistira v nikoli natančno določenem estetskem prostoru
med izpovednostjo in dekorativnostjo, med ekspresijo in impresijo, med zgolj optičnim in na drugi stremi tudi glasbenim dojemanjem.
Luisa Sguazzi prenaša te izkušnjo tudi v grafiko, za zdaj v klasične tehnike in pretežno v čmobelo transpozi-cijo, le počasi pa tudi te svoje majhne kompozicije tonira - oprezno, spoštljivo in z okusom. Nasploh opažamo v njenem delu izredno sproščen pristop in hitro realizacijo, na meji spontanosti, čeprav ne tudi psihičnega avtomatizma: njeno delo je kljub hitrim realizacijam »v enem kosu in enem zamahu« dovolj nadzorovano, da lahko posreduje gledalcu temeljni likovni red, zasnovan na posameznih formah, na kompoziciji, na strukturi celote, v katero se zdaj integrira, zdaj pa utaplja in izginja morebitni prvotni simbolni ali literarnovsebinski naboj. Ob tej prevladi likovnega nad tematskim, literarnim, pa si lahko razlagamo tudi vse dosedanje umetničine izpovedi, njen lirizem in njeno vse prežemajoče poetsko občutje.
JANEZ MESESNEL
Vrhunska umetnika v Ljubljani
Predah za
V ljubljanski Moderni galeriji so v torek odprli razstavo Predah za reko Savo. Avtorja razstave sta Helen in Newton Harrison, ameriška umetnika in profesorja na University of Califor-nia v San Diegu.
Helen Mayer Harrison in Newton Harrison spadata med najvidnejše svetovne umetnike, ki se ukvarjajo z vprašanji krajine, ekologije, politike in umetnosti. Njuna dela so vedno kompleksne konceptualne umetnine,
Teden teatra v Istri
Na Reki in v Pulju bo od 8. do 14. aprila teden italijanskih gledališč. Na sporedu bodo uprizoritve del sodobnih italijanskih dramatikov, prireditev pa prirejajo italijansko gledališče z Reke, Unija Italijanov in Ljudska univerza s Trsta.
Gledalci bodo lahko sledili delom Foja, Morettija, De Filip-pa in Chitija, udeležili pa se bodo tudi okroglih miz italijanskih in jugoslovanskih kritikov in vrste razstav.
Na raznih prizoriščih se bodo zvrstile Pojeva igra »Sedma, kradi malo manj«, Morettijeva »Tamara: la femme d'or«, De Fi-lippova »Lepa revščina« in Chi-tijeva »Jimmyjeva pokrajina«.
reko Savo
ki pa se vselej navezujejo na kak pereč ekološki ali socialni problem; diskusije in meditacije ob tem problemu odpirajo široke horizonte razmišljanja o svetu, tako o pojmovnih razsežnostih, skozi katere se le—Jo vzpostavlja, kot tudi o najkonkretnejših praktičnih vprašanjih, ki se v njem odpirajo. Dela obeh umetnikov nikoli ne ostajajo le poetične meditacije, torej le umetnost kot fikcija, pač pa vedno ponujajo tudi konkretne, praktične rešitve za problem, s katerim se ukvarjajo. Umetnika sta sodelovala na vrsti pomembnih mednarodnih prireditev.
V svojem najnovejšem projektu, ki nosi naslov Predah za reko Savo (v lanskem letu je bil predstavljen v berlinski galeriji DAAD), se Harrisona ukvarjata z vprašanji, ki jih odpira ogroženost Save in njenih obrečnih predelov; gre namreč za hudo ogroženost enega največjih ohranjenih obrečnih področij v vsej Evropi, ki je prav zato z ekološkega stališča izjemno dragoceno. Avtorja v poetični meditaciji razmišljata o protislovjih in težavah, ki sta jih srečevala na svoji poti od slapa Savice do izliva Save v Donavo. Kljub vsemu pa sta Newton in Helen Harrison optimista: prepričana sta, da je mogoče (tudi s pomočjo posegov, ki jih predlagata) reko ohraniti pri življenju in ozdraviti, da še ni prepozno in da je še mogoča »nova zgodovina za Savo«.
Razstava bo odprta do vključno 6. maja.
Dragocen knjižni bibliografski prikaz za poznavanje slovenske video kulture
Nemara je umestno še enkrat spregovoriti o »5. FILM VIDEO MONITORJU«, saj imamo v mislih katalog priredit-Ve in sicer v prvi vrsti kot posebno »festivalsko« dejanje. Publikacije najrazličnejših festivalov lahko prevzemajo le Informativno nalogo, vse pogosteje pa prireditelji vnesejo v ia element prireditve večje in širše ambicije: na poseben, svež način postreči svojemu občinstvu, ko gre za posredovanje osrednjih in poglavitnih festivalskih dogodkov; izpo-
< FILM VIDEO ^ MONITOR
KINOATEUE - ZSKD - EAST VVEST FILM INSTITUTE
SLOVENSKI FILM IN TV VIDEO 89 . CINEMA E TV VIDEO SLOVENO 89
staviti zanimivost publikacij(e) z razvidnim, izostrenim likovnim oziroma oblikovalskim prijemom in presenečenji. Večina pomembnejših prireditev v svetu se zatorej loteva t. i. pisanih informacij z vso možno pozornostjo, izvirnostjo in tudi tehtnostjo.
Toliko bolj smo veseli, če se to posreči tudi snovate-Ijem dogodkov v našem prostoru, kjer je dosti manj materialnih pa tudi personalnih možnosti, da bi učinkovito izdelali tudi ta del prireditve, kamor sodijo gotovo publikacije. Ob letošnjem »5. FILM VIDEO MONITORJU« je ekipa »Kinoateljeja« očitno prestopila k svojim osrednjim festivalskim publikacijam z vso odločenostjo in organiziranostjo ter ustvarila zanimiv informativno-likovni izdelek, ki si ga velja podrobneje ogledati. Na kratko: znotraj ovitka za video kaseto je vloženih troje knjižic oziroma brošur. Najprej je tu sila obširen katalog s podrobnimi opisi in biografijami ustvarjalcev vseh dogodkov programa. Katalog sta uredila Aleš Doktorič in Davorin Devetak, s svojo natančnostjo pa prav gotovo sega že v področje izčrpnih bibliografskih prikazov, dragocenih za poznavanje slovenske video kulture od filma, televizije do videa v dobesednem pomenu besede. »Hommage Jožetu Babiču« je druga publikacija, uredil jo je Aleš Doktorič ter natančno in pregledno razpostavijo bogat opus tega našega silno plodovitega režiserja. In slednjič je tu še brošurica s preglednim razpo-redjem festivalskih dni, naslovov in prizorišč.
Celoto je likovno uredil Danjel Jarc, gre pa za prijetno sivo barvo oživljeno s črnimi, oranžnimi in belimi črtami ter medpolji, pri čemer so vsi elementi tega posebnega kataloga logično ubrani na isto barvo kakor tudi format. Pri obeh obširnejših publikacijah je oblikovalec povezal slovensko in italijansko besedilo - za slednje je skrbela Mariacristina Milocco - ter ju v sredini združil z na glavo obrnjenimi stranmi: knjižici se bereta z obeh nasprotnih strani, enkrat v enem in drugič v drugem jeziku. Na ta način je skupaj z ovitkom video kasete nastal zanimiv likovno-opremljevalski dogodek, ki na vsak način vzbuja pozornost, spreminja informacije v privlačnejšo preobleko ter ne nazadnje govori tudi sam zase, z likovnostjo kot tako. Prirediteljem je torej uspelo, da so s svojimi publikacijami postregli za dodatno kreacijo, kar je gotovo pomemben dosežek tega našega festivala.
JANEZ POVŠE
Miroslav Košuta
TRIJE
EVROPSKI
EPIGRAMI
BAJKA O EVROPI
Evropa je spala na spečem levu še dolgo po noči, pri belem dnevu.
Kdor naj bi jo sklical, nespretna reva, pa je prebudil le lačnega leva.
TRI STRANI NEBA
Ruši se nam streha iz strani neba: zdaj naenkrat ni nikjer več vzhoda. Potemtakem je bila zabloda prejšnja razdelitev našega sveta, bo pa precej preglavic, stisk in muk, če je tudi vzhod le (nerazviti) jug.
VDAJA VZHODNE EVROPE
Sestra z Zahoda bo kmalu spoznala, da se je nad njo zgodil zločin: zgubila je vojno (ne bo pa priznala) na najbolj miroljuben način.
Zapis po razstavi slikarke Olivie Bregant v goriškem Avditoriju
. Zadnjega marca se je v goriškem Avditoriju ^tekla razstava slik, ki jih je goriška slikarka jpivia Bregant podarila organizaciji UNICEF v Aorist romunskih otrok. Umetnica, sicer rojena v 'Solkanu, a dolga leta živeča v Rimu, je svoj ^netniški krog zapolnila s plemenitim dejanjem, haj bi dvojno osrečevalo: tiste, ki so njeno e|o kupili in one, ki bodo z njeno pomočjo gle-»svetleje« v nov dan.
, Občutljivo nežna, a hkrati na trenutke tudi °t vulkan eksplozivna Olivia Bregant je skozi se življenje iskala notranje umiritve in potešit-e v številnih potezah čopiča, svinčnika ali oglja, , Pritiskih in dotikih roke v kiparskem materia-v iskanju skladnosti, harmonije in lepote likovne izpovedi. Njeno iskanje ni bučno odmeva-0 in ni bilo namenoma izpostavljeno javnemu Prejemanju in odobravanju; bilo je v prvi vrsti
njena intimna, globoka umetniška in človeška izpoved, ki jo je kot dobra opazovalka vsega živega in lepega v naravi izražala v likovni govorici.
Počasi in vztrajno je srkala vase slikarsko dediščino mest, v katerih je živela, se v muzejih in galerijah Rima, kjer se je za dalj časa ustavila, učila na delih starih mojstrov renesanse in baroka ter slikarsko zaživela ob odkritjih del modernistov 20. stoletja. V začetku sedemdesetih let se je njeno slikarsko polje pričelo postopoma barvno svetiti in kompozicijsko svobodneje dihati. V njena slikarska platna je stopila svetloba in vanje je zavel optimizem. Slikarkin spomin se vrača v rodne kraje, misli se prepletajo ob podoživljanju pokrajine in njene še neokrnjene lepote, njene roke izoblikujejo številne pejsaže: sprva
še ekspresivno podane, še vedno spoznavne, še vendo ujete v narativne vpetosti, a vendar že izražene zgolj s sozvočjem barv. Olju se umakne nova fresko tehnika, ki ji je nudila dotlej njej nepoznano izrazno moč. Še vedno ji je v tem času najbolj pri srcu pejsaž, tokrat je to Posočje ali še pogosteje Kras. Kras, ki mu v slovenski ustvarjalnosti že desetletje sledimo v številnih umetniških' zvrsteh, se je dotaknil tudi Olivie Bregant. Toda ne v njeni dramatičnosti, barvno opojni varianti, pač pa v bleščeči svetlobi rumene, svetlo rujave in zelene barve.
V osemdesetih letih je v umetničinem slikarskem opusu opaziti izrazito cenzuro: vsebinsko izhodišče ni več iskala v pokrajini, pač pa zgolj v detalju, v koščku cvetočega travnika, v pravkar vzcvetelem cvetličnem grmu, v posameznem cvetu. Odslej njene oči še izrazitejše iščejo svet
svetlobe in harmonije, svet toplih barv in odtenkov, svet cvetličnih gred in pisanega pomladnega travnika. Njeno umetniško sporočilo je na slikarski podlagi le igra barvnih prelivov - zdaj barvno skladnih z drobnim črnim akcentom, zdaj živopisanih v dramatično vijoličasto barvo se prelivajočih. Ta njena umirjena barvna skladnost v svetlejših odtenkih se postopoma stopnjuje v močnejše kontrastnejše dishamronije. Njene misli se dotikajo mistike, vesoljstva, smrti in življenja. Olivie Bregant v zadnjih ustvarjalnih letih vsebina v pravem pomenu te besede, ne zanima več. Ne zanima je predmetna stvarnost ne pripo-vednost. Zanima jo zgolj pisani barvni preplet, melodija toplih in hladnih tonov in odtenkov, lirično, a tudi dramatično podoživljenih in podanih, z možnim dekorativnim pridihom.
NELIDA SILIČ-NEMEC
Odhodi in prihodi na deželno letališče v Ronkah
Urnik velja od 25. marca 1990
Milan
Rim
Dunaj
rim
Firence
Milan
Rim
rim
firenc
Rima
Dunaja
Milana
Rima
Rima
Rima
Milana
št.
poleta
AZ 313 AZ 307 AZ 1256 AZ 301 AZ 1257 AZ 315 AZ 311 AZ 303
Št.
poleta
AZ 1256 AZ 300 AZ 1257 AZ 314 AZ 310 AZ 302 AZ 306 AZ 312
dnevno
dnevno
sre/pet/ned
dnevno
sre/pet/ned
dnevno
od pon do pet
dnevno
sre/pet/ned
dnevno
sre/pet/ned
dnevno
od pon do pet
dnevno
dnevno
dnevno
Odhod
avtobusa
5.35
6.00
10.10
10.00
14.00
14.00
14.30
17.40
Odhod
letala
10.10
9.30
13.40 13.50 14.00 17.10 20.55
21.40
Odhod
letala
7.05
7.30
11.40
11.30
15.30
15.30 16.00
19.10
Prihod
letala
11.10
10.40 15.00
14.40 15.10 18.20 22.05
22.30
Prihod
letala
7.55
8.40
13.00 12.40
16.30 16.20
17.10 20.20
Prihod
avtobusa
12.00
11.30 15.45
15.30 16.00
19.10 22.50
23.10
Letalska agencija (Trg Sv. Antona 1):
Splošne letalske storitve ........ tel. 040/68017-630143-65108
Rotniške rezervacije............. tel. 040/61506-61507
Fotovanja-križarjenja-počitnice ...
Menjalniške storitve............ tel.
040/61996
040/61996
040/422711
Terminal ne Železniški postaji........	._________
Blagovni ekspedit (iz Trsta) .... tel. 040/62105
Blagovni ekspedit (iz Ronk) ..... tel. 0481/778000 (FAK 474437)
Drnik potniške agencije:
ponedeljka dp petka .......... 8-12.30 in 14.30-18.30
Qt> sobotah...................... 9-12
^nik urada na Železniški postaji:
^ ponedeljka do petka ........... 5.30-7, 8.30-12 in 13.30-18
F sobotah....................... zaprto
Q^hik blagovnega ekspedita:
0? Ponedeljka do petka .......... 8.30-12.30	in	14.30-18.30
~ sobotah....................... zaprto
v^enajski uradi so zaprti ob nedeljah in praznikih, avtobusni servis je Igi,/10 zagotovljen in brezplačen. Ob dnevih, ko so agencijski uradi zaprti, kličete deželno letališče na telefonsko številko 0481/7731.
Ob novinarski nagradi Bogdanu Tirnaniču
Kultura je tokrat premagala politiko
Znano, pravzaprav najbolj cenjeno jugoslovansko novinarsko nagrado "Veselka Tenžere", je letos prejel beograjski novinar in pisec, bolje rečeno "novinarski pisec", Bogdan Timanič. Rojen je bil leta 1941 v Beogradu, sodeluje pa pri beograjski "Borbi" kot novinar njene Nedeljske izdaje in njene takoimenovane "Druge strani TV". To nagrado dodelujejo ob vsaki obletnici revije "Danes", ki je konec februarja, zaobjema pa dela, ki so bila objavljena prejšnje leto.
V	novinarskih krogih to nagrado najbolj cenijo, saj je izrazita "kulturna" nagrada, ki neposredno zadeva novinarske stvaritve, medtem ko je na primer nagrada "Moša Pija-de", ki jo dodeluje Novinarska zveza Jugoslavije, bolj "politična".
V	obrazložitvi nagrade je žirija zapisala, da je Bogdan Timanič že proti koncu 60 let vlil v sestavke, ki jih je pripravljal, "nov duh in občutljivost, nove tematike in pristope, s čimer je ustvaril novo bralno publiko, obenem pa tudi odprl nove kulturne smeri" v javnih občilih. Nagradili so ga kot izvirnega novinarja "kolumnista", ki je, kakor večinoma pišejo, globok kritik pojavov množične kulture in pa rezultatov sodobnih sredstev obveščevanja.
O njem sodijo predvsem, da je "kolumnist", kar pa je, kakor vemo, širok pojem; to je lahko novinar, ki ima redno na razpolago svoj stolpec, novinar, ki ima kjerkoli v časopisu pravico do svojega stolpca, ali pa tudi urednik kar cele strani. Kolumnist lahko pomeni še marsikaj, v bistvu pa je lahko le sposoben novinar, najbolj ugleden in najbolj bran, v vsakem primem steber lista. Timanič je kot novinarski pisec, ali pa kot pisec - novinar nesporno med vrhunskimi jugoslovanskimi časnikarji, zlasti med tistimi, ki se ukvarjajo s kulturo.
Ugotavljajo, da je to pravi časnikarski "maratonec", ki nikoli ne neha teči. Njegova novinarska žilica nikoli ne usahne, tudi za kratek čas ne. Pisanje, zlasti novinarsko pisanje, je njegov takorekoč "umetniški poklic". Pričel je pisati leta 1964 v beograjski reviji "Srečanje" (Susret) in je pri tej reviji vztrajal do leta 1969, ko so jo prepovedali, naposled pa ukinili v tedanji prvi birokratski ofenzivi proti takoimenovanemu liberalizmu. Že takrat se je rad ukvarjal s filmom in njegovimi pojavi, podpiral je nove filmske smeri in stvaritve, ki so nekako odsevale jugoslovanski neo-re-alizem, so jih pa obsodili kot "filme črnega vala".
Film je tudi pozneje, pri »Borbi«, bil njegova priljubljena zvrst, pa čeprav se je ukvarjal še z drugimi kulturnimi problemi. Lani pa so izdali dve njegovi knjigi, to je dve
knjigi Tirnaničevih izbranih del, ki sta imeli naslov »Pogled Paja Patke« in »Coca cola art.«.
Prva knjiga je posvečena stripu kot »komunikacijskemu sredstvu«, ki se čedalje bolj uveljavlja. Stripa ne berejo več le mladi, pač pa tudi odrasli. To je »plastična in učinkovita literatura«. Timanič ga imenuje »književnost v slikah«. Zlasti njegova je zasluga, da so strip takorekoč potegnili, kakor beremo, iz »kulturne kleti«, ga dokončno osvobodili »polkulturne oznake«. Strip, ki lahko izredno prepričljivo odslikava duh časa, je upravičeno vse bolj cenjen, bodisi da gre za Disneyeva dela, ali pa za stvaritve Jugoslovana An-drije Mfiuroviča.
»Coca cola art.« pa zadeva problematiko reklame. Ne pritegne toliko kot prva knjiga, vendar je kar se da zabavna zlasti zaradi ironične stalnice. Obe knjigi, ugotavljajo kritiki, pa sta, kakor večina drugih Tirnaničevih del, v bistvu poetika z močnim sociološkim in psihološkim deležem. Publikaciji sta izrazito sodobno »novinarsko delo«; odlikuje ju lahkotnost sloga, »ki bralca prilepi na časopisne vrstice«. Nagrajencu pravzaprav priznavajo, da je nosilec novega in celo »pravega« stilizma.
V	komentarjih ob dodelitvi nagrade (pri čemer upoštevajmo, da slovi v Jugoslaviji, poleg Bogdana, tudi Aleksander Timanič, pravtako »kolumnist«, ki je tudi konkuriral za to nagrado) je bilo slišati vrsto spoznanj. Tako na primer, da je Timanič uspel končno dokazati, da ni več »prepada« med kulturnimi novinarji in literati, kakor so marsikje še nedavno trdili zlasti književniki, ki niso uspevali. Kakorkoli, nagrajenec je uspel dvigniti »kulturnega novinarja« na še kako visoko raven. Danes tako rekoč kategorija »novinarskih piscev« ni več sporna.
Superlativi, ki so mu bili izrečeni, so kar številni. Da je v pisanju bogat, pa tudi slikovit, pri vsebini pa da pogosto preseneča tako pri prologu, kakor pri epilogu določene tematike. Bistveno pa je pri Tirnaniču, da se zna ločiti od vsakršne ideologije; spoštuje mnenja, poglede, tudi »politiko«, vendar se ji ne podreja. O samoupravi v Jugoslaviji je že vseskozi trdil, da je to bolj farsa, predvsem pa skrivališče birokracije in protirazvojna postojanka. Pri letošnji nagradi (kakor tudi pri nagrajencu) izstopa zlasti, da so prevladali kulturni kriteriji nad politično ozkostjo.
V	zadnjem krogu za letošnjo prvo Tenžerjevo nagrado so bili še Jelena Lovrič, Bože Žigo, Attila Balasz, Mile Stojič, Aleksander Tirnanič, ki smo ga že omenili, Tanja Tor-barina in Slavoj Žižek. Slednjega so nagradili z drugim priznanjem.
MIRO KOCJAN
Pm polfinalni dvoboji v evropskih nogometnih pokalih
V znamenju izenačenosti
RIM Dvodnevni polfinalni boji v evropskih nogometnih pokalih so minili v znamenju velike izenačenosti, ki pred povratnimi srečanji še stopnjuje negotovost, kdo se bo uvrstil v finale, V šestih tekmah je prišlo do štirih zmag, vendar pa prednost zmagovalca v vseh štirih primerih znaša samo en gol. Italijansko-zahodnonemški dvoboj se je končal z zmago Italijanov, ki pa jih v povratnih tekmah čaka dokaj težka naloga, predvsem po lastni krivdi. Igralci Kolna se nemara še zdaj čudijo, kako jim je v finišu uspelo doseči dva gola in tako preprečiti, da bi se Juventus predčasno uvrstil v finale pokala UEFA. Nič manj zadovoljni niso igralci VVerderja, ki so izenačili v 92' po res zelo grobi napaki obrambe Fiorentine in tudi francoski Monaco se ima zahvaliti posrečenmu avtogolu, da ni izgubil domačega dvoboja s Sampdorio. Skratka, Italijani so igrali nekoliko nezrelo in naposled se je še najbolje odrezal Milan, ki je imel pred sabo res solidnega nasprotnika. Bayern bo moral v povratni tekmi ostreje napadati, kar zna biti proti Milanu usodno. Res je namreč, da so Sacchijevi varovanci dosegli gol šele po (sporni) enajstmetrovki, toda igrali so okrnjeni, vrh tega pa so se morali »spopasti« še z domačim igriščem, čigar travnata površina je res v žalostnem stanju.
V	drugi polfinalni tekmi pokala prvakov je Benfica lahko zadovoljen, da je na gostovanju v Marseilleju izgubil le z 2:1. Portugalska ekipa je sicer povedla, a za Erikssonove fante je bil to le začetek križeve poti. Francozi so stalno napadali, odločilen zadetek pa je dosegel izbrani strelec (s šestimi zadetki) pokala Papin.
V	pokalu pokalnih zmagovalcev je belgijski Anderlecht v dvoboju z Dinamom iz Bukarešte zmagal »le« z 1:0, čeprav je dobre pol ure igral z možem več.
Nogometaša Kolna Goetz in Sturm sta bila po tekmi v Turinu - kljub porazu - zelo zadovoljna...
\ Trstu srečanje predstavnikov FIGC in športnega tiska
n i i it	ii	i
Včeraj so v znani tržaški restavraciji predstavili javnosti sobotno mednarodno nogometno tekmo med italijansko reprezentanco B lige pod 21. letom in olimpijsko reprezentanco Egipta, ki jih sestavljajo igralci med 17. in 19. letom starosti. Predstavništvo italijanske nogometne zveze FIGC je vodil sam trener mladih italijanskih nogometašev in Vicinijev pomočnik pri članski ekipi, ki se vneto pripravlja na SP, Sergio Brighenti, prisotni pa so bili predstavniki deželnega športnega tiska, športni delavci in vodstvo dru-goligaša Triestine, ki je srečanje priredilo.
Kljub vsekakor slavnostnem in prijateljskem vzdušju je med pogovorom prišlo na dan pereče vprašanje pomena mesta Trst v okviru mednarodnih športnih dogodkov, pomen, ki je vsekakor minimalen, saj je Trst vedno potisnjen v stran, ko gre za organizacijo večje športne, predvsem pa nogometne manifestacije. Jasno je, da na takem stadionu, kot je dotrajan »Gre-zar«, ni mogoče prirejati pomembnih mednarodnih tekem, zato pa se bodo morali tržaški športni delavci, dokler ne bo pač zgrajen novi stadion, zadovoljevati s takimi »tolažilnimi nagra-
dami«, kot je ta, sicer še kar važna, tekma z Egiptom.
Pa preidimo k sobotni tekmi. Trener Sergio Brighenti je sklical sledeče igralce: vratarja - Mancini (Foggia), Simoni (Pisa)i branilci - Benarrivo (Padova), Festa (Cagliari), Minotti (Parma), Polonia (Triestina), Sordo (Torino), Za-nutta (Reggiana); vezni igralci - Cap-pioli (Cagliari), Fiorentini (Piša), Gelsi (Pescara), Masolini (Brescia), Orlando (Reggina), Pizzi (Parma), Venturin (Torino); napadalci: Baiano (Avellino), Ganz (Parma), Lentini (Torino).
Med tiskovno konferenco trenerja Brighentija je prišlo na dan mnogo »nogometnih« problemov, predvsem pa se je razvila razprava o pomenu in ovrednotenju mladih nogometašev v Italiji. Brighenti (in seveda njegov »nadrejeni« VIcini) meni, da je prihod prevelikega števila »tujcev« (govori se celo o petih!), prava katastrofa za italijanski nogomet, saj bodo izrinili predvsem mlade igralce in trdi nadalje, da je ta postava Egipta izredno močna, nazadnje pa dodaja, da je izbral Tržačana Polonio v ekipo, ker pač redno igra, Pasgualinija pa ne, ker le poredko stopa na igrišče v vrsti Giacomini-jeve enajsterice, (dj)
Nepričakovana vest med pripravami za VN S. Marina v Imoli
Ferrari bo prihodnje leto dobavil motorje Minardiju
je odločil, da bo ostal na trenerskem mestu po pogovoru s predsednikom društva Lucianom Bortolettom. Salesa so nekateri prenapeteži napadli in grobo žalili po nedeljskem porazu ekipe; po njihovem mnenju naj bi bil trener kriv za neuspešno sezono ekipe iz Trevisa...
V Vidmu razstava Svetovni nasmeh
VIDEM — Mordillo, Forattini, Peri-coli in Pirella ter drugi znani vinjetisti bodo razstavili svoje vinjete na temo nogometa na razstavi, ki jo bodo v okviru svetovnega nogometnega prvenstva odprli 3. maja v Vidmu. Prireditelji so dali razstavi pomenljiv naslov Svetovni nasmeh.
IMOLA — Avtomobilska hiša Ferrari bo v prihodnji sezoni dobavila svoje 12-valjne motorje italijanski hiši Minardi, ki ima svoj sedež v Faenzi. Vest je kot strela z jasnega udarila včeraj med pripravljalnimi vožnjami za VN S. Marina v Imoli.
V pripravah na VN S. Marina je medtem včeraj dosegel najboljši čas Alain Prost, ki je s svojim ferrarijem prevozil progo v 1’26 "99, drugi pa je bil Senna (1'27"094).
Sales ostaja pri Benettonu
TREVISO — Riccardo Sales bo vodil košarkarsko ekipo Benettona, ki nastopa v italijanski A-l ligi, vse do konca letošnjega prvenstva. Trener se
Jutri začetek drugega ekipnega teniškega prvenstva na Goriškem
Jutri se bo začelo drugo ekipno teniško prvenstvo za goriška društva, ki ga prireja TO ZSŠDI za goriško pokrajino. Tudi letos je število vpisanih ekip nadvse razveseljivo. Prijavilo se je namreč 12 moštev, ki bodo kar se tiče zemljepisne razporeditve predstavljale skoraj v celoti goriško pokrajino, tako da lahko upravičeno govorimo o goriškem prvenstvu.
Organizator je pred dnevi razdelil ekipe v dve skupini. V tem prvem delu tekmovanja se bodo vse ekipe srečale med sabo. Velja opozoriti, da se bodo posamezna srečanja odvijala po sistemu Davisovega pokala za ženske (dve posamezni srečanji in dvojice). Ob koncu prvega dela bosta napredovali v polfinale prvouvrščeni ekipi iz obeh skupin. Zmagovalca se bosta nato pomerila v velikem finalu, ki bo letos na Vrhu.
SKUPINA A
1. kolo: NAŠ PRAPOR - JUVENTI-NA (Vrh, nedelja 8. 4. ob 9. uri); MLADOST A - DOM B (Doberdob, nedelja
8. 4. ob 9. uri); O. ŽUPANČIČ - KRAS (Štandrež, sobota 7. 4. ob 15. uri).
SKUPINA B
1. kolo: MLADOST B - NAŠ PRAPOR B (Doberdob, sobota, 7. 4., ob 15. uri); VAL - GABRJE (Štandrež, nedelja, 8. 4., ob 9. uri); DANICA - DOM A (Vrh, sobota, 7. 4., ob 15. uri), (mal)
V Šempasu motodirki za državno prvenstvo
Na znani motokros progi v Šempasu (Nova Gorica) bo v nedeljo spet živahno, saj bosta tu potekali kar dve dirki za državno prvenstvo in sicer v razredu do 80 ccm in 125 ccm. Organizatorju AMD Gorica se je prijavilo veliko število voznikov, med njimi skorajda vsi najboljši v teh dveh razredih, na čelu z lanskoletnim prvakom v močnejši skupini Janezom Juhantom.
V nedeljo dopoldne bodo vožnje za trening, uradni del tekmovanja, ki vsakokrat privabi ob atraktivno progo, veliko gledalcev, pa se bo pričel ob 13.30. (Ervin Čurlič)
Statistični pregled skupine L v 3. nogometni amaterski ligi
Gaja z najprodornejšim napadom
i.
Z zaostalo tekmo Romana - SanfAn-drea (0:1) se je minulo soboto končalo letošnje nogometno prvenstvo 3. AL -skupina L. Kot običajno smo zato naredili statistični pregled tega prvenstva, v katerem so igrale štiri naše ekipe s Tržaškega (Breg, Gaja, Kras, Primorec). Prvenstva ni mogoče primerjati z lanskim, ker je lani v tej skupini igralo 13 ekip, letos pa jih je bilo 12.
Povratni del, ki se je začel 14. 1. 90, je potekal v znamenju lepega vremena, saj so odložili le eno samo tekmo in še to zaradi odsotnosti sodnika. O rezultatu neodigrane tekme Romana - Kras pa je odločala disciplinska komisija, ki je na podlagi člena 7. nogometnih pravil dodelila Krasti zmago 2:0 brez borbe.
Prvenstvo je kot znano osvojila Gaja, ki je v 22 tekmah zbrala 36 točk (lani so zarjani v 24 tekmah zbrali točko več). V 132 tekmah je skupno padlo 345 golov (166 v prvem in 179 v povratnem delu prvenstva), kar pomeni, da sta bila v povprečju 2,6 gola na tekmo. Največ golov (25) je padlo v 22. kolu, najmanj (9) pa v 20. kolu. Skupno se je 36 (22 v prvem in 14 v drugem delu) tekem končalo pri neodločenem rezultatu. Največ delitev
točk (3) je bilo v 12. in 13. kolu, brez neodločenih izidov pa so se končale tekme 14., 16., 18. in 22. kola.
Najprodornejši napad je z 48 zadetki imela Gaja, ki je tudi doživela najmanj (2) porazov, ter skupno z Opicino dosegla največ (16) zmag. Drugouvrščena Opi-cina pa je dobila najmanj (14) golov ter dosegla najmanj (2) neodločenih rezultatov. Najbolj ranljivo obrambo pa je imela Hermada, ki je dobila kar 47 golov. Vsi ostali »negativni rekordi« pripadajo zadnjeuvrščeni Romani, ki je dala najmanj (9) golov, doživela največ (13) porazov in dosegla samo dve zmagi.
GAJA
S 36 točkami je Gaja zasedla prvo mesto na lestvici in si s tem zagotovila napredovanje v 2. AL. Lani so gajevci s tekmama več zbrali 27 točk in pristali na petem mestu. V prvem delu prvenstva je Gaja zbrala 16 točk (6 zmag, 4 remije, 1 poraz).
V drugem delu prvenstva so zeleno-rumeni na Padričah premagali vse nasprotnike (Hermado, Kras, S. Andreo, Ju-nior Aurisino in Romano). Zbrali so 10 točk, dali kar 15 in prejeli le 3 gole.
V	gosteh so prav tako izbojevali pet zmag (Stock, Fincantieri, Opicina, Auri-sina, Primorec). Edini poraz so doživeli proti Bregu. Dosegli so torej 10 točk, dali 14 in prejeli le 3 gole.
V	11 tekmah na Padričah je Gaja zbrala 19 točk (9 zmag, 1 neodločen rezultat,
1 poraz), dosegla 25 in prejela 9 golov.
V	gosteh je osvojila 17 točk (7 zmag, 3 neodločeni rezultati, 1 poraz) dosegla 23, prejela pa 9 golov. Skupni obračun Letošnjega prvenstva znaša torej 26 točk (16 zmag, 4 neodločeni izidi, 2 poraza), dosegla je 48 zadetkov, prejela pa jih je 18.
V	drugem delu prvenstva smo pri Gaji
zabeležili izključitvi Stranščka (Stock) in Kaka (Primorec). Na razpolago je Gaja imela dve 11-metrovki, v tekmi s Krasom je strel Starca ubranil vratar Caputo, proti Primorcu pa je najstrožjo kazen uspešno izvedel Kalc. V škodo je Gaja imela prav tako dve 11-metrovki: vratar Ze-manek je strel Hermadinega igralca ubranil, Aurisina pa jo je zgrešila.
Gajevci so bili že pred začetkom prvenstva precej motivirani. Zasedli so namreč drugo mesto na turnirju za Memorial Strekelj in startali z upanjem, da se letos uvrstijo nekoliko višje kot lani, ko so zasedli 5. mesto. Gotovo pa si ni nihče nadejal takšnega zmagoslavja padriško-gropajske enajsterice, ki je dobesedno nadigrala nasprotnike. Izjemo predstavlja le Breg, proti kateremu so gajevci doživeli edina dva poraza. Pravi zmagoslavni pohod zeleno-rumenih je bil v povratnem delu prvenstva, ko so od 22 možnih osvojili kar 20 točk in s tem pustili za petami vse nasprotnike ter si popolnoma zasluženo zagotovili zmago.
Po osmih sezonah igranja v 3. AL se tako Gaja ponovno vrača v 2. AL. Naj omenimo, da so letos prvič igrali za Gajo > trije nogometaši (Ghiotto, Pangoni, Bul-lo) in da je potrjeni trener Čermelj skupno poslal na igrišče le 17 nogometašev, od katerih sta le vratar Zemanek in napadalec Ghiotto igrala vse tekme.
22: Zemanek in Ghiotto (11); 21: Vengust (6), Pangoni (3) in Neppi (5); 20: Gi-rardi (1); 19: A. Kalc (5) in Starc (11); 18: Stanščak; 17: Suč in Pečar (4); 14: Gabri-elli (2), Ballarin in Bullo; 11. Della Giaco-ma; 9. M. Grgič; 1: Kante.
BRUNO RUPEL (se nadaljuje)
obvestila
danes igra za vas - danes igra za vas
konjske dirke - konjske dirke
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 8. aprila, 4. pohod za »Memorial Mirka Škabarja« od Praprota do Repna. Vabljeni!
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi svoje planince v nedeljo, 8. t. m., na pohod za »Memorial Mirka Škabarja«. Zbirališče ob 8.30 v Praprotu. Na pohodu je za približno tri ure hoje.
SK BRDINA
vabi vse tekmovalce, člane in simpatizerje, da se udeležiljo nagrajevanja najboljših športnikov ob zaključku uradne smučarske sezone. Nagrajevanje bo jutri, 7. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Sledita družabnost in zakuska.
NOGOMETNI KLUB BOR vabi člane na 2. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. aprila, v klubskih prostorih Bora (Vrdelska cesta) ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Vabljeni.
Jasna Parovel
Ascoli - Udinese	X
Atalanta - Napoli	X	2
Bari - Lazio	1
Bologna - Milan	X	2
Verona - Genoa	1
Inter - Cesena	1
Juventus - Cremonese	1
Roma - Fiorentina	1	X
Sampdoria - Lecce	X
Montevarchi - Lucchese	1X2
Ischia - Palermo	X
Forli - Rimini	1 X
Riccione - Vis Pesaro	1X2
Jasna Parovel (letnik 1970) iz Zabrežca ima za sabo kljub mladim letom pestro in uspešno športno kariero. Najprej se je bavila s plavanjem, že peto leto pa se popolnoma posveča "železnemu konjičku". Prvo motociklistično tekmovanje je opravila oktobra 1987 na Grobniku, svoj največji uspeh pa je dosegla na lanskem italijanskem državnem prvenstvu, ko je delila odlično končno drugo mesto. Letošnje DP je tudi dobro začela s tretjim mestom.
Prejšnji teden je Vanek Banello pravilno zadel osem izidov.
1.	Modena (kasaštvo): Express (sk. 1) ima ugodno štartno pozicijo, zato je naš favorit. Indro Park (2) ob povratku na velodrom ni imel sreče, a lahko tokrat zmaga. Masivni Friedly Face (X) bo zanesljivo med protagonisti.
2.	Montecatini (kasaštvo): Rambo Jet (1) je favorit, a omeniti velja tudi regularnega Fire Exit (X). Visoko cenijo tudi konja Amin Dada (1).
3.	Taranto ((kasaštvo): Donowa Ci (X) je tudi tokrat naš favorit, čeprav bo štartal iz druge vrste. Obdobje odlične forme preživlja tudi konj Impo-nent Horse (2). Omembo zasluži tudi regularni Effetto (1).
4.	Torino (kasaštvo): Fletcher Ram (X) je bil na zadnjih dirkah vedno med nagrajenci. Najnevarnejši tekmec zanj je Friulano (2). Preseneti lahko Dillon (1).
5.	Rim (galop); Skupina 2 s Triglin-skyjem nudi možnost za ugodno stavo. Zlasti bi se lahko izkazal tudi Leopol-do di Lorena (X). Omenimo naj še regularnega Brigalo (1).
6. Milan (galop): Kot favorita naj omenimo konja Abbot Ruler (1). Nestalni Original Trip (x) bi lahko presenetil. Pozor tudi na povratnika Tegui-lo Rama (2).
DIRKA TRIS
Naši favoriti: Kelly Harper (št. 3), Don Shap (4); Opernstar (16). Za siste-miste: Todi La Rocca (10), Mr. Pipp° (7), Ruchetee (8).
1. — prvi	1
drugi	X
2. — prvi	1
drugi	X
3. — prvi	X
drugi	1
4. — prvi	X
drugi	1
5. — prvi	2
drugi	X
6. — prvi	1
drugi	X
Ob koncu prvega dela mladinskega košarkarskega prvenstva
Zadovoljiv obračun za borovce in Jadran Farco
K°tičal se je prvi in izločilni del »adinskega državnega košarkarskega P^enstva, na katerem sta nastopili udi naši ekipi Bora Radenska (skupi-a A) in Jadrana Farco (skupina B). *ako borovcem kot jadranovcem ni 'JsPel podvig, da bi se uvrstili v nada-Jni del, saj je bila za oba naša predstavnika konkurenca le prehuda. V A skupini so bili namreč tržaški Stefani Electrolux iz Pordenona in beneš-k' Hitachi vsaj za razred boljši, v B ^Uuini pa so izstopali Virtus iz Pado-e' Soriški San Benedetto ter Hesperia 2 Conegliana.
Obe naši ekipi sta nastopili s spre-JPonljivo srečo in sta tudi zasedli temu Phrnemo mesto - sredino lestvice. Bo-j°vni so bili po 22 kolih (v A skupini ® “ilo namreč 12 ekip) z 20 točkami Nmi, jadranovci pa po 20 kolih (v B •tupini je bilo samo 11 ekip) s 16 točami peti.
Z razliko od ostalih ekip pa sta naši i aat.0Pili s košarkarji, med katerimi jih L ~|ilo več, ki so igrali tudi v članskih oštvih (D in B-2 lige). Naj omenimo D^llaka, Areno, Paulino, Bajca itd. f; “Oni Radenska in Oberdana, Per-Jari' ^tanlso' Battihija, Crismo itd. pri (dfanu. Zato je tudi umevno, da je ci!i °beh naših trenerjev Andreja agarja (Bor Radenska) in Valterja Va-
tovCi
jjHstitev predvsem ta, da igrajo mla-tUfV1 v svoii kategoriji čimveč in nato
a (Jadran Farco) bolj kot končna
tud;
t Našima trenerjema Žagarju in Va-smo tako postavili naslednji P^anji.„
žavSliS' da Je biI nastoP na tem dr"
Ža6*11 Prvenstvu koristen?
tgV^GAR: »Na vsak način je bila po-Pfv' ka je društvo vpisalo ekipo na to bila ftv°, vsekakor pozitivna. Sicer je de J® skupina zelo neizenačena gle-nan^Kovostne razlike, nekaj ekip je jalo Slede kvalitete močno zaosta-teke^di9rali P3 smo 12-14 zelo dobrih teh Upam tudi, da so igralci glede Pre ■ e3a ln taktičnega znanja tudi evj6] odnesli. Jedro naše mladinske jJPe sestavljajo igralci, ki so tudi po-din^^ni za člansko ekipo. Drugi mla-Pa bolj malo igrajo pri članih in stvii S° Prav ti igralci lahko v tem prven-hast igrali. Skratka, mislim, da je bil y?P v tej ligi vsekakor koristen.« t6ni J t OVEC: »Absolutno, bil je koris-lekr - *em prvenstvu je prišlo do se-Pa • l6: Začeli smo z 12 igralci, ostalo da • ie Pet- Tisti namreč, ki so seve-a uneli voljo trenirati in garati. Žal hišo nehali igrati samo neperspek-uJi igralci, temveč tudi tisti, ki bi Pi. s igrati vidno vlogo v članski eki-tisti Pa le selekcija in uspeva le Vxern Ki poleg talenta pokaže pred-gih VeUko voljo do dela na trenin-kdikci tekmah. Tako vemo, na koga Ue r,r.v naslednji sezoni računamo, da tej sez do neprijetnih situacij kot v Kajkra|0tli' ko smo Krpali ekipo in ne-hQja j smo celo tvegali izgubiti brez _	' ln Prav zato je bil 'nastop na le-
tošnjem prvenstvu koristen, ker je prišlo do prave selekcije.«
Si z uvrstitvijo svoje ekipe zadovoljen?
ŽAGAR: »V glavnem sem, čeprav bi lahko zmagali na nekaterih tekmah, ki smo jih tesno izgubili. Pokazalo pa se je pomanjkanje taktične pripravljenosti. Pa tudi smolo smo imeli s poškodbami in boleznijo. Zaradi poškodbe nam je za vso sezono zmanjkal Peter Ažman, šest tekem pa je bil odsoten tudi Gobbi. Sicer pa mislim, da tudi ob popolni postavi se ne bi uvr-
stili v nadaljnjo fazo tekmovanja, saj so Hitachi iz Benetk, tržaški Stefane! in Electrolux iz Pordenona objektivno močnejši od nas. Vse te ekipe so imele tudi to prednost, da so lahko vedno skupno trenirale, ker so imele na razpolago po deset mladincev, medtem ko je pri nas več mladincev igralo tudi v članski ekipi. S tem pa, da smo domače prvenstvene tekme igrali v Nabrežini, smo tako vse prvenstvene tekme v bistvu igrali v gosteh. Pri tem pa bi se seveda spet zahvalil vsem, ki so poskrbeli, da smo lahko naše tekme
Končni lestvici prvega dela prvenstva
SKUPINA A	SKUPINA B
Stefanel TS Electrolux PN Hitachi VE Fantoni UD Don Bosco Solvay Tržič BOR RAD. Gazzera Ferroviario POM Tržič Arte Gorica Libertas TS
22 21 1 2172:1441 42 22 20 2 1916:1540 40 22 18 4 2202:1962 36 22 14 8 1861:1674 28 22 14 8 1901:1827 28 22 12 10 1827:1854 24 22 10 12 1864:1887 20 22 9 13 1602:1693 18 22 7 16 1669:1910 14 22 3 19 1694:2174 6 22 2 20 1527:1993 4 22 2 20 1593:1521 4
Virtus PD
San Benedetto
Conegliano
Oderzo
JAD. FARCO
Soteco
Tecnoluce
Autosandra
Ardita Gorica
Virtus UD
Ricreatori
20 18 2 1868:1488 36 20 18 2 1872:1339 36 20 16 4 1731:1465 32 20 11 9 1665:1611 22 20 8 12 1793:1835 16 20 8 12 1412:1588 16 20 8 12 1549:1640 16 20 8 12 1431:1521 16 20 7 13 1653:1885 14 20 5 15 1509:1801 10 20 3 17 1508:1660 6
igrali v Nabrežini, kajti nasprotno bi zelo težko dobili razpoložljivo telovadnico. Če upoštevamo vse te okoliščine, sem z našo uvrstitvijo še kar zadovoljen.«
VATOVEC: »Uvrstitev na kateremkoli mladinskem prvenstvu sploh ne sme biti, po mojem, glavni cilj nobenega društva, in to iz enostavnega razloga, ker se mora na teh prvenstvih predvsem vzgajati igralce. Vzgajati pa jih je treba na tistih igralnih mestih, ki naj bi jih zasedali v članskih ekipah. Po mojem je namreč nesmiselno, da na primer 190 cm visok košarkar igra na mestu centra itd. Za igranje moderne košarke je tudi nujno, da v obrambi igraš mož-moža in ne conske obrambe. Samo na tak način boš lahko zgradil košarkarja, ki ti bo jutri koristen. Verjetno bi mi osvojili mnogo več tekem, če bi igro prilagodili situaciji. V naši skupini se je namreč prevečkrat zgodilo, da so naši nasprotniki v prvih minutah igrali obrambo mož-moža, potem pa so uvideli, da je lažje igrati v conski obrambi in so tako tudi zmagali, niso pa mislili na bodočnost. Ne glede na zmago ali poraz smo mi igrali agresivno vso tekmo in smo tudi skušali igrati z maksimalnim ritmom. To je zame pomembnejše kot končna uvrstitev, vsaj v tej ligi.« (jan)
Odločilno srečanje v košarkarski D ligi
Zadnje upanje za Bor Radensko
»Domači poraz z Nerveso nam je zares zapletel položaj. Če poleg tega upoštevamo še, da so vsi naši neposredni nasprotniki v boju proti izpadu zmagali, je naša situacija še bolj kritična,« nam je pred nedeljskim gostovanjem v Gorici proti Arteju dejal Borov trener Andrej Žagar.
Res je, štiri kola pred koncem prvenstva D lige so Borovi košarkarji v zelo težkem položaju. Trenutno so na predzadnjem mestu lestvice s 16 točkami in torej zaostajajo šest točk od skupine štirih ekip (Intermuggia, Ner-vesa, Ardita Gorica in POM Tržič), ki jih imajo po 22. V nižjo ligo izpadejo štiri moštva. Če bi se namreč sedaj končalo to prvenstvo, bi v promocijsko prvenstvo izpadli Latisana in go-riški Arte (18 točk), Bor Radenska (16) in Autosandra (12).
Da bi borovci še rahlo upali na obstanek v ligi, morajo zato nujno v nedeljo zmagati v Gorici proti Arteju, kajti nasprotno bi bila njihova usoda dokončno zapečatena. Nedeljski Borovi nasprotniki so v prejšnjem kolu s točko razlike premagali Intermuggio in to kar v gosteh.
Tekma Arte - Bor Radenska bo v nedeljo v Gorici s pričetkom ob 11. uri. (jan)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Košarkarsko promocijsko prvenstvo na Tržaškem je verjetno povsem izgubilo vsak »čar« predvsem za vrh lestvice, medtem ko ostaja tri kola pred koncem še kar zanimivo glede obstanka v ligi, saj so na dnu lestvice tri ekipe z enakim številom točk (Lavora-tori del Porto, CUS Trst in Fiamma).
Po velikem derbiju prejšnjega kola, ko je miljski CGI v Repnu premagal Kontovelovo moštvo, je seveda jasno, da so novi četrtoligaši Miljčani.
Glede sobotne tekme v Repnu je disciplinska komisija košarkarske zveze dokaj ostro ukrepala proti Kontove-lu, saj bo morala Kontovelova članska ekipa dve domači tekmi igrati za zaprtimi vrati, igralca Valterja Bana pa je izključila za dve koli. V istem sporočilu pa je košarkarska zveza tudi pohvalila Kontovelove odbornike, ki so po koncu tekme preprečili, da bi skupina prenapetežev obračunala s sodnikoma.
Kontovelci bodo tako v 20. kolu te lige v nedeljo igrali v gosteh proti moštvu Lavoratori del Porto (ob 9.30 v domu Ervatti). V »normalnih okoliščinah« bi bili Kontovelci vsekakor nesporni favoriti na tem srečanju. Kako
pa bodo tokrat igrali po porazu z milj-skim CGI?
V gosteh, bo v nedeljo zaposlena tudi Čicibona (ob 11.00 v telovadnici, v Ul. della Valle), ki se bo spoprijela z nevarnim Scogliettom, ki ima sicer 6 točk manj od naših predstanvikov, je pa na domačem igrišču zelo neugoden nasprotnik, (jan)
NA GORIŠKEM
Brumnovi varovanci bodo jutri v poslednjem kolu letošnjega promocij-skega prvenstva gostovali v Gradežu proti močni istoimenski ekipi. Domov-ci so v prejšnjem kolu prisiljeno počivali zaradi odsotnosti sodnikov, jutri pa bodo najverjetneje nastopili v okrnjeni postavi. V prvem srečanju proti Gradežu so naši potegnili krajši konec v zadnjih treh minutah tekme, potem ko so bili popolnoma enakovreden tekmec. Tokrat so igralci Gradeža nedvomno favoriti. Srečanje med Grade-žem in Domom Gometal bo ob 17.30 v občinski športni palači v Gradežu.
Sicer bodo Brumnovi varovanci morali pred iztekom prvenstva nadoknaditi še dve srečanji. Prvo bodo že v torek, 10. t. m., ko se bodo ob 20.15 spoprijeli v Pierisu proti zadnjeuvršče-ni ekipi Asguini. (af)
Odbojka na Goriškem
Soča Sobema še v vodstvu v 1. moški diviziji
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V	petnajstem kolu ni prišlo do novosti. Mossa je zanesljivo v vodstvu, na drugo mesto se je povzpela ekipa Libertas Cormons. Od slovenskih ekip je zmagala Soča, Agorest pa je potegnil krajši konec.
IZIDI 15. KOLA: Svag Dizorz -Grado 3:0, Farra - Soča CDR 1:3, Agorest - Azzurra 0:3, ACLI Ronchi
-	Lib. Cormons 2:3, Mossa - Lib. Vil-lesse 3:2.
LESTVICA: Mossa 30, Lib. Cormons 24, ACLI Ronchi 22, Soča CDR 18, Farra in Azzurra 16, Fincantieri in Agorest 12, Villesse 10, Šale Sici-lia, Svag Dizorz in Grado 6.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	12. kolu ni prišlo do presenečenj. Vodilna Soča ostaja na najvišji stopnički na razpredelnici: drugouvrščeni Caldini pa vsekakor ne popušča. Tudi 01ympia je prišla na svoj račun. Naš prapor je zmagal, kljub stalnim težkočam s telovadnico. Ekipa je bila primorana že dvakrat nepredvideno počivati. Prav v tem tednu je goriška odbojkarska federacija posredovala nov koledar tekem, icar se tiče domačih srečanj Našega prapora.
IZIDI 12. KOLA: Armonia e salute
-	01ympia 1:3, Caldini - Grado 3:0, Soča Sobema - Staranzano 3:0, Lib. Cormons - Naš prapor 0:3, Intrepida
-	ACLI Ronchi 3:2.
LESTVICA: Soča Sobema 22, Caldini 20, 01ympia 16, Intrepida 14, Staranzano 12, Naš prapor 10, Grado 8, Armonia e salute 4, Lib. Cormons in ACLI Ronchi 2.
UNDER 16 ŽENSKE
V	prvem polfinalnem srečanju je ekipa Soče Gostilna Devetak za las klonila močni ekipi Šansona iz Lečnika z izidom 2:3 (1:15, 15:8, 7:15, 16:14, 8:15). V povratnem srečanju v Ločniku, ki so ga odigrali nekaj dni od tega je Soča stopila na igrišče trdno odločena, da premaga sicer močnejše nasprotnice. Žal pa je podlegla tudi tokrat po tie-breaku. Končen izid je torej: Šanson - Soča Gostilna Devetak 3:2. Soča je torej izločena, vendar po dveh tie-brea-kih. Izkazala se je torej za dobro ekipo, ki je povsem zasluženo sodelovala v polfinalnem delu prvenstva under 16 v ženski konkurenci.
UNDER 16 MOŠKI
Goriška odbojkarska zveza je posredovala koledar tekem te kategorije. Vpisalo se je pet ekip, med temi sta dve slovenski: Soča Sobema in 01ympia. Prvo kolo bo na sporedu 10. in 13. aprila, turnir se bo zaključil sredi junija. (MJ)
Fotografski utrinki z zamejskega prvenstva v smučanju
'J*
*t,(>0va<nif kll° v Sappadi letošnje 10. zamejsko prvenstvo v smučanju, na katerem Je dosegla najboljši čas Frančiška Rapotec (SO Breg) pred Igorjem Vodopivcem (na sliki levo nosi zmagovalko), ia se je udeležilo 130 smučarjev, ki so se pomerili v vseh starostnih kategorijah (na gornji sliki v sredini start »baby sprlnterja« Deana Šantlja). Na spodnji sliki v sredini: gneča na ciljni ravnini ob razpredelnici z lestvicami. Desno: vodja tekmovanja, brežanski smučarski faktotum Mario Rapotec, zadihan po prihodu na cilj
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din).
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 6. aprila 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tei. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
član italijansk* zveze časopisnih založnikov FlEG
Danes bo o dramatičnem položaju razpravljala vlada
Suša in žeja ne pestita le Italije temveč skoraj celotno Sredozemlje
RIM — Zadnje deževje je le delno omililo sušo nad Italijo, tako da se bo kljub temu danes sestala vlada, ki bi morala sprejeti izredne ukrepe za pomoč prizadetim območjem. S sušo pa se ne ubada samo Italija, dramatične vesti prihajajo domala iz vseh sredozemskih držav. Poleg Italije pestijo posledice neobičajne zime brez dežja in snega tudi Jugoslavijo, Grčijo, Francijo, Španijo, magrebske države in Izrael.
V Italiji je položaj še vedno dramatičen. Zadnje deževje je nekoliko namočilo razsušeno zemljo na severu, ni pa povečalo vodnih rezerv, tako da se ni spremenil nivo vodnih rezerv. Gladina Tibere je pod stoletnim minimumom, v Beneški laguni pa se v posmeh privržencev teorije o topli gredi, ki naj bi povzročila dvigovanje morske gladine, spoprijemajo z neobičajnimi osekami, tako da je neplovnih kar 180 kanalov v Benetkah in v laguni. V južni Italiji so morali zaradi pomanjkanja vode in pašnikov zaklati kar 15 odstotkov vse živine, pridelek agrumov je nepopravljivo prizadet, tako da so procesije in molitve za dež nekaj povsem običajnega. Jutri bo v Caltanissetti »pohod za vodo«, ki ga organizira sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL, kot odgovor na mačehovski odnos oblasti do vprašanja oskrbe z vodo. Suša nad Italijo je namreč razgalila vse pomanjkljivosti od dotrajanih vodovodov do razdrobljenosti infrastruktur, ki so glavni krivec za sedanjo žejo.
Grška pravoslavna cerkev je prejšnjo nedeljo s procesijami in vsedržavno molitvijo za dež ljudstvu vsaj povedala, da sočustvuje z njihovimi težavami. Če do maja ne bo deževalo, bo skoraj v celoti propadel ves grški pridelek. V Atenah je uporaba vode že omejena, podobne ukrepe bodo sprejeli tudi v drugih krajih, ker v nasprotnem primeru ne bodo uspeli nuditi niti minimalnih količin vode. Grčija je že zaprosila za pomoč Evropsko skupnost, ker ji grozi prava »vsedržavna katastrofa«.
V Franciji je položaj protisloven. Medtem ko v atlantskem delu suše se ne občutijo, v osrednjih delih države primanjkuje 40 odstotkov vodnih rezerv, na jugu pa je položaj že dramatičen, ker so skoraj vsa vodna zajetja prazna, kjer pa je še kaj vode, je ta nasičena z nitrati in dušikovimi solmi, tako da je za pitje že oporečna.
Za razliko od Francije je v Španiji najhuje na severu. Baskijo pesti najhujša suša v zadnjem stoletju. Z omejevanjem so začeli že oktobra, kar pa ni pomagalo, saj je sedaj pitna voda v Bilbau in Vitorii na razpolago le 12 ur dnevno. V Navarri in Kataloniji je uničenih 85 odstotkov poljščin.
Še huje je v Tuniziji, ki jo že tretje leto pesti suša, tako da je morala uvoziti ogromne količine žita iz ZDA. Južno Tunizijo, tako imenovani pustinjski pas Tela, pa pestijo katastrofalne poplave. Podooen položaj je tudi v Alžiriji in Libiji, medtem ko Izrael še kar uspešno kljubuje suši, kljub temu da tudi tu beležijo za 25 odstotkov manj padavin.
Zastražen Tienanmen
PEKING — Kitajske oblasti so včeraj ponovno zaprle osrednji pekinški trgi Tienanmen, v bojazni, da bi ne prišlo do novih študentovskih neredov.
Na Kitajskem so namreč včeraj proslavljali Ouingming, dan mrtvih, ki bi lahko sprožil iskro novih neredov s strani študentov in reformistov, ki bi praznik izkoristili za spomin na lanski krvavi upor.
Na sliki (telefoto AP): tako so včeraj vojaki zastražili Tienanmen
Za reko lave ni ovir
Reka lave iz vulkana Kilauea na Havajih že ogroža stanovanjske hiše v Kalapana Gardens Subdivision. Lava iz vulkana odteka neprekinjeno že od leta 1983, doslej pa je uničila 76 domov in povzročila za več kot 20 milijonov dolarjev škode	(Telefoto AP)
Švicarji vse manj zaupajo svojim bankam
ŽENEVA — Švicarji začenjajo počasi izgubljati zaupanje v svoje ban-ke in po rezultatih zadnje ankete, ki sta jo pripravila dva tednika, jih je kar 61,1 odstotka prepričanih, da v njihovih bankah pogosto perejo umazan denar, ki v državo bankirjev priteka od prodaje mamil. Le 2,6 odstotka vprašanih pa jih je bilo mnenja, da se kaj takega v bankah sploh ne dogaja.
Toda to še ni vse. Kar 36 odstotkov anketirancev je povedalo, da domačim bankam ne zaupajo več, ravno toliko pa jih je prepričanih, da se bodo razmere na švicarskem finančnem trgu v primerjavi s svetovno konkurenco v bodoče še poslabšale. Kljub vsemu pa ostajajo zvesti svojim bankirjem, saj bi le 1,7 odstotka Švicarjev odprlo svoj račun v tuji banki, kar 71,7 odstotka pa bi jih ta račun odprlo v domači banki.
Med najstniki nevarno raste število samomorov
RIM — V zadnjih dveh letih se je število samomorov med italijanskimi najstniki skoraj podvojilo. Vznemirljiv podatek je sad raziskave, ki jo je opravil statistični zavod Ispes in ki jo je zgovorno naslovil »Poslednja izbira«' Raziskovalci sicer niso poglobili socioloških in patoloških aspektov tega grozljivega pojava, rezultati pa niso za to nič manj vznermirljivi. V prvih sedme) mesecih leta 1989 je naredilo samomor 50 še ne polnoletnih adolescentov. ' drugi polovici leta se je število nekoliko zmanjšalo, vendar se je povečal0 število starejših samomorilcev, največ sedemdesetletnikov.
V svetu pride vsako leto do štirih milijonov poskusov samomora, vsak d** pa ta poslednji korak uspe najmanj tisoč nesrečnežem. Med evropskimi državami je na prvem mestu Madžarska, kjer si vzame življenje 361 oseb n3 milijon prebivalcev, sledijo Danska (251), Avstrija (235) in Švica (299). Italija 1° na repu lestvice s 70 samomori na milijon prebivalcev. Grozljive so tu°‘ številke, ki prihajajo iz ZDA in SZ, kjer je samomor na četrtem mestu seznam1 smrtnosti.	<
Raziskava Ispesa je pokazala tudi, da si vzame življenje odločno ve« severnjakov kot južnjakov, največ samomorov pa zabeležijo v velikih mestih Samomorilke se v glavnem odločijo za »tiho« smrt, kot je zastrupitev, največkrat zaužijejo prekomerno količino pomirjeval in uspavalnih tablet, moški p3 večinoma sežejo po strelnem orožju, verjetno v prepričanju, da je taka metod3 nepogrešljiva. Vzrok, ki najpogosteje pripelje do samomora je neozdravljiv3 bolezen.
Francoska policija prijela štiri baskovske teroriste
MADRID — Francoska policija je zadala hud udarec baskovski teroristični organizaciji ETA, ko je prejšnjo noč v Bayoni, v neposredni bližini s špansko mejo, aretirala četverico pristašev te skupine, ki naj bi bila odgovorna za vrsto bombnih atentatov ter za vsaj 40 umorov v zadnjih dvanajstih letih.
Gre za Frederica Harambourfeja, Jaguesa Esnala, Josepha Ochoantesana (vsi trije s francoskim državljanstvom) ter za Spanca Joseja Antonia Amantesa Arma-iza »Txirlasa«. Skupina je prišla iz Seville, kjer naj bi se pripravljala na atentat. Avtomobil, v katerem je bila četverica, pa je španska policija ustavila in aretirala dva pripadnika teroristične organizacije, ostali pa so zbežali. Vse kaže, da je prav na podlagi te aretacije španska policija izvedela za premike četverice in o tem obvestila francoske kolege.
Po vesteh, ki jih je posredovala španska policija, naj bi aretiranci zakrivili vrsto atentatov, med katerimi gre omeniti bombni atentat na vojašnico v Sarago-zi, kjer je bilo ubitih 11 vojakov, ter teroristične napade na sodnike in generale. »Potujoča teroristična skupina« pa je bila baje v neposrednem stiku s samim vodjem ETA Franciscom Mugico Garmendio.
Po nepotrjenih vesteh naj bi baskovska teroristična skupina pripravljala prav v teh dneh atentat v Sevilli in sicer na samo prefekturo. Včeraj pa je iz Španije prišla vest, da je ETA »podpisala« umor policaja v neki vasici v bližini San Sebastiana.
V Bilbau in sicer v kraju Legueitio je včeraj policija aretirala štiri pripadnike teroristične skupine, pri katerih je našla večjo količino streliva in orožja.
Telefoniranje med vožnjo ogroža varnost
RIM — Telefoniranje med vožnjo je lahko vzrok za avtomobilsko nesreč? in bi ga bilo treba zato prepovedati Tako zahtevo sta v poslanskem vprP šanju ministru za javna dela Prandl' niju postavila demokrščanska poslat1’ ca Gianfranco Rocelli in Luigi Grili°’ Poslanca ministra opozarjata na ved’ no večjo razširjenost mobilnih telei°' nov, »ki nedvomno odvračajo pozot' nost voznikov od vožnje in s tem ne’ posredno ogrožajo varnost v prome’ tu.«
Rocelli in Grillo ministra sprašuje' ta, če namerava predlagati ustrezfl? zakonske ukrepe, s katerimi bi vozni’ kom prepovedali uporabo mobilne^0 telefona med vožnjo, kar bi bilo P° mnenju obeh poslancev v korist tak? voznikov samih, prispevalo pa bi tud1 k večji varnosti vseh ostalih udele’ žencev v prometu.
Tudi sezonske ljubezni so lahko skrajno nevarne
RIM — Priložnost naredi tatu, posledice pa so vselej nepredvidljive. Pregovor z dodatkom vred si bo verjetno še dolgo zapomnil postavni in očarljivi kopališki mojster Carla Signorelli, ki je na plaži v bližini Brindisija osvajal ženska srca. Podjetni Carlo pa si je osvajanje omislil nekoliko drugače in ustvaril pravi sezonski biznis s pomočjo dveh kolegov. Eden je lastnik prijetne počitniške hišice, drugi pa fotograf amater. Carlo je svoje »žrtve« povabil v hišo, kjer se je nato dogajalo marsikaj, fotograf pa je pridno fotografiral. S fotografijami pa je trojica v pustih zimskih mesecih izsiljevala nič hudega sluteče ljubice enodnevnice.
Žal, pa se je med prevaranimi ljubicami znašla tudi neka Loredana, ki izsiljevanju ni nasedla in je fotografije in grozilna pisma odnesla na policijo. Možje postave so brž ukrepali in postavnega Carla ter oba pajdaša pri priči aretirali. Pa še ni vse. Med preiskavo je sodnik ugotovil, da se je kopališki mojster v preteklosti večkrat prekršil zoper javno moralo in davkarijo. Sodili mu še niso, kaže pa, da se ne bo tako zlepa izmazal.
Honecker v novem domu
Bivši vzhodnonemški voditelj Honecker Je od včeraj v novi kazenski »rezidenci«. Skupaj z ženo se je namreč preselil v stanovanje sovjetske vojaške bolnišnice v Beelitzu nedaleč od Berlina	(AP)
Za vse disko klube poenoteni predpisi
RIM — Na srečanju predstavnikov dežel in občin na ministrstvu za deželne zadeve so včeraj ponovno poudarili nujnost sprejetja enotnih predpisov v zvezi z delovanjem disko klubov na celotnem državneih ozemlju. Zanimivo je, da so bili krajevni predstavniki proti prepovedi točenja alkoholnih pijač v disko klubih, strinjali pa so se, da je treba pomakniti uro za zapiranje plesišč na tretjo uro zjutraj. Vsi so tudi soglašali, da so kontrole vinjenosti voznikov potrebne, kot kazen za kršilce pa so predlagali odvzem vozniškega dovoljenja.
Ob vsem tem pa se je predsednik Konference deželnih predsednikov Rollandin zavzel, da bi deželam prepustili nekatere pristojnosti. Na srečanju so se tudi zavzeli za nadzor nad prevelikim hrupom, ki ga povzročajo disko klubi, kot tudi za nadzor nad številom obiskovalcev na plesiščih, ki so mnogokrat prenatrpana. Poleg vinjenosti pa naj bi organi javneg® reda v disko klubih kontrolirali tudi morebitno razpečevanje in uživanje mamil.