Prof. Dušan Grešak Matematične epizode OitOCA MOC. PCUURET/ POtlllRtUNI 'lili ^ ! 1 I J 1 1 1 11 W M i l T11 / 5 * |)i° J r Servis HRIBAR ZAGORJE, Selo 72 Tel./fax: 0601 64 033 ABS in ALU platišča serijsko, doplačilo za klima napravo l DEM! Ford Mondeo Winner l.8i 16V KAT, 115 konjskih moči, 5 vrat, ABS, air bog, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, aluminijasta platišča, servo volan. Na voljo tudi v izvedni karavan. V_______________________________________________________________________ -----------------------------'N NEPREMAGLJIVA PONUDBA Ce ne verjamete nam, povprašajte pri konkurenci! /noruieu? 33.999 DEM SERIJA WINNER Na voljo rudi brez Alu platišča za 500 DEM ceneje! %ObHO | ", .a ,e Partizanska e. 51 1420 Trbovlje tel.: 0601/ 24 295 ^ INTEGRAL A. INTEGRAL INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 #Sš&8$®Si mm. wm. ® -saka Hi H .................. V POTOVANJA - ,zlbt, 20.7.1996 20.7.1996 27.7.1996 27.7.1996 2.8.1996 17.8.1996 Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje RENT - A- CAR, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV ^ ' >.V.V. ,'WW>Wv ....... E Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399 NASLOVNICA: S prireditve Mi« Ferrari '96. Foto: Primož Koitajivek Oblikovanje: Slavko fiarantini • UVODNIK • Tokratni Zasavc ni zgolj šofersko obarvan, čeprav šoferskih ne manjka. Naj šoferji Zasavja '96 se v časopisu še zadnjič predstavljajo, v anketi ste govorili na račun šoferskih tarif, v kolumni lahko preberete, da so psovke šoferjev na cesti odveč... Ni pa odveč previdnost, ko po okoliških hribih vozniki vozijo neregistrirana vozila, ki niso brezhibna, tako da človek niti ne ve, ali bo zavora v vozilu prijela ali ne. Takih je v Zasavju kar nekaj. Kriva je mladost, norost, pomanjkanje denarja. Ker pri denarju se menda vse neha. Takega mnenja je tudi upravnik bloka na Cesti 15. aprila 4+6 v Kisovcu, katerega stanovalci so se odločili za gradnjo centralnega ogrevanja. Upravnik se je obrnil po pomoč na Zvezo potrošnikov Slovenije. Cene so že tako ali tako visoke, naj bodo vsaj računi realni in ne oderuški, je dejal, ko je sešteval izvajalčeve stroške. Pri takih in podobnih primerih je matematika več kot dobrodošla. S tem se gotovo strinja tudi profesor Dušan Grešak, ki na Gimnaziji Trbovlje ne bo več dolgo poučeval matematike. Vsako poglavje se enkrat zaključi. No, na Zasavcu se še ni. In dokler je tako, časopis le vzemite v roke in ga preberite. v‘V.. '*• Iniciativa mora biti lokalna Gimnazija v Litiji že jeseni Požar zajel blok Pogovor: prof. Dušan Grešak Kdo ogroža okolišane Draga centralna Predstavljamo radijce Miss ferrari '96 Naj šoferji Zasavja DR. VLflDiniP KOMOROVKMf Matjaž Švagan: Predlagam, da pripravimo piknik. Spekli bomo odojka, pili bankovec in se menili o regionalnem sodelovaaju. Leopold Grošelj: Strinjam se. Potrebno se je le še domeniti, na kak način bomo spekli odojka. Matjaž Švagan: Jaz sem za plinsko pečico. Janez Malovrh (sam zase): Ja, ja, pa kaj še... Leopold Grošelj: Če bomo pekli z ogljem, se bo kadilo, pa Matjaž Švagan: A si moral omeniti dim?! še smrdelo bo. Foto:Branko Klančar B Iniciativa mora biti lokalna To je le ena izmed ugotovitev, ki jo je bilo moč slišati s strani nekaterih predstavnikov države, ki so sc odzvali povabilu zagorske Agencije za razvoj. Omenjena agencija je namreč 10. julija pripravila srečanje zasavskih gospodarstvenikov in županov s predstavniki nekaterih ministrstev, z ministri in državnimi sekretarji. Na srečanju je bil navzoč tudi predsednik vlade.lancz Drnovšek. gospodarstvo Staša Baloh Plahutnik. Omenila je, da razvoj malega gospodarstva v Zasavju sicer zaostaja zarazvojem v drugih regijah. Omenila je tudi težave glede financiranja usposabljanja in prekvalifikacije kadrov. Do zaključka sestanka so se v razpravo vključili še župani zasavskih občin ter predstavniki regionalnega gospodarstva. Skupaj s predstavniki ministrstev in predstavniki nekaterih državnih skladov so skušali predvsem razsvetliti problematiko razvoja zasavske regije. Glavna debata V uvodnem govoru je direktor Agencije za razvoj Tomo Garantini predstavil dosedanje delo agencije ter opisal potek sodelovanja s projektom Phare. Med drugim je povedal, da se čas, ko je agencija delovala dobro brez pomoči države, počasi izteka. Zato bo potrebna predvsem finančna podpora ustreznih ministrstev. To ugotovitev je podpri tudi predsednik vlade. Po nagovoru zagorskega župana je Janez Drnovšek povedal, da vlada podpira predvsem sodelovanje petih občin, ki tvorijo zasavsko regijo. Dotaknil seje tudi zapiranja rudnika v Zagorju in povedal, daje to težaven ter zahteven proces, ki med drugim zahteva tudi iskanje novih razvojnih perspektiv na takšnem področju. Ena izmed njih je prav gotovo delovanje programa Phare, ustanavljanje centrov za razvoj ter aktiviranje gospodarskih rezerv, ki jih predstavlja malo gospodarstvo. Poudaril je tudi, da se morajo v ta prizadevanja aktivno vključevati tudi župani vseh petih občin. V razpravo se je nato vključila tudi državna sekretarka za malo sestanka pa seje vrtela okoli vprašanj, kje in kako poiskati rešitve za težave, ki so skupne temu prostoru. JureNagode Zanimivo predavanje V petek, 12. julija, je v predaval niči DD Trbovlje predaval dr. Jožko Šavli, sicer doktor ekonomskih znanosti in širše priznan družbenoekonomski strokovnjak. Predavatelj je tudi poznavalec slovenske zgodovine, slovenskih korenin ter slovenske kulture. Gost je ob tej priliki predstavil tudi novo knjigo: Slovenija, podoba evropskega naroda Avtorja je v goste povabil novoustanovljeni Socialdemokratski narodni forum Trbovlje. T.L. Danilo Slivnik v gosteh Občinski odbor SDS Hrastnik je v predavalnico Delavskega doma Plinska akcija Dosedanja pričakovanja in predvidevanja slovenskih plinovodov, da bodo Zagorjani po tem, ko so jim pripeljali plinske napeljave tako rekoč do hišnih pragov, začeli tudi uporabljati zemeljski plin, bodisi za kuho ali ogrevanje, se niso uresničile, še manj potrdile. Lep čas je veljalo prepričanje, da do večje uporabe tega energenta ne bo prišlo tako dolgo, dokler ne bodo porabniki utegnili najemati obljubljene, dokaj ugodne kredite. Z njimi naj bi namreč poravnali stroške instalacij in vse drugo, kar sodi v kurilnico za to, da bi plin oziroma topla voda prišla v radiatorje. Zdaj že nekaj časa ni nobena zadrega priti do ustreznega kredita, kljub temu pa odziv ni v skladu in v okviru pričakovanj. Zato so se slovenski plinovodi odločili za posebno akcijo. Vsakdo, ki se bo do konca tega meseca odločil za uporabo plina v svojem stanovanju, ga prvih 200 kubičnih metrov prejel brezplačno. Ponudba je razmeroma vabljiva, vendar, vsaj tako je slišati med občani, plinovodi niso najbolj smotrno ravnali pri odmeri časa. Bolje bi bilo, če bi akcijo podaljšali vsaj do konca avgusta, če že ne do prvih septembrskih dni. Poletje je tudi sicer čas, ko marsikdo zares premišlja o bližnji zimi in začetnem mrazu, vendar je tudi obdobje, ko seje potrebno nekoliko spočiti in nabrati svežih moči za ponovno delo, zato se je marsikatero gospodinjstvo odločilo za krajši oddih ob moiju ali kjerkoli drugje. Po drugi plati pa si ni treba zatiskati oči, daje pridobitev soglasja za kredit povezana z dokajšnjimi zahtevnimi opravili, pa tudi denarnimi zahtevami. Ljudje se pritožujejo, da morajo preveč odšteti za zavarovanje kredita, za že nekatere druge predpisane dajatve, da ne omenjajo instalacij in peči in vsega drugega, kar sodi zraven. To je poglavitni vzrok, poleg drugih že omenjenih, da se Zagorjani še kar obotavljajo urediti plinsko ogrevanje in kuhanje s tem energentom. O vseh drugih zadregah smo že marsikaj povedali, še posebej o stanovanjskih blokih v mešanih lastništvih pa zamenjavi neustreznih dimnikov in drugih vprašanjih. Nekaj se jih zagotovo rešuje in razrešuje, vendar brez globljih posegov v žepe porabnikov kajpak ne gre, iri to kljub ugotovitvi, daje mogoče najeti kredit do višine 1,10 milijona tolarjev oziroma da je najmanjši znesek odplačila zanj le 9.000 tolarjev na mesec. Eno z drugim: plin je prišel v zagorsko občino. Veliko zasebnih stanovanjskih hiš in stanovanj v nekaterih blokih že kuha z njim oziroma ogreva po tej poti. Za slovenske plinovode pa vse to poteka prepočasi, glede na to, da morajo poravnati obveznosti iz najetih kreditov za napeljavo plinovodnega omrežja. Dobro bi bilo o vsej problematiki še pošteno premisliti, namreč, kaj še ukreniti za to, da bi vsaj polovica vseh, ki imajo plinsko napeljavo pred vrati, storilo potrebne korake za to, da bi jo podaljšalo še do peči. Zagotovo pa je omenjena akcija plinovodov še en prispevek k njegovi dejanski uporabi. M. V. ič- -L Hrastnik povabil novinarja in avtorja knjige Kučanov klan. Danilo Slivnik bo knjigo predstavil v četrtek, IS. julija, ob 19. uri. Zaradi velikega zanimanja javnosti o knjigi, bo gost odgovarjal tudi na vprašanja. I.G. Gošnik v Hrastniku Zeleni Hrastnik so imeli v četrtek, 11. julija, v bistroju Čar v Hrastniku ustanovni občni zbor, katerega se je poleg predstavnikov Zelenih Slovenije udeležil tudi Vane Gošnik. T.P. : : : ' • Gradijo Verjetno so vsi Zagorjani in tudi tisti, ki se občasno peljemo skozi mesto, opazili, da se trenutno v Zagorju kar na dveh mestih gradi - nova telovadnica in nova tržnica. Izvajalec del je pri obeh Gradbeno podjetje Zasavje. Otvoritev tržnice načrtujejo za občinski praznik, vendar jim je prejšnji teden nekoliko nagajal dež. Kljub temu j e bil v petek tehnični pregled same stavbe, na zadnji seji OS so sprejeli tudi tržni red. Lokali, ki so vključeni v sklop tržnice, so že prodani, tržni prostori pa naj bi bili prodani v kratkem. Tudi pri gradnji telovadnice je delavce motil dež, vendar to lahko nadoknadijo, saj odprtje načrtujejo šele naslednje leto. Del finančnih sredstev za telovadnico bo namenilo ministrstvo, ostalo pa občina. To ne bo samo šolska telovadnica, uporabljali jo bodo lahko tudi drugi. Takšno je trenutno stanje, kako pa bodo odgovorni uspeli uresničiti načrte, boste lahko kmalu videli. B.J. Foto: Tomo Brezovar f Radeče Seja v znamenju zdravstva in varnostnih razmer Zadnja seja OS Radeče se je pričela s ponovnim usklajevanjem nesoglasij okrog načina sprejemanja Odloka o proračunu za leto 1995. Že pri sprejemanju dnevnega reda so iz procedure umaknili točko, v kateri naj bi potrdili novega predsednika občinske volilne komisije. Razlog je bil v tem, da do same seje v obravnavo ni bilo posredovanega gradiva. Poročilo o delu policijske postaje Laško v lanskem letu in s tem varnostne razmere je predstavil komandir policijske postaje Rado Gašparič. Dejal je, da so bile razmere podobne kot v slovenskem prostoru, kjerimajo še vedno težave z mladoletniki, povečanim nasiljem v zaprtem prostoru in prometnimi nezgodami z raznimi posledicami. V letošnjem prvem polletju je situacija skoraj ista. Število prekrškov se ponekod povečuje (kriminal, nasilno obnašanje, prometni prekrški), drugje pa je v manjšem upadu. Svetniki so pri tem izpostavili posamezne težave in pobude, med katere sodi tudi pobuda o boljšem sodelovanju policije s predstavniki šol, zavodov in komunalo ter občani. Po pregledu in dodanim pripombami s strani predstavnikov strank oziroma svetnikov so se odločili, da sprejmejo še osnutek odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom Radeče. Obenem so odločali, da se mora odlok pripraviti za sprejem in uskladiti z zahtevami stroke in pripombami svetnikov od 15. avgusta do prve septembrske seje, ko naj bi odlok dali v sprejemanje. Zadnji podatki o stanju ZD Radeče, katere je podal župan Janez Zahrastnik, govorijo, da se stvari pomikajo na bolje. Po opravljenem tehničnem pregledu skušajo pristopiti k popravilu nekaterihmanjšihin večjih nepravilnosti. Kot so potrdili, se bo kmalu pričela montaža notranje opreme, ki jo bo opravil Sanolabor izLjubljane. V avgustu bo po odločbi republiške inšpekcije zaprta stara ambulanta. Na seji sveta so bili predstavljeni tudi na novo izvoljeni predsedniki in namestniki svetov KS na območju občine Radeče. Prisluhnili so tudi informaciji o ustanovitvi samostojne Gasilske zveze Radeče. V točki razno pa so se svetniki pogajali na temo znižanja cen oskrbnine otroškega varstva in nadaljevali debato o napakah pri sprejemanju zaključnega računa proračuna za lansko leto. Med zadnjimi replikami o teh dveh zadevah so vsi prisotni predstavniki javnih občil zapustili sejo, ker se je ta počasi prevesila v medsebojno pregovarjanje o tem, kdo ima prav in kdo je kaj o tistem rekel na preteklih sejah. R.Š. 3»SC a if m Illiiii: Gimnazija v Litiji že jeseni Minili sta dve dobri leti od Ideje in od prvega sklica iniciativnega odbora za ustanovitev kakršnekoli srednje šole v Litiji, za kar so pokazali veliko zanimanja tudi odgovorni na Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije. Pozneje, ko se je bilo potrebno odločiti, kakšno srednjo šolo si želijo Litijani, so se začeli pojavljati prvi problemi, ali naj bo to srednja kmetijska šola (predlog predsednika OS), kakšna druga strokovna šola, ali splošna srednja šola (gimnazija) z maturo. Analize v Občini Litija so pokazale izredno ohrabrujoče rezultate za ustanovitev srednje šole. Od 260 učencev, ki vsako leto končajo 8. razred, jih je najmanj 70, ki imajo željo po srednješolskem izobraževanj u, kar j e izred no lepa garancij a Testni rezultati osnovnošolcev v Litiji so zelo ugodni, 110 učencev je Medtem ko vlada išče oziroma izbira koncesionarja za izkoriščanje vodnega potenciala na spodnjem toku reke Save, sc Radcčani še vedno sprašujejo: "Kdaj bo investitor SEL dokončno zaključil vsa dela, ki so povezana z gradnjo prve v verigi savskih elektrarn, HE Vrhovo?" Največje slovensko gradbišče, preden so začeli z gradnjo avtocest, še vedno kaže rane gradnje elektrarne, ki bo v Radečah pustila trajen pečat. Prebivalci Vrhovega in Radeč že skoraj 10 let doživljajo neprijetnosti zaradi počasnosti in nekvalitetne gradnje še posebej ob zaščiti mesta Radeč in prestavitvi številnih infrastrukturnih objektov. Nihče ne zanika nekaterih pridobitev, je pa res, da se rane celijo prepočasi in je marsikaj ostalo pri obljubah. Prebivalci centra mesta in tisti ob Starograjski ulici požirajo na tone prahu, saj je cesta razkopana, pločniki so v nemogočem stanju, vsi pa samo obljubljajo, kdaj bo to in ono postorjeno. Še vedno ni 'uvoznice' v Radeče, glavno parkirišče ni asfaltirano, niso urejene zelenice, sprehajalne poti, manjkajo doseglo nadpovprečne rezultate. Gimnazija v Litiji bo že v prihodnjem šolskem letu, so prejšnji teden odločili svetniki. Gimnazija naj bi zrasla kot prizidek eni od litijskih OŠ. Prostore bo pozneje dobila na razpolago OŠ, ki ji bodo še kako potrebni z uvedbo devetletke v letu 2001. Prednosti šolanja v domačem kraju je precej. Je veliko cenejše: odpadeta vsakodnevna vožnja za učence iz oddaljenih krajev od občinskega središča (Gabrovka, Dole, Konjšica, Vače itd.), bivanje v internatu. Ostajata pa še vedno možnost in želja usposobiti grad Ponoviče,kije znan že iz 16. stoletja, za srednjo kmetijsko šolo. Grad je v svoji bogati zgodovini pogosto menjal lastnike, sedanji lastnik je KGZ Litija, ki je nekdanje gospodarsko poslopje pod cesto preuredila in namenila za vzrejo prašičev in govedi, grad pa pustila propadati, tako da danes kaže izredno žalostno podobo. še nekateri kanali, niso urejena nekatera lastninska vprašanja,... K sreči občinska, nekdanja krajevna komisija za spremljanje gradnje HE Vrhovo ne pusti nobenih improvizacij, zahtevajasne odgovore in sama zavira površno opravljeno delo. Kdaj bodo dela povsem zaključena, je težko napovedati, saj hočejo graditelji čimprej iz mesta, vendar komisija vztraja, da se opravi vse tisto, kar je zapisano v odloku iz leta '87 tedaj še laške občine. Kaj pomaga vladi RS, da izbira koncesionarja za verigo HE, ko pa ni uspela povezati niti vseh ministrstev, ki bi morala skupno in organizirano nastopati na takšnih gradbiščih. Radeški primer bo dobra šola za tiste občine, kjer naj bi se gradile HE: Šoštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice. Če bodo vsako od teh HE gradili 10 let, tako kot vrhovško, potem si predstavljajte, kdaj bomo Slovenci dobili iz teh več kot prepotrebno elektriko. Radeške izkušnje s HE Vrhovo niso ugodne, vsi skupaj v občini pa si želijo, da bi bile letos zaključene. Franci Kadunc Radeški občinski praznik Pripravljalni odbor, ki so ga imenovali na seji občinskega sveta, sestavljen iz predstavnikov društev, strank, KS, šol, vrtcev in občinske uprave, je prireditve skrčil v teden dni, trajale pa naj bi od 7. do 15. septembra. Prednost imajo poleg svečane seje otvoritve objektov, ki so pomembne za razvoj kraja in občine. Tako računajo, da bi svojemu namenu končno predali prostore že zdavnaj zgrajenega novega zdravstvenega doma, otvorili nekaj kilometrov asfaltiranih cest v KS Radeče in KS Svibno, trgovino v KS Vrhovo in svojemu namenu predali nov gasilski avtomobil v GD Radeče. Proračun za slednje in pa številne kulturne prireditve ter seveda srečanja športnikov namenja le 200.000 tolarjev, ostalo pa morajo organizatorji financirati iz lastnih sredstev ali pa spomočjo sponzorjev. Na razpis prireditev ob občinskem prazniku seje odzvalo veliko društev, tako da bo ožji odbor, imenovali so ga na prvi seji organizacijskega odbora, težko strnil vse v teden dni, sicer pa bodo o tem dokončno odločali ob koncu avgusta. Praznovanja v Radečah bomo začeli 24. avgusta, ta datum jeizjema, s praznovanjem 85-letnice GD Vrhovo. V septembru pa so organizatorji predvideli še velik atletski miting z mednarodno udeležbo, in sicer 11. septembra, celodnevno prireditev Milni mehurčki 14. septembra v športni dvorani v organizaciji Društva prijateljev mladine in radeških vrtcev, istega dne naj bi GD Radeče organiziralo obsežno gasilsko vajo in po njej vsakoletno tradicionalno veselico, promocijo dejavnosti bo v septembru predstavilo novoustanovljeno društvo vodnih športov SPLAVAR iz Radeč, v praznovanje pa se s tekmovanjem modelarnih čolnov in jadrnic na bazenu v Radečah vključuje tudi OŠ Radeče, ki bo istega dne z raznimi prireditvami organizirala dan šole. V okvir praznovanja se bodo vklj učili tudi člani Pihalnega orkestra radeških papimičaijev, pa MPZ Papirničar iz Jagnjenice in še kdo. Zanimiva je ponudba društev in organizacij iz KS Svibno. Ti bodo poleg koncertov MPZ Papirničar in gojencev radeške GŠ v cerkvah svetega Križa in svetega Janeza na Svibnem pripravili še razstavo domačih jedi ter organizirali likovno kolonijo z razstavo, ki je nekdaj v Svibnem že bila. Prireditve bomo obeležili še ribiči s tradicionalnim pokalom Sava '96 pa lovska druži na s tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe ter ostala športna in kulturna društva. Škoda, da so vse prireditve strnjene na en teden v septembru, saj bi, če bi jih porazdelili čez vse leto, radeško kulturno mrtvilo dobilo drugačno vsebino. Ko smo že pri kulturi, naj omenimo, da bomo ravno ob letošnjem občinskem prazniku začeli z obnovo vhoda v Kulturni dom DPD Svoboda, kar bo nadaljevanje adaptacije tega osrednjega kulturnega objekta v mestu. Skratka, prireditev do dovolj, organizatorji pa sevedapričakujejo, da bodo dobro obiskane. Franci Kadunc Končali % deli V zadnjem času so potekala razna obnovitvena dela v ZD Trbovlje z vso intenzivnostjo. V glavnem so pred kratkim s temi deli končali. Dokončali so slikopleskarska dela, obnovili avtopark in opravili še vrsto drugih del. Vsa dela so veljala 20 milijonov tolarjev. Financirali so jih deloma iz lastnih sredstev, deloma iz najetega kredita, nekaj pa so prispevali donatorji. T.L. Okvara 8. julija je na vodovodnem omrežju v Trbovljah prišlo do večje okvare. Zavoljo tega je JKP Komunala Trbovlje takoj pristopila k popravilu. Zato je bila v noči na 9. julij od 22.30 do 5. ure motena oskrba s pitno vodo za področje Vreskovega in od Dimnika proti železniški postaji. T.L. M.Š. Radeška občina še vedno gradbišče Siporex uspešen Prvi letošnji meseci za gradbeno operativo zlepa niso bili tako neugodni, Vse tja do maja se je sezona obotavljala, in s tem tudi prodaja vseh gradbenih materialov. Kisovška tovarna lahkih plinastih materialov Siporex pri tem ni bila nobena izjema. Po besedah direktorja Gerharda Perda je šele maj omogočil tisto, kar so tako dolgo zaman pričakovali - zelo uspešno prodajo, ki prejšnji mesec sicer ni dosegla majske, kljub temu pa so ob prvem polletju dosegli malone vse, kar so načrtovali. Sodijo, da bodo tudi v preostalih mesecih do konca tega leta načrte dosegli. V Italijo letos niso izvažali, ker je lira tako nazadovala v odnosu z nemško marko ali ameriškim dolarjem, da bi morali na ta trg prodajati z izgubo. So pa zato v sosednjo Avstrijo v prvih šestih mesecih že prodati nekaj nad 4 tisoč prostorninskih metrov gradbenih elementov. V podjetju se pripravljajo na eno doslej najpomembnejših in najdražjih naložb, odkar so tovarno sezidati. Njena vrednost je preračunana na okoli 5 do 7 milijonov DEM. Denar zanjo zbirajo že nekaj let, četudi brez ustreznih posojil in kreditov ne bo šlo. Njen začetek je preračunan na prve mesece prihodnjega leta, vendar bodo narediti vse, da proizvodnja ne bi obtičala več kot dva ati tri mesece. Vse drugo bodo delali postopoma, tako da bo ves poseg končan šele v treh letih. Produkcijo bodo potem, ko bodo postavili nove zmogljivosti, povečati vsaj za trikrat, kolikšen pa bo dohodek oziroma vrednostna realizacija, pa si je laže predstavljati, če povemo, da bo prav tako vsaj toliko večja, kot bo obseg gospodarjenja. V tovarni računajo na razmah prodaje na bosanskohercegovsko tržišče, več bodo tudi izvažati, saj bodo povečati produktivnost, s tem pa posredno tudi sedanje stroške. In še to: polovica od 140 zaposlenih je denar od dividend za lansko uspešno poslovanje porabila za nakup delnic. Tudi to je dokaz, da ljudje verjamejo v uspešnost in perspektivo svoje firme. M. V. Delitev dobička V sredo, 10. julija, je v Sevnici potekala druga seja skupščine delničarjev družbe Lisca d.d., na kateri je bil zastopan kar 97,1 odstotek vseh delnic. Delničarji so na seji obravnavati poročilo uprave o poslovanju družbe v preteklem letu ter razpravljati o delitvi čistega dobička. Dogovoriti so se, da bodo nekaj manj kot 60 odstotkov dobička nameniti dividendam, ostati dobiček pa bo ostal nerazporejen. Do 31. avgusta bo tako Lisca d.d. svojim delničarjem izplačala 37 tolarjev bruto na posamezno delnico. Prvojunijska nagrada Letošnji prvojunijski nagrajenec Franc Malgaj je prvojunijsko nagrado namenil Zdravstvenemu domu Trbovlje. Denar, 160.000 tolarjev, bodo v zdravstvenem domu nameniti nakupu urgentrrega vozila za zdravnike. Trenutno namreč poteka zbiranje denarja za to nujno potrebno vozilo. J.N. za uporabo v dermatologiji, industriji... ter laserje optične komunikacije. Njihov letni dohodek znaša kar 20 milijonov dolarjev, kar je po besedah direktorice dovolj komaj za preživetje. Pridobili so že certifikat ISO 9001, vsi njihovi programi pa izhajajo iz vojaškega. Laserje se uporablja v mirnodobske in vojaške namene - 50 odstotkov je vojaških, 50 pa civilnih programov. Alenka Rožaj Brvar je leta 1992 prevzela mesto direktorice v Fotonr. ko je bila firma tik pred razsulom. Ker ni hotela, da firma razpade, je uvedla novo politiko. Pravi, da seje prej vse premalo delalo in posledice so bile vidne, kajti kar štiri leta so se težko prebijali. Zdaj pa je ne tarejo več skrbi za prihodnost, kajti naročil je dovolj. Je pa tudi huda konkurenca irt pravijo, da ne morejo konkurirali multirracionalkam. Da dvignemo moralo Slovencem, v vsej naši majhnosti, je treba poudariti, da v Fotoni izdelujejo ttajboljši laser na svetu za uporabo v zobozdravstvu. Žalostno pa je, da ima ta laser le ena sama zobozdravnica v Sloveniji, pa še ta je s Ptuja. Kar se tiče predstavljanja v javnosti, največkrat sodelujejo na medicinskih konferencah. Pri optičnih vlaknih se pogovarjajo s telekomom, pri vojaških pa z ministrstvi raznih držav. Njihovo poslanstvo je, da lajšajo življenje s pomočjo laserjev npr. v kirurgiji, za akupunkturo... Alenka Rožaj Brvar pravi, da je v svetlobi prihodnost, so pa laserji tudi ekološko sprejemljivi. Martina Kostajnšek Uporaba laserja V torek, 9. julija, je LIONS KLUB Trbovlje v okviru klubskega večera organiziral predavanje o uporabnosti laserja. Pogovor je potekal predvsem o uporabi laserja v medicini. Če še ne veste, kaj pomeni kratično poimenovanje LASER, vam pomagam: Light Amplitication by Stimulated Emissionof Radiation, ali v prevodu ojačitev svetlobnega toka z vzbujenim sevanjem. Toliko o pomenu besede, vrnimo se k predavanju. Jurij Kolenc je vse navzoče pozdravil, potem pa je predal besedo Alešu Guliču, ki je skrbel za to. daje pogovor tekel v pravo smer. Nekakšna častna gostja večera je bila doc. dr. Alenka Rožaj Brvar, direktorica firme Fotona d.o.o., doma iz Trbovelj. Povedala je, da firma zaposluje 485 ljudi, od tega jih ima čez 140 visoko izobrazbo. Specializirani so za tri programe: vojaškega, laserjem laserske sisteme !!!!!! . . liilliiiiilii pumo pa se je znašel »a oesetem :sti limese cih letos. Verjetno je k te m ti jllilinoget tudi UgodenLasing, ki ga omogoča med drugim tudi mmmmmimšmimm mmmmmmšmššmMm J.N. -x '-iv NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO IZPOSOJEVALNICA POROČNIH OBLEK NEVESTA Tel.: 0601/75-143 Od.čas: vsak dan od 9.00-12.00 in 16.00-19.00 razen sobote in nedelje TA METR0NIC KOMET tel.:21-615, 26-605 NOČNI GARDALAND do polnoči 27.7.96 KLUB PALAČE Portorož - bogat program AKCIJA - UMAG hotel Kristal Z letalom na Hvar - KOMPASOV AS SUPER KOMPASOV AS - PULA in MEDULIN ©KOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 CE VAM JE VROČE Sl PRIVOŠČITE KVALITETNO KLIMO. montaža, prodaja, servis, svetovanje KUMA ZALOKAR, tel.:0601 /26-885,22-466 FOTO AMIDA Cesta oktoberke revolucije 11 a - barvne fotografije v 1 uri - če vam uspe več kot 20 fotografij, vam podarimo film Delovni čas:od 8.30-12.00 in od 15.00 -18.30;tel.: 26-143 Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 LEA ZLATARNA * bogata izbira zlatega nakita * izdelava nakita po naročilu * UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Ul.Mire Pregljeve 4, Litija, tel.:061/883-476 . n / 7 /PO poslovalnica M€D€(1 Izlake in MliliGH Zagorje ©g a SoZ/o0©® (30 8.OoZ7o900 mmSflDDD© □lB03IjS©9 flm ©cSfoSOs® 0Bmtiv7©o SE PRIPOROČAMO! telefon MEDEA: 74-194 telefon MARCA: 64-302 !T!T!T!T!v!7!7!-!v!v!T!v!w!T!T!5T!vi\\v!T!7!v!T!\T!\-r!v!-!-i-:\v' POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d. d. LJUBLJANA PC STP HRASTNIK Trg Franca Kozarja 1 HRASTNIK 30% posezonsko znižanje cen konfekcije V III. ETAŽI BLAGOVNICE V HRASTNIKU IN POSLOVNI ENOTI 23 NA DOLU PRI HRASTNIKU! SE PRIPOROČAMO! MERCATOR, d.d., Ljubljan Požar zajel blok V središču mesta Litije, v poslovno - stanovanjskem objektu v ulici Trg na Stavbah 1, je v petek okoli 22. ure izbruhnil požar v kletnih prostorih. Na kraj dogodka so takoj prišli litijski in šmarski gasilci. Požar je poškodoval tudi trgovino. Po začetnem gašenju se je pokazalo, da se ognjeni zublji šilijo po kleti z veliko hitrostjo (kletni prostori stanovalcev so bili pregrajeni z lesenimi pregradami), zato so bili prisiljeni na pomoč poklicati ljubljansko gasilsko brigado. Skupaj jim je uspelo požar pogasiti do 3. ure zjutraj. Med gašenjem so morali iz stavbe skozi okna s pomočjo lestev rešiti približno sto stanovalcev iz nadstropij zaradi gostega dima in nevarnosti eksplozij e v bližnjo kulturno dvorano. Poškodovan ni bil nihče. Pri gašenju je bila večja nevarnost eksplozije, saj so gasilci v kletnih prostorih našli plinskejeklenke, barve, lake in druge vnetljive tekočine, a k sreči ni eksplodiralo. Slišati pa je bilo več manjših. Vzroke požara še ugotavljajo, izključili so le kratek stik, saj je kakšno uro prej v bloku 'zmanjkalo' elektrike. Po prvih ogledih so škodo ocenili naokoli 10milijonov tolarjev. Požar je uničil 36 kleti, skupni prostori v stavbi (hodniki) so močno okajeni. V elika škoda j e nastala tudi v trgovini in bifeju. Ta škoda še ni zajeta v omenjeno nastalo škodo. Tekst in foto: Marjan Šušteršič Železniške postaje so tako vhod v mesta in njihova osebna izkaznica kot tudi predstavitev mesta. Žal je tudi nekaj mest in železniških postaj, ki niti malo ne zaslužijo lepega imena, kamor zagotovo sodita trboveljska železniška postaja in postajaliče, ki mečeta slabo luč na mesto in meščane. Najbolj moteč pri trboveljski železniški postaji j e zagotovo pristop (oziroma višina perona), ki je neprimeren. Preostale železniške postaje imajo namreč lažji dostop do vlaka, medtem ko je razlika med zadnjo stopnico in peronom tako velika, da moraš obvladati vsaj malce alpinizma. Slovenske železnice bi to morale popraviti ali pa vsaj dvigniti peronski del na pravilni nivo. To je moteče predvsem za starejše, ki se rajši odločijo za svoj prevoz ah pa avtobus. Poleg tega je poslopje vsekakor potrebno prenove. Tudi bife, kijev lasti Gos tinskega podjetja, je v neznosnem stanju. O postajnem poslopju le to, da zadevo že rešujejo, za obnovo so že predvidena sredstva in znan je izvajalec del. Žal se še vedno zatika pri gradnji pokritja platoja in avtobusnega postajališča. Tu je še prostor, kjer so parkirani tovornjaki, namenjeni natovarjanju cementa v Cementarni Trbovlje. To je le še dodaten kamen spotike, kjer se vidi, da ni nikogar na pristojnih službah Skupni prostori (hodniki) v stanovanjskem bloku so močno okajeni. m Maketarski oddelek v knjižnici Oktobra bo minilo leto dni, odkar je knjižnica Toneta Seliškaija v Trbovljah na pobudo maketarskegakrožkaSrednje strojne šoleTrbovlje razširila svojo ponudbo knjig z maketarskim oddelkom. Knjige in revije so bile predstavljene na 2. Zasavski maketarski razstavi. V prvih mesecih po razstavi so bile knjige in revije samo na ogled, potem pa seje vodstvo knjižnice odločilo, da izpopolni program, tako so sedaj te knjige že tudi na izposojo. Maketaiji si zdaj lahko izposodijo revije in publikacije, kot so: mesečna revija Model Fan vsi trije deli Panzer Colors, D-Day to Berlin, D-Day, serija How to build (militay veichels, airplanes)... Poleg naštete ponudbe so za maketarje tudi pomembne in uporabne knjige, kot so: Druga svetovna vojna, Vojna enciklopedija, in tudi za ljubitelje ladijskih in avtomobilskih maket se kaj najde. Ob vsem tem je treba posebno poudariti, da je vsaka knjiga za maketarja globok poseg v žep, prav zaradi tega se maketarji knjižnici Toneta Seliškaija zahvaljujemo za razumevanje in se ob tem že veselimo razširitve zbirke. S.K. na občini Trbovlje, Komunali ter Cementarni Trbovlje, ki bi na tem prostoru počistil smeti. Slednje so še iz časov dveh zim (pesek za posipanje) in od del Cementarne (poleg cementa tudi odvržene smeti prevoznikov cementa). Odgovorni na občini, ki je lastnica tega prostora, se izgovarjajo na pomanjkanje sredstev izobčinskega proračuna za komunalno infrastrukturo. Na tem "parkirnem" mestu pa se še vedno nahaja nekaj prikolic, ki kazijo podobo in onemogočajo čiščenje tega platoja. Po drugi strani pa nekateri lastniki tovornjakov in prikolic uporabljajo ta prostor za brezplačno parkiranje. Nekaj slo metrov višje proti mestu pa se nad cesto bohotijo stare kleti, katere so po porušitvi bivših "cernentarniških" blokov ostale neuporabljene. V prostorih, ki jih ni počistil nihče, so se v vsej nesnagi začele rediti podgane in vsa ostala golazen. Obiskovalca, kise malone trmasto napoti v zasavski bazen med prij azne ljudi, pa neljub onesnažen začetek mesta odvrne od 'veselja', zato se obme in... gre nazaj. Sredstva in čas se v Zasavju najdejo za vsa mogoča in nemogoča dejanja, ni jih pa na voljo za ureditev zunanje slike mesta vsem, tudi naključnim obiskovalcem. Topa tudi ni nič kaj obetavno za pripravo turistične ponudbe po krajih, ki so znani tudi po rudarjenju in prijetnih okoliških hribih, ljudeh itd. Sprašujem se, kdaj si bodo odgovorni rezervirali toliko časa in denarja, da bo slika oz. osebna izkaznica mesta lepa, očiščena in ljudem primerna. Tekst in fotri: Rudi Špan - - ■> Siv - : -i; STANE POPLAS Stane Poplas je petindvajset let predsednikoval trboveljskemu hortikulturnemu društvu, k svoji odkritosrčni naravi pa bi verjetno dejal, da se z lepim govorjenjem rožice ne sadijo. Po poklicu strojni ključavničar je namreč ob delu doštudiral ekonomijo in bil med drugim zaposlen tudi v STT in Rudniku Trbovlje. Hortikultura je sicer dejavnost, ki se iz kulturnih nagibov ukvarja z vrtnarstvom, vendarle hortikultumikom pomeni mnogo več, vsaj kar zadeva živo naravo - najsi varstvo drevja in vinogradov bodisi lepšanje okolice ali vzgajanje ter način gojenja rastlin. Delovanje tovrstnega društva pa se glede na letni čas razlikuje. Pozimi štejejo bolj predavanja, poleti pa izleti. Letos sta si tako z ženo prek revije Moj mali svet privoščila ogled Grčije, s čimer so bili seznanjeni tudi z grško pokrajino. Rastline, ki se bohotijo v deželi fig in oliv, pa se mu zdijo čudovite. A kamorkoli gre, vedno se vrača bogatejši za kakšno cvetko. V šestdesetih letih, ko seje začel ukvarjati s hortikulturo, tovrstne literature, kot tudi dejavnosti, ni bilo na pretek. Precejšnje zanimanje seje takrat šele razcvetalo, sedaj pa je mogoče opaziti izvrstne hišne vrtove. Vendarle nenapovedana vsakoletna ocenjevanja, kijih organizirajo, obsegajo tudi urejanje balkonskega ah posameznega cvetja. Lani je prejel nagradi za najlepše urejen balkon in najlepšo cvetlico. Vzgojil je surfinijo, ki je sicer redek cvet med slovenskimi vrtnarji. Sploh ima prek dvesto sadik, za gojenje pa je navdušil tudi vnuka. Krašenje okolice j e svojevrsten posel, saj ljudje večidel kolebajo, katero cvetje pristoji recimo na balkon. Posredovanje takšnih nasvetov je tudi spodbujanje ljudi k skrbi za okolico. In so ljudje, ki tovrstne afinitete nimajo. Poleg tega so mnogi veseli priznanja soseščine, ki pohvalno zre v lepo urejene cvetlične grede. Po besedah Staneta Poplasa brez svetovne človeške nevoščljivosti tudi pri malenkostnih vrtnarijah ne gre. S tem v zvezi predvsem, ko se kdo pojavi z drugačno razporeditvijo cvetja, novim nasadom ah ureditvijo. Balkonsko cvetjerabi tudi kot naravna zavesa, h kateri se poda tako-imenovano 'viseče cvetje', naprimer pelargonije. Posebna zvrst so okenske rože, ampak nasplošno rože potrebujejo dosti nege. Z naraščanjem interesa za urejanje okolice se veča tudi podpora s strani trboveljske občine, saj delovanje društva temelji na zanesenjaštvu posameznikov. Kotješeomcnil. sodelujejo tudi zdrugimi slovenskimi društvi, v skupni akciji so bili udeleženi tudi v Savinjskem gaju Mozirje. Slovenska hortikulturna društva so zelo angažirana, kot je tudi veliko narodnih pesmi o rožah. Menda tipične slovenske rože ponazarja napev "Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije...". Sploh ima v ljudski simboliki vsaka roža svoj pomen. Prostega časa pravzaprav nima, saj rože vedno prinašajo novosti. Čeravno nekaterim rože vse povedo, pa najbolj spoštuje ljudi, ki ne menjajo svoje nravi kot volk dlako. Biti to, kar si, je cvetka, ki. po njegovem mnenju, krasi šopek človeških značajskih lastnosti. Kar je dokaj redek aranžma. Petra Radovič IB lAjnJu jertai. Pi> sliiJhcnipliili li"U' "'N.' -T ■' ,„™,»„,11,s,„ri j, I, J- bet Nekateri s„ pa, je pečaš** vt-fro <.<> nf>is»/H im vetril Četudi S., redke ti,kine ture in ture. Med dnevnimi nakupi pa so svoje mnenje e, šoferjih povedali tudi naključni mimoidoči. Boris Sakeljšek, monter iz predraga, sicer pa je vozni red ugoden. Morda bi kdaj šofer lahko ustavil, če kdo zamudi avtobus, saj tudi sami kdaj zamujajo na postajališče." Hrastnika: "Z avtobusi se malo vozim, ampak za zasavske šoferje menim, da so prijazni. Včasih se mi zdi cena avtobusnih vozovnic Maša Jereb, dijakinja iz Trbovelj: "Ne vozim se veliko z avtobusi, tudi za 13. julij, dan šoferjev, še nisem slišala. Mislim pa, da se šoferji kar trudijo biti prijazni." Dragan Pavlovič, premi kač iz Trbovelj: "Večinoma uporabljam avtobus kot prevozno sredstvo in mnenja sem, da so zasavski šoferji zelo prijazni ter se držijo voznega reda. Vendar so na krajših relacijah cene kar visoke. Vsekakor pa pomeni dober šofer previdno vožnjo." Zlata Škrinjar, upokojenka iz Trbovelj: "V službo sem se vozila z avtobusi in mislim, da je zelo pomembno, če so šoferji ljubeznivi, da se zavedajo, kako so tam zaradi potnikov. Poleg tega dober šofer tudi ne brzi v prometu in ne prehiteva." Drago Štojs, upokojenec iz Trbovelj: "Dokler nisem imel avtomobila, sem se več vozil z avtobusi. Zdi se mi, da so zasavski šoferji kar v redu, ni kaj. Dober šofer pa pomeni biti prijazen do potnikov in previden v vožnji. Tudi za dan šoferjev vem, saj je že star praznik." Drago Resnik, strojnik iz Zagorja: "Bolj malo se vozim z avtobusi, vsekakor pa sem pozoren na prijaznost šoferja do potnikov, kar je za večino zelo pomembno. Za praznik šoferjev sem že slišal. Mislim, da mora biti dober šofer tudi previden pri vožnji." Marjan Ocepek, čistilec iz Zagorja: "V službo se vozim z avtobusom in sem mnenja, da so zasavski šofeiji kar dobri, prijazni, lahko zaupaš v njihovo vožnjo, pa tudi cene so primerne. Da imajo tudi šoferji svoj dan - 13. julij, pa nisem vedel." Viktor Pozi n, železničar iz Zagorja: "Z lokalnimi avtobusi se največ vozim. Razen ob nedeljah in praznikih, je vozni red kar v redu. S cenami je pa tako, da morajo tudi šoferji od nečesa živeti. Sicer je pa vsak šofer dober, verjetno imajo tudi težave, saj tudi ostali ljudje nismo kot po naročilu'." Irena Ocepek, prodajalka iz Zagorja: "Zelo malo se vozim z avtobusi, ker imam svoj avto. Vendar so šoferji, ki vozijo na relaciji do zagorske železniške postaje, zelo prijazni in marsikdaj ugodijo potnikom, s tem da počakajo vlak, ko se ljudje, utrujeni vračajo iz služb." Ljubomir Lelenc, železničar iz Zagorja: "Ker imam avto, se z avtobusi malo vozim. Najbolj me moti, če so šoferji nesramni, saj vendar vedo, da se morajo držati predpisov. Mislim, daje bila akcija Naj šofer Zasavja kar v redu, saj je delo šoferjev zanimivo. Predvsem pa je dober šofer zanesljiv pri vožnji." Sašo Furman, uslužbenec s Save pri Litiji: "Kot prevozno sredstvo večinoma uporabljam avto ali pa vlak, redko tudi avtobus. Dobri šoferji upoštevajo predpise, so trezni in obzirni do potnikov, morajo pa biti tudi izkušeni." 5F "Osel, sam je kriv, zakaj pa ni ustavil, preden se je vključil na prednostno cesto!" je pogost komentar, ko se kdo zaradi izsiljevanja prednosti zaleti v vozilo, vozeče po prednostni cesti. Še posebej v primerih, ko preti nevarnost iz nepregledne smeri. S takšno razlago se marsikdo zadovolji in življenje teče dalje. A postavlja se vprašanje, ali je mogoče tako enostavno pojasniti vso zadevo, čeprav danes tovrstni trki niso nič posebnega in jih je treba prikazati poenostavljeno te samo zato, da se z njimi ne obremenjujemo. To resda omogoča prelivetje v poplavi informacij, ki smo jim danes priča in jih moramo nenehno selekcionirati, kajti upoštevati je mogoče le najpomembnejše. Drugače bi nas namreč zahteve sodobnega načina iivljenja poteptale, kar se včasih tal tudi dogaja. Toda dobra plat omenjene selekcije po drugi strani prikriva bistvo problema, ki tako ostaja nedotaknjeno, nerazrešeno. Kdo se recimo vpraša, ali je človek sploh dorasel tehniki? Glede na uporabo prevoznih sredstev in odnos do njih, kar se zalojasno kate v prometu, je odgovor vsaj delno negativen. Upravljanje vozila v prometu namreč zahteva popolno osredotočenost na votnjo, ki pa, kot vsakdo ve, ni vedno dosetena. Razlogov je veliko: alkohol, utrujenost, pogovor s sopotniki, uhajanje misli drugam....poleg tega se ti razlogi radi med seboj prepletajo ter tako povečujejo motnost za nesrečo. Potrebno je omeniti še objestnost na cesti, ko se zlasti vozniki Z boljšimi vozili potvitgajo na prometne predpise, s tem pa posredno tudi na lastno varnost in varnost ostalih udeletencev v prometu. Na cesti tako sproščajo odvečno energijo, ki je ne morejo kanalizirati na druge načine, tako da cesta zanje postane dirkalna steza, ki se vse prevečkrat spremeni v stezo smrti. Kot vidimo, tehnika zahteva racionalnega človeka, toda očitno zadaja s tem človeku prezahtevno nalogo. Zato je besedna zveza "racionalni človek" nesmiselna in včasih celo ironična. Kajti človek ni samo racionalno, ampak v prvi vrsti predvsem iracionalno bitje, zaradi česar tehnike ne mor e imeti pod popolnim nadzorom. Upoštevati je namreč treba človekova čustva in afekte v vsej njihovi prepletenosti in kompleksnosti, ki v osnovi nasprotujejo racionalnosti. Torej še sebe nimamo pod absolutnim nadzorom, kako bomo lahko potem dovršeno kontrolirali tehniko. Vdoločenih okoliščinah se tako vsakomur lahko primeri prometna nesreča. Zato je vsako obsojanje povzročitelja nesreče s psovkami in čustvenimi izbruhi neprimerno, kertisti, ki tako sodi, nikolineve, kdaj bo sam v vlogi sojenega. Vendar iz prej povedanega sledi, da je tudi takšno sojenje podvrženo iracionalnim silnicam v človeku, zato se je umestno vprašati, kaj človek sploh lahko stori, da bi se izvil iz tega začaranega kroga. Kot na dlani je, da se ga ne more otresti, a to še ne pomeni, da mu preostane samo vdanost v usodo. Stanje je mogoče izboljšati in zmanjšati število napak, le prizadevati si je treba za to. Najprej je za svoje ravnanje odgovoren vsak sam, toda v današnjem času je odgovornosti vse manj, zato lahko k izboljšanju razmer največ pripomorejo za prometno varnost pristojne službe. Vendar je treba na državni ravni poskrbeti za poostrene zakone, ki bodo dali ustrezna pooblastila njihovim izvajalcem. V bistvu to pomeni znatno večje, predvsem denarne, kazni za kršitelje, ki bodo gotovo zalegle, ker pri denarju se vse konča. Jerca Vučetič Kdm* čilim, živi v čakalnici Ljudje smo včasih tako čudna bitja. Ozrite se malo naokrog. Mogoče se vam bo na trenutke zazdelo, kako smo si podobni. Ali pa vas bo prešinila misel, kako se med seboj razlikujemo. Vsi pa le imamo nekaj skupnega. Smrt ni nikomur prihranjena, in nekega dne nas enostavno ne bo več. Nekateri se s to mislijo nenehno obremenjujejo, nekateri pa pač živijo življenje takšno, kot je. Načinov, kako si popestriti in polepšati življenje, je veliko. Morda je nekomu dovolj, da se zlekne pred televizijo, napeto spremlja košarkarsko tekmo med Lakersi in Bullsi, zvrne nekaj pločevink piva in vase zmeče tri obilne sendviče, ki mu jih je pripravila žena. Zjutraj se bo z muko prebudil, v službi bo bolj kot ne prespal dan, popoldne pa bo sledila repriza prejšnjega dne. Le tekma bo nogometna. Klin se s klinom zbija, pravijo. Nekateri vneto igrajo na loteriji (ali kakšne druge igre na srečo) in čakajo. Ja, dobesedno čakajo, da bo padla kakšna sedmica, in Življenje "gradijo" le na osnovi zamišljenega dobitka. "Saj bom zadel na loteriji. Samo to še čakam, potem pa grem in me nihče ne bo videl najmanj dvajset let." Je to res tisti pravi smisel življenja? Da zanemarimo dobre plati le zaradi igre na srečo, čakamo ter živimo v iluzijah. Sicer pa so tudi mnenja o tem, da je življenje ena sama loterija, precej različna. Mnogi se zanašajo na srečo in usodo, drugi pa sami krojijo svoje življenje. Jaz ne verjamem v usodo. Tako, kot bom sama hotela, tako, kot bom sama storila. Prav vse je odvisno od mene. Jaz sem tista, kisi krojimživljenje, in nihče me ne bo prepričal v usodo. Saj tudi jaz kdaj pa kdaj kupim kakšno srečko. Ampak bolj tako, za hec. Nisem takšne vrste človek, da bi se zanaša la na sedmico, sedela križem rok in čakala (pa verjetno nikoli dočakala). Želje so drugo. Seveda si želim kakšno corvetto ali harleya, pa še marsikaj drugega. Ampak denar mi ne bo podarjen, niti na loteriji niti kako drugače. Morala ga bom zaslužiti sama. In kaj pravzaprav ljudje sploh čakamo. Z neba nam nič ne bo padlo. Le smrt. In na začetku nam nič ni bilo podarjenega. Samo Življenje. Pred kratkim sem razmišljala, kako je pravzaprav včasih naše življenje malo vredno in kako vsa naša dejanja lahko čez noč usahnejo. Prijateljica je dobila stanovanje, kjer je prej živel neki moški. Sedaj je že dve leti v domu starejših in nima nobenih svojcev. Stanovanje je bilo opremljeno, vendar zapuščeno. Ta moški je želel, da stanovanje popolnoma izpraznimo, da on ne potrebuje nobene stvari in da lahko z vsem napravimo, karkoli želimo. Ko smo praznili omare z oblekami, posodami, krožniki, spominki in fotografijami, mi je postalo hudo. Občutka, ki me je takrat preplavil, ne morem opisati. Čeprav tega moškega osebno ne poznam, se mi je zasmilil. Hodil je v službo, poročen ni bil, otrok nima, v prostem času je delal kdo ve kaj. Saj niti ni pomembno. Kajti vse, kar si je priboril v življenju, smo mi v enem popoldnevu odpeljali na odpad. Le kaj je en dan v primerjavi s petdesetimi leti. In ravno zato se splača vsak dan preživeti tako, kot si želimo. Če koga osrečuje čakanje, naj čaka. Jaz ne bom, ker lahko počnem kaj bolj koristnega. Čeprav se bo morda kdaj tudi moje imetje in moje "življenje"znašlo na odpadu. Želim le Živeti tisto edino stvar, ki mi je bila podarjena. Življenje. Navadno dokazi služijo kot poskusi, da bi nekaj nastalo. Poenostaviti zapletene matematične enačbe oziroma jih nazorno razložiti zahteva ogromno ustvarjalne energije, zavoljo česar so dijaki tudi motivirani k učni snovi. Zaradi vsega si je prof. Dušan Grešak v dvajsetletnem poučevanju matematike na Gimnaziji Trbovlje pridobil določen sloves In priljubljenost med dijaki. Bil je tudi soavtor Zbirke vaj za 2. letnik matematike. Sicer pa razrednik petih generacij. Mnogi ga še povabijo na obletna maturantska srečanja. Menda je na srednjih šolah manj težav z disciplino, zaradi česar pa je pedagoški poklic enako naporen. K zanimivosti poučevanja pa vendarle prispeva zavzet in kreativen odnos profesorja. V tem primeru tudi z dobršno mero ambicioznosti. Ali ste od vekomaj želeli postati matematik? V osnovni šoli sem pravzaprav želel postati geograf, tri letnike v gimnaziji pa novinar, predvsem športni. Profesorica matematike, Marija Šket, meje nekako prepričala, da sem tako dober matematik, da bi bilo škoda, če tega ne bi izkoristil. Vpisal sem se najprej na tehnično matematiko, s čimer je bil takrat povezan študij računalništva. Po praksi v računskem centru pa sem ugotovil, da me to delo ne veseli dovolj, zato sem se prepisal na pedagoško matematiko. Že z dvajsetimi leti sem začel učiti na gimnaziji. Poučeval sem tudi na ekonomski, pedagoški, zdravstveni in celo na tehnični šoli. Sprva sem poučeval tudi fiziko, sicer pa v glavnem matematiko. Kakšna so bila leta poučevanja na trboveljski gimnaziji? Ko poskušam potegniti obračun za dvajsetletno obdobje svojega dela, bi lahko dejal, da so bila to zelo zanimiva leta, saj je to zelo dinamičen poklic. Kljub temu da ves čas poučuješ bolj ah manj eno in isto stvar, čeravno se učni načrti tudi spreminjajo in so kakšne novosti, so pa le vsako leto spet novi dijaki. Zato je to zelo pester poklic; So vam kdaj prišle na uho tudi kakšne anekdote na vaš račun? Hja, enkrat so eno celo objavili v Anteni, ko sem ravno začel poučevati na gimnaziji. Vseskozi sem namreč imel navado, da sem točno prihajal v razred. In je nekoč nastala neka anekdota, češ ko sem eno minuto zamujal v razred, so šli dijaki gledat, če imam avto parkiran pred šolo. Čez dve minuti so že mislili, da se mi je kaj zgodilo, ko pa me ni bilo tri minute, so že razmišljali, ah bi začeli zbirati denar za venec. Vsekakor je bilo teh anekdot še več. Matematika je med dijaki še vedno bavbav in povzroča slabe ocene, kaj mislite, da je najpomembnejše pri učenju matematike? Zanesljivo je matematika za nekatere strašljiva veda. Ne vem sicer točno, koliko dijakov sem vdvajsetih letih učil, med temi pa je bilo na srečo vehko takih, ki jim je bila matematika v izredno veselje, na žalost pa tudi vehko takih, ki jim je bila muka. Pravi matematik ima verjetno nekaj prirojenega ah tudi privzgojenega že v rani mladosti. Vendar se lahko vsak, ki ni izrazit talent za matematiko, nekaj stvari tudi nauči. Pomemben je pravilen pristop. Zgolj s prizadevnostjo, vestnim in natančnim delom se lahko doseže zadovoljivo znanje, ki je dobro za vnaprejšnje ukvarjanje tudi na višjih in visokih šolah. Ste dijake navajali tudi k uporabni vrednosti matematike? Vprašanje je, kaj smatramo za uporabno. Ko sem dijakom odgovarjal na vprašanje, kako matematiko uporabljati, sem rekel, da lahko uporabiš vedno le tisto, kar obvladaš. Nečesa, česar ne obvladaš, tako nikoli ne moreš uporabiti. Mislim, da zna neko določeno uporabno vrednost matematike uporabi ti vsak. Nekdo jo rabi tohko, da si preračuna osebni dohodek ah da se v trgovini prepriča, če ga niso ogoljufali, kdo drug pa matematiko uporablja tudi v drugih, bolj zahtevnih primerih. Vredno seje ukvarjati z matematiko že zgolj zato, da se bistrijo možgani. Ali se matematika sedaj pojmuje zgolj kot logična veda? Matematika je zelo zanimiva, povsem samostojna veda. Sicer je resnično treba imeti razvito logično mišljenje, da človek matematiko lahko obvlada. Ampak tisto, kar je sedaj področje logike, ki je tudi samostojno, pa z matematiko nima veliko skupnega. Matematika je zame veda, ki je zavoljo svoje neprotislovnosti čudovito narejena. O matematični uporabni vrednosti pa se da razpravljati: eni pravijo, da je matematika pač edino uporabna v fiziki, drugi pa, da brez matematike fiziki ne bi imeli česa početi, kar so skoraj že filozofske stvari. Včasih so bili sicer dobri filozofi tudi dobri matematiki, ampak mislim, da seje to nekje po Descartesu nehalo. Glede na to, da matematiki veljajo za čudake, so tudi vas kdaj "ožigosali" česa podobnega? Ne vem, če so me, sam nisem nič takega slišal. Vem pa, da krožijo včasih kakšne 'farne' o čudnih matematikih in fizikih. Sicer je pa tako, da sebe nimam za pravega matematika. Torej za zagrizenega matematika, kot so nekateri kolegi in kolegice, ki živijo le za matematiko, ki jim je matematika edino življenjsko vodilo. Ste uspeli veliko dijakov navdušiti za študij matematike? V preteklih letih je odšlo iz gimnazije relativno zelo veliko dijakov študirat matematiko. Zanimivo je. da smo ena redkih regij v Sloveniji, ki nimamo velikih problemov s tovrstnim kadrom. Trenutno precej mladih Zasavčanov študira matematiko. Če omenim le dva svoja bivša dijaka, ki sta sedaj asistenta na matematični fakulteti: Marjan Jerman in Simona Korenjak-Černe. Letos, recimo, pa gredo iz gimnazije kar štirje dijaki študirat matematiko. Koliko gimnazijcev pa nasploh sodeluje na matematičnih tekmovanjih? Lahko rečem, da sem bil letos na 45. državnem tekmovanju v Novi Gorici že osemnajstič udeležen. Vseskozi sem bil mentor matematičnih tekmovanj, ki zaobsegajo razvedrilno matematiko, logiko in matematiko. Šolska in izbirna matematična tekmovanja smo organizirali tudi na gimnaziji. Vsako leto so se državnega matematičnega tekmovanja udeležili v povprečju trije do štirje dijaki iz naše šole. V vseh letih smo imeli dvakrat m državnega prvaka, dvakrat drugouvrščenega pa veliko pohvaljenih. V letošnjem šolskem letu pa so naši dijaki na tekmovanju v matematiki, logiki in razvedrilni matematiki zasedli dve prvi mesti, eno tretje in eno šesto mesto, kar je za gimnazijo izreden uspeh. Ali se je matematične olhnpiade prejšnji teden v Bombayu udeležila tudi vaša hčerka Polona? Od 9. do 16. julija je potekala matematična olimpiada v B ombayu, katere se je udeležila tudi hčerka, z udeležbo približno štiristo matematikov iz skoraj sto držav. Vendar o rezultatih še nisem seznanjen. Jetudi vaša zasluga, da jehčcrko tako pritegnila matematika? Upam. Sesicerzanimatcza tekmovalno matematiko? Tekmovalna matematika je panoga zase. Primerjava je podobna, kot voziti avtomobil ali dirkati s formulo 1. S tekmovalnimi nalogami se mora človek posebej ukvarjati. Tojepodobnoaktivnemu ukvarjanju z nekim športom. Je morda težje poučevati ali si izmišljevati kontrolke? Poučevanje je povezano s sestavljanjem nalog, kar je po svoje zanimivo. Vedno sem si rad izmišljeval nove naloge. Želel sem preveriti, če znajo dijaki reševati neke nove naloge, drugačne od tistih, ki smo jih naredili skupaj v šoh. Seveda pa je izmišljanje nalog malce tudi hobi. Se vam zdi reševanje matematičnih nalog rutinsko? Večina nalog, sploh takih, ki jih slišiš v šoti, je rutinskih. Težje naloge pamoraš vmiru premisEti, pregledati z več plati. V šaE rečeno, če kakšne naloge še sedaj nebi znal rešiti, bi za pomoč prosil hčerko. Ste mnenja, da je odnos profesorja do dijakov pomemben? Mislim, da je to ena najpomembnejših stvari. Treba je namreč dobiti pravi občutek v razredu oziroma najti tisto pravo mejo med nekim sproščenim odnosom, za katerega je koristno, če je, in na drugi strani ohraniti tisto resnost pri delu, ki omogoča nek nivo znanja. To je bistveno in v šoE najtežje. Se morda tovrstno sodelovanje z generacijami spreminja ali je to odvisno zgolj od profesorjev? Gotovo je od dijakov ogromno odvisno. Predvsem pa od razrednega kolektiva. Važno je, katera struja v razredu prevlada. Kajti če prevlada neko pozitivno jedro v razredu, potem bo celoten razred dobro delal. Če pa je v razredu večina neambicioznih, je težje delati, saj je potrebno več 'prisile', kar pa ne daje dobrih rezultatov. Govori sc, da letos odhaja iz trboveljske gimnazije veliko profesorjev; kaj se pravzaprav dogaja? Pravzaprav jih ne odhaja toEko, kotseje govorilo. V bistvu odhajamo le trije, od katerih enakolegica odhaja v pokoj. Mislim, da se nič pretresljivega ne dogaja. Sicer je pa res, da odhodi profesorjev z dolgoletnimi izkušnjami predstavljajo za šolo določeno izgubo, ki pa jo bodo mladi hitro zapolnili. Kako pa ste se počutili v kolektivu? MisEm, da z nobenim od članov kolektiva nikoE nisem imel napetih odnosov. Verjetno pa bom kar precej pogrešal matematični del kolektiva, v katerem smo vsi štirje matematiki zgledno sodelovati. Ste se torej po dvajsetih letih poučevanja lahko bliskoma odločili? Čeprav vedno zelo rad načrtujem na daljša časovna obdobja, pa odločitve sprejemam zelo nahitro. V nekem trenutku sem pač začel razmišljati, ati ni morda zadnji čas, da poskusim še kaj dmgega. Spomnil sem se najbolj priljubljenega ljubljanskega grafita "Dost 'mam!" in si začel iskati novo službo. So po vašem mnenju tveganja pomembna? Ponavadi nisem tak. da bi zelo vetiko tvegal. Kolegi me poznajo bolj kot 'ziheraša'. Se vam zdi, da ima tudi pedagoški poklic svojo slabo stra n? Slaba stran pedagoškega pokEca je tisto, kar večina ljudi misE, daje najboljša stran. Ljudje zmotno mistijo, daje pedagoški pokEc nekaj ur učenja v šoti in ogromno prostega časa. Lahko zatrdim, da imamo v kolektivu entuziaste kot v malokaterih kolektivih. Se pravi, ljudi, ki so pripravljeni delati deset ati več ur dnevno za šolo. To je pokEc, ki v bistvu zahteva celega človeka. Zase lahko rečem, da si pozimi najraje vzamem čas za smučanje, poleti rad igram tenis, vetiko časa pa preživim pred TV sprejemnikom, ko spremljam razna športna tekmovanja. Vrhunska tekmovanja me namreč še vedno zelo privlačijo. Boste spremljali tudi športne olimpijske Igre? Seveda, to mi bo letos nadomestilo dopust kje na morju. Kaj pa menite o 'begu možganov' iz Zasavja? Glede tega že zelo dolgo vidim drug problem. V Zasavju je v primerjavi z Ljubljano precej manjša ambicioznost, najprej staršev, nato pa njihovih otrok. To tudi v šoti včasih povzroča določene težave. Na naši šoti so le redki, ki kažejo veEke ambicije in imajo neke velike načrte. Večina je zadovoljna z neko povprečnostjo, kar je verjetno povezano s slabo gospodarsko situacijo v Zasavju. In kaj je za vas zdrava ambicioznost? Morda bom prišel v nasprotje z nekom, ki svoje ambicije vidi v tem, da bo v treh ati petih letih zaslužil toEko denarja, da mu potem ne bo treba nič delati in bi od tistega lagodno živel. Precej je dijakov, ki vidijo svoje starejše kolege, kako so v nekaj letih z relativno malo truda tako rekoč obogateli. Doseči neke finančne efekte je nekaterim vetik vzor. Verjetno sem za nekatere že zastarel, ker še vedno mislim, naj mm: človek s poštenim delom doseže tisto, kar si želi. Morda se to lahko doseže tudi z znanjem, čeprav vemo, da pri nas znanje ni najbolj cenjeno. Pravijo, da so dijaki bolj dojemljivi za zunanje vplive, koliko je recimo zasvojenosti z drogo, alkoholom na gimnaziji? O drogi se vetiko govori, to so stvari, ki se bolj pojavljajo ob koncu tedna in v prostem času. Kljub temu pa se učitelji čutimo soodgovorne, hkrati pa se zavedamo, da bi stvari lahko premaknili na bolje le s sodelovanjem staršev. Morda je v tem trenutku vsaj tolikšen problem tudi alkohol, ki je zaradi svoje nižje cene bolj dostopen. Glede na to, da ste v družini vsi matematiki, ali prevladuje matematično vzdušje? Doma se o matematiki bolj malo pogovarjamo. Z ženo včasih izmenjava kakšne izkušnje, s hčerko se bolj posvetujeva o reševanju matematičnih problemov. K je p;i boste preživeli počitnice? Pravih počitnic letos ne bom imel, ker se bom tudi med dopustom ukvarjal /.matematiku. Pripravljamo namreč novo zbirko matematičnih vaj za srednje šole. Tekst in foto: Petra Radovič Kdo ogroža okolišane ali spet jekleni konjički No, pa smo spet pri jeklenih konjičkih. Tistih, ki jih tako vneto čistimo ob lepem vremenu, skrbimo zanje, zgroženi opazujemo praskice, ki se pojavijo tam, kjer je najmanj potrebno... Enkrat letno ga peljemo na tehnični pregled in odštejemo mastne denarce za registracijo avtomobila. Če pa želimo avto zavarovati še kasko, pa tako ali tako ostane suša v denarnici kar nekaj mesecev. Je že tako, da brez denarja ni veselja. In mnogi izmed nas nimajo denarja, da bi registrirali svoj avtomobil, vozijo pa se kljub temu. In vozniki takih vozil, ki se 'prevažajo' po okoliških krajih, ker si ne upajo v dolino, lahko še posebej ogrožajo okolišane. S svojimi pomanjkljivo opremljenimi (morda celo brez zavor) vozili se vozijo okrog in le upajo lahko, da jih za ovinkom ne bodo pričakali možje v modrem. In če jih? Kie ie naivec kršiteljev Tudi v Zasavju lahko opazimo precej neregistriranih avtomobilov. Problem se pojavlja predvsem izven urbanih naselij, v hribih ter ob kmetijah. Ti avtomobili so večinoma stari, dotrajani in niso brezhibni. Da bi vozilo opravilo tehnični pregled, bi popravilo precej stalo. Zato marsikdo ob registraciji namerno zamiži in se izogne plačilu. Kaj pa, če voznik s takšnim avtomobilom povzroči nesrečo? Avto ni zavarovan, zato zavarovalnica ne krije nastale škode. Povzročitelj naj bi sam plačal škodo. In če nima denaija, bo glava bolela nič krivega drugega udeleženca v nesreči. Hrastnik Namestnik komandirja hrastniškega policijskega oddelka Bogdan Peruci je povedal, da v Hrastniku nezgode, v kateri bi bil povzročitelj lastnik neregistriranega avtomobila, niso obravnavali že zelo dolgo. Kadar paje do takšne nezgode prišlo, so jo obravnavali enako kot vsako drugo prometno nezgodo. Trbovlje Po besedah komandirja policijske postaje Trbovlje Mirana Bokaliča gre pri problemu neregistriranih vozil za več kršitev. Lahko poteče registrska ali poskusna tablica, vozilo je lahko namerno neregistrirano, nekateri pacelo namestijo druge, tudi ponarejene tablice. Teh vozil je precej. Če voznik takšnega avtomobila povzroči nesrečo, je voznik sam odgovoren za škodo in jo mora tudi plačati. Če je ne more, o tem odloča sodišče. Miran Bokalič je še dodal, da se policisti trudijo in ukrepajo po svojih močeh, čeprav se ljudje včasih pritožujejo, da policisti ob takšnih primerih ničesarne ukrenejo. Vendar se njihovo delo navzven navadno ne vidi, saj lahko nekoga tudi večkrat na dan prijavijo sodniku za prekrške. Zagorje Komandir policijskega oddelka Zagorje Alojz Klančišar pravi, da opažajo čedalje več vozil, ki so starejša, vozijo pa jih predvsem mladoletniki. V zadnjem času ni bilo prijavljene nobene nesreče, katero bi povzročil voznik neregistriranega avtomobila. Policisti v takšnih primerih izrečejo ukrep zaradi neregistriranega vozila Če je voznik mladoleten, podajo tudi predlog k sodniku za prekrške, ker nima vozniškega dovoljenja. Kadar pa je mladoletnik mlajši od štirinajst let, pa so starši kazensko odgovorni za svojega otroka. Ne splača se popravljati Na kmetiji pod Kalom živi moški (naslov je v uredništvu), ki se vozi z neregistriranim vozilom. Avto je star šestindvajset let in je precej dotrajan. Povedal mi je, da ga ne registrira zato, ker bi bilo potrebno precejšnje popravilo in veliko denaija, da bi opravil tehnični pregled. Pravi, da se bo s takšnim avtomobilom vozil, dokler bošlo,potempagabo odpelj al na odpad. Novega avtomobila ne namerava kupiti, zadovoljen bo tudi z rabljenim. Ko sem ga vprašala, če ga bo registriral, je odvrnil, da bo rajši kupil že registriranega. Kakšen mesec dela pri zasebniku, prej paje bil brezposeln. Nekaj časa je bil tudi poštar, delal je pri avtoklepaiju in v rudniku, večino časa paje bil doma. Sedaj, ko se vozi v službo v Sevnico, se do hrastniške doline pripelje z avtomobilom, naprej pa se pelje z avtobusom in vlakom. Kadar ga ustavijo policisti, zanj podajo predlog k sodniku za prekrške. Kazen je precejšnja, doslej pa so ga "dobili" več kot dvajsetkrat. "Tudi na Povšetovi sem že bil. En mesec. Ker nisem plačal prekrškov, sem pač odsedel tisto kazen. Kadar me policisti ustavijo, mi prepovejo nadaljnjo vožnjo. Počakam, da se odpeljejo, potem pa se odpeljem tudi sam. Saj vsi tako delajo. Nesreče pa še nisem povzročil. In če bi jo, bi škodo plačal, ker bi jo moral. Sedaj je dobro, ko imam službo in zaslužim," je povedal svojo zgodbo lastnik neregistriranega avtomobila. Druga plat zgodbe Kazni za prekrške so precejšnje, sploh, če te večkrat zalotijo. Če človek malo preračuna, lahko ugotovi, da bi z denaijem. ki ga dolguje in odplača državi za kazni, že zdavnaj lahko popravil avtomobil. Lahko bi ga celo registriral in mogoče bi po kakšnem čudnem naključju ostalo še kaj za kasko zavarovanje. Tako pa se marsikdo vrti v začaranem krogu. Odplača kazen, naslednji teden pa se na polici z računi spet znajde nova položnica Inkotasplohše ni dodobra odplačana, se ji pridruži še kakšna. In tako naprej. Le kaj žene ljudi v takšno početje? Izgovori, da ni denar-jaza popravilo, ne morejo biti utemeljeni. Kazni so mnogo višje kot avtomobilski deli starih avtomobilov. In sogovornik, ki se vozi zneregistri-ranim avtomobilom, mi na vprašanje, zakaj tako, odgovori čisto preprosto: "Ne, res se mi ga ne splača popravljati. Lahko le upam, da me čim manjkrat dobijo. Sicer pa vsi tako delajo." No, če bi vsi tako delali, potem bi se naokrog vozili sami neregistrirani avtomobili. Pa ni tako. Jih je pa občutno preveč. Sploh za tiste ljudi, ki so bili kdajkoli udeleženi v prometni nesreči z voznikom takšnega avtomobila. Jerca Vučetič foto: Branko Klančar Stanovalci bloka na Cesti 15. aprila 4+6 v Kisovcu, katerega upravnik je Štefan Rems, so se v začetku leta 1995 odločili za gradnjo centralnega ogrevanja. Stanovalcev je skupaj 32, od tega so tri stanovanja v lasti Spektra, en lastnik stanovanja se ni odločil za sodelovanje (njegov del stroškov naj bi kril izvajalec del), en lastnik stanovanja pa je dela plačal že vnaprej. Med ponudbami so se stanovalci odločili, da jim dela izvede podjetje Elektroprom Izlake. Štefan Rems, ki je, kot pravi, ves čas aktivno sodeloval z izvajalcem del, se zanimal, kakšen material potrebujejo, kontaktiral s slovenskimi podjetji, če določen material držijo in kakšna je cena, je že lani aprila pričel pobirali približno 1700 DEM mesečno od 26 lastnikov v omenjenem bloku. Po pogodbi naj bi upravnik pobiral mesečne obroke od 26 lastnikov do zaključka del. Po končanju del predstavnika naročnika in izvajalca del opravita kvalitetni in količinski prevzem, ki je osnova za izstavitev računa. Preostanek dolga kot razlika med vrednostjo računa in delomžeplačanevrednosti pogodbe se odplačuje pod opisanimi pogoji, v kolikor se stranki ne dogovorita drugače. Niso izstavili listin Po poskusnem obratovanju je upravnik potreboval listine nadzornega organa (Beton projekt Zagorje), JKP Zagorje, Dimnikarskega podjetja, geodetski posnetek objekta in listine (izjavo o električnih, strojnih in vodovodnih instalacijah termeritve elektroinstalacij) podjetja Elektroprom Izlake. Šele na podlagi teh listin lahko naročnik namreč pridobi vlogo za tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja. Rems jepridobil vse listine, le listin podjetja Elektroprom Izlake ne. Po besedah Remsa omenjeno podjetje ni želelo izdati omenjenih listin zaradi tega, ker se ni strinjal z nekaterimi zneski v zaključnem računu. Stanetu Švaganu v podjetju Elektroprom Izlake, s katerimje ves čas sodeloval, je omenil, da se bo obrnil na Zvezo potrošnikov Slovenijepo pomoč, kar je tudi storil. Pomoč potrošnikom 14. j unija se je zglasil v potrošniški pisarni v Zagorju, 19. junija pa tudi z vso predloženo dokumentacijo pri odvetnici Sonji Teržan na Zvezi potrošnikov Slovenije. Naknadno je Rems Teržanovi po faksu poslal dopis, v kateremjeizpostavil sporne točke med izvajalcem del in naročnikom. V dopisu je zapisal: -Izvajalec noče izdati soglasij, na podlagi katerih bi lahko na občini vložili vlogo za Tehnični pregled, da dobimo uporabno dovoljenje,izsiljuje, da se podpiše zaključni račun, čeprav dela še ni v celoti končal. -Računi in dobavnica iz leta 1995 so za nas sprejemljivi in po našem mnenju tudi plačani, le deliti jih je treba z 32. - Cena dimnika ni po pogodbi, ta jebila320.000 SIT ali 3.981,20DEM + rast marke 10,6 %, kar znese 4.347,90 DEM. Ker pa je finalna dela na strehi in dimniku plačalo le 27 lastnikov v skupnem znesku 118.603 SIT, menimo, daje ta znesek treba upoštevati, zato imamo pripombe in se ne strinjamo z računi, ki jih je izvajalec izstavil. - Tudi gradbena dela, ki so zajeta v aneksu in so bila izvršena v letu 1995, so po našem že plačana. . - Cena glavnega kalorimetra je previsoka. - Ni vojno stikalo tip NS 5.00.90.00 je vodoravne izvedbe, cena tega, ki ga je izvajalec dal v račun, je 75.909.09 SIT. Tega stikala v letošnjem ceniku ni. Stikalo boljše izvedbe tipa NS 5.00.01.10 stane 53.410 SIT. To, ki so ga vgradili pri nas, pa ni več v proizvodnji. -Ne moremo se strinjati z izvajalcem, da bi plačali račune, ki mi jih je narekoval in znašajo skupaj 73.830.09 DEM (21.6.1996). Ta znesek presega tistega po pogodbi in aneksu in se nam zdi oderuški. Takoje vimenu skupnosti etažnih lastnikov bloka na Cesti 15. aprila 4+6 v Kisovcu upravnik, Štefan Rems, 23. junija napisal pravnici Teržanovi na Zvezi potrošnikov Slovenije. Teržanova seje hitro odzvala. 24. julija je podjetju Elektroprom Izlake poslala zahtevo, naj nemudoma izstavijo listine po pogodbi naročniku. Stane Švagan, predstavnik izvajalca, jeli sline, takopravi Rems, izstavil šele 10. julija. Tako je upravnik 12. julija potrebne listine lahko oddal na občini za tehnični pregled, na podlagi katerega bodo lahko pridobili uporabno dovoljenj e. Izvajalec del Stane Švagan, s katerim je upravnik omenjenega bloka sodeloval ves čas gradnje centralnega ogrevanja, pravi, da ni res, da bi kdorkoli Štefana Remsa izsiljeval, naj podpiše zaključni račun, šele potem pa naj bi dobilpotrebne listine. Kot prvo. pravi Švagan, zaključni račun še ni sestavljen. Na to upravnik pravi, da je že aprila letos, ko je centralno ogravanje pričelo poskusno obratovati, prosil izvajalca del, naj sestavi zaključni račun. Pa ga do julija še ni. Stane Švagan ob tem še dodaja, da so sicer res prejeli zahtevo iz Zveze potrošnikov Slovenije, naj izstavijo naročniku listine, vendar gre po njegovem le za zaporedje dogodkov. Oni so imeli listine že pripravljene oziroma so prej še opravljali določene meritve. Kar se tiče cene dimnika, ki jo Rems omenja v dopisu pravnici Teržanovi, Stane Švagan odgovarja, daje naročnik (27 lastnikov) plačal le bavarski omet, cena dobave dimnika po njegovem ne odstopa dosti od zneska na predračunu, za samo montažo odra pa seje upravnik sam dogovarjal, čeprav je bil dogovor tak, da gredo stroški najemnine preko našegapodjetja. Omenjenih 118.603 SIT so, tako pravi Švagan, namenili zidarju, kar ni imelo nič opraviti z izvajalcem del. Glede na to, da se etažni lastniki ne strinjajo z računom, vrednim 73.830,09 DEM, ki presega znesek po pogodbi, je StaneŠvagan povedal, da se v takih primerih vedno pojavljajo odstopanja. "Kot sem pozneje ocenil, gre za nekaj odstotkov odstopanj, kar je normalno, ker ni bila pogodba 'ključ vroke' (vnaprejšnjeplačilo)." Izmere porabljenega materiala je izvajalec opravil šele po opravljenih delih. Upravnik meni, da je cena glavnega kalorimetra previsoka. Stane Švagan pa pravi: "V ceno sta všteti dobava in montaža. Poleg tega pa vse še ni dorečeno, ampak upravnik Rems se nič več ne oglasi pri nas, da hi se pogovorila. Tudi o nivojnern stikalu sva govorila. Upravnik ne pravi, da je cena previsoka, opozarjal je na to, da tip stikala ni pravi. Poleg tega delamo skupaj že leto in pol, upravnik, kot predstavnik naročnika, je vseskozi z vsem na tekočem, zato ima možnost, da kakšno stvar tudi reklamira. Toda, kakor sem dejal, zadnje čase ne pride več k nam." Upravnik pravi, da bo še naprej sodeloval z Zvezo potrošnikov Slovenije, čeprav se boji, da se bo zaradi dopustov zadeva zavlekla. Še vedno pobira obroke stanovalcev, vendar denarj a več ne daje izvajalcu del, temveč na banko. Počakal bo, kako se bodo odvijale zadeve. Mnenja je, da mu je izvajalec del postavil oderuške cene, in dokler se ne bo prepričal, da se da zoper to kaj ukreniti, ne bo odnehal. T. P. mm: Izlet v Kamniško - Savinjske Alpe Izletniški odsek pri Planinskem društvu Trbovlje bo 27. in 28. julija organiziral izlet v Kamniško -Savinjske Alpe. Izletniki se bodo povzpeli iz Robanovega kota na Korošico, Ojstrico, Kamniško sedlo, sestopili pa bodo v Kamniško Bistrico. Prijave zbirajo v društveni pisarni na Ulici 1. junija 10. T.L. Planinci na Smrekovcu in Raduhi Planinsko društvo Trbovlje je 13. in 14. julija organiziralo dvodnevni planinski izlet na Smrekovec in Raduho. Izletnike je vodil planinski vodnik. Udeleženci izleta so bili navdušeni nad zanimivostmi in lepotami tega gorskega sveta. T.L. Srečanje invalidov V soboto, 13. julija, ob 15. uri seje začelo tradicionalno srečanje članov Društva invalidov Trbovlje s svojci in znanci. Družabno srečanje so popestrili z raznimi športnimi in drugimi igrami, za dobro razpoloženje paje poskrbel ansambel Jantar iz Svobode Dobrna. T.L. Aktivni ribiči invalidi V okvira trboveljskega Društva invalidov deluje vrsta športnih dejavnosti, med drugim tudi športni ribolov. Člani ribiške sekcije se srečujejo vsako sredo ob 10. uri v prostorihDruštvainvalidov Trbovlje na Ulici 1. junija 19. Sekcija sodeluje tudi z ribiškimi društvi iz Trbovelj. Hrastnika in Zagorja. T.L. Pionirska atletska šola 26. junija se je na športnem stadionu ŠD Rudar vTrbovljah začela tradicionalna pionirska atletska šola, ki bo trajala do 30. avgusta. Organizira jo Atletski klub Rudar, vodja šole pa je dolgoletni atletski delavec in tekač Pavle Kreže. Vpisnina znaša 2.000 tolarjev. T.L. Tečaj planinskih vodnikov Pri vseh planinskih društvih delujejo planinski vodniki, ki so opravili poseben tečaj oziroma šolo in si po opravljenem preizkusu znanja pridobili pravico voditi skupine planincev v gorski svet. Ti vodniki se delijo na razne kategorije. Najmanj enkrat na tri leta pa se morajo udeležiti obnavljalnega oziroma izpopolnjevalnega seminarja ali tečaja. Letošnje republiško izpopolnjevanje vodnikov za letne razmere bo predvidoma 28. in 29. septembra. Posebej so vabljeni tisti vodniki, ki imajo vodniško izkaznico podaljšano le za eno leto, to je do marca 1997. Prijave zbirajo vsa planinska društva. T.L. Tožba mobilizirancev Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko od leta 1941 do 1945, ki ima svoj sedež v Celju, je nedavno tega vložila tožbo proti Nemčiji za plačilo odškodnine, ki jo zahtevajo kot žrtve vojnega nasilja za škodo, ki jo trpijo zavoljo Stekline sc grozi g. r. j-r, y --- drueod-po Sloveniji, še vedno ukrepe, s katerimi naj bi zavarovala zdravje ljudi in ulični času h primerov steklih psov, mačk in lisic domala v vseh zasavskih krajih in okoliških vaseh T.L. prisilnega mobiliziranja v okupatorjevo vojsko. Tožba je bila vložena v imenu 11.410 mobilizirancev, ki so doživeli nasilje. Zahtevajo pa tudi odškodnino za svojce padlih, pogrešanih in umrlih v ujetništvu. Skupni tožbe ni znesek znaša 713.290.626 DEM. T.L. Spominski pohod Zveza borcev občine Trbovlje je v soboto, 12. julija, organizirala tradicionalni pohod po poteh spominov in tovarištva. Na ta dan leta 1941 je bila na Vrheh ustanovljena Revirska četa. Pohodnike je pot vodila mimo spominskih 50 let AMD Zagorje Te dni so obletnico ustanovitve praznovali tudi v Avto-moto društvu Zagorje, ki je bilo kot "Motociklistično društvo" ustanovljeno leta 1946 v gostilni Rakar v Stopah pri Zagorju. Med tedanjimi devetnajstimi ustanovnimi člani je bil tudi dr. Slavko Grum, edina danes še živeča pa sta Slavko Sikovšek in Anton Senčar, ki je bil tudi prvi predsednik društva. Oba sta na petdesetem občnem zboru prejela posebno društveno priznanje. Priznanje za dolgoletno delo v AMD Zagorje paje na jubilejnem občnem zboru prejelo še osemnajst najbolj aktivnih članov. Ob visoki obletnici so se spomnili tudi začetkov. Prvi tečaj za voznike so organizirali v letu 1946M7. Za praktično vožnjo je osebni avtoadler posodil dr. Slavko Grum, motorno kolo pa gostilničar Leon Rakar. Prvi lastni avtomobil je bil fiat balila, letnik 1936, ki so ga dobili leta 1949. Do leta 1954je društvo kupilo še dva avtomobila, ker pa so pričeli tudi s poučevanjem vojaških obveznikov -bodočih šoferjev, jim je vojska priskrbela še dva starejša tovornjaka. Sledilo je še nekaj nakupov, med njimi tudi nakup motornega kolesa Puch SGS 250 (leta 1958) in kar šest vozil Zastava 750, ki so jih za poučevanje uporabljali vse do leta 1983. Danes uporablja avto šola, ki deluje v okviru društva, sedem vozil. Prvi lastni prostori društva so bile garaže ob "stari Občini" v Zagorju. Ko so leta 1983 pričeli z gradnjo stavb "Pod gorico", so prostore porušili. Vendar je Občina v zameno odstopila društvu stari gasilski dom, ki so ga obnovili do leta 1986. V teh prostorih domujejo še danes. Trenutno avto šola, ki deluje v okviru društva in društvu prinaša tudi največ sredstev, zaposluje dva poklicna ter devet honorarnih inštruktorjev vožnje. Ker pa razmahu avtomobilizma še ni videti konca, se veijetno tudi Avto-moto društvu Zagorje obeta še dosti visokih jubilejev. J.R. obeležij na dveh relacijah: Trbovlje - Čeče - Podmeja - Vrhe in Trbovlje - Klek - Partizanski vrh - Vrhe. Razveseljivo je, da se pohoda udeležuje vedno več mladih. Pripravili so kulturni program, nato pa se je med vsemi zbranimi pohodniki nadaljevalo prijetno srečanje. J.K. Ceneje do šolskih knjig Knjigarna Knjižni hram na Ul. 1. junija v Trbovljah, ki ima svoje prostore v zgradbi Revirskega muzeja Trbovlje, se je tudi letos odločila za posredovanje prodaje in nakupa starih, vendar še veljavnih učbenikov za vse predmete, ki jih poučujejo na osnovnih in srednjih šolah. Akcija je stekla in bo trajala vse do novega šolskega leta. Staršev in učencev, ki želijo prodati svoje šolske knjige, je kar precej, vse več paje tistih, ki želijo učbenike ceneje kupiti. T.L. Poletni delovni čas knjižnjice V Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah so od 8. julija do 30. avgusta uvedli nov delovni čas. V tem času bo knjižnica odprta ob ponedeljkih. torkih, četrtki h i n petkih Z N Obvestilo Člane društev invalidov, . upokojence, člane zveze borcev in ostale občane iz občin Hrastnik, Trbovlje in Zagoije obveščamo, da se do 31. avgusta lahko prijavijo za tedenske pakete v Šmarjeških Toplicah od 5. do 12. septembra za bolezni srca in ožilja. PC Zlata poroka zakoncev Perpar V soboto,29. junija, dopoldan je v poročnih prostorih Lovskega dvorca, ki velja za občinski protokolarni objekt občine Trbovlje, potekala zlata poroka. Znova sta se poročila in si obljubila zvestobo Ljudmila in Jože Perpar iz Trbovelj. Oba zakonca je znova poročil župan Janez Malovrh. Poroki je prisostvovalo veliko njunih sorodnikov in znancev ter seveda poročnih prič. Predstavnici Društva upokojencev Trbovlje sta v imenu tega društva izročila zakoncema čestitke in priznanje. T.L od 9. do 15. ure, ob sredah od 12. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. T.L. Še več cvetja Počitniški dnevi so tu in kar naenkrat smo se znašli sredi turistične sezone. Številni naši znanci, sorodniki, prijatelji, sosedje in drugi se odločajo o tem, kako in kje bodo preživeli letni dopust. Smo pa tudi sredi sezone, ko se cvetje na oknih, balkonih, ob hišnih gredicah, pa tudi v parkih in v naravi razcveti in s tem polepša naše bivalno okolje in poživlja dobro počutje. Z velikim zadovoljstvom si lahko ogledujemo cvetoče balkone in okna, nasade in parke, pri tem pa ne smemo prezreti tistih "lukenj", kjer tega ni mogoče ZASMEH Zamenjano darilo Kakor vidite, sem žal samski. Bil sem že enkrat zaročen, toda ta zaroka se je kmalu razdrla. Kako je do tega prišlo, vam bom sedajle povedal. Prazniki so bili pred vrati: ker sem v splošnem boječ do ženskega spola in ker sem bil povrhu še zaljubljen, se nikakor v družbi nisem mogel sprostiti, če je bila zaročenka zraven. Zato je bilo tem težje najti darilo. Po dolgem premišljevanju sem se odločil, da ji bom kupil in poslal par lini h rokavic in pismo. V tisti trgovini sem srečal sošolko, ki je kupila za sebe tople hlačke. Po nerodnosti prodajalke sta bila zavitka zamenjana, tako je sošolka odnesla rokavice, jaz pa sem seveda položil hlačkek pismu, ------------------------------------------------- Upokojenska reforma Počasi, vendar zanesljivo prihajamo v pripravah na korenite spremembe pokojninsko - invalidskega zavarovanja tudi do takšnih zanimivih podatkov: zaposleni v podjetjih so morali za svoje pokojnine prispevati trikrat več kot samostojni zavarovanci in neverjetno najmanj sedemkrat več kot brezposelni ah kmetje ali petkrat več kot, vzemimo, prostovoljni zavarovanci. Vendar vsi ti, ki so znatno, znatno ceneje prihajali do upokojevanja, niso imeli za tolikokrat nižjih pokojnin. In ker je temu tako, ni naključje, da so samo lani vplačali v pokojninsko blagajno za malodane 30 milijard tolarjev manj, kot bi ob ustreznejših obremenitvah morali prispevati. Teh manjkajočih 30 milijard so morah pokriti zavarovanci v podjetjih, in sicer z višjimi prispevnimi stopnjami. Sestavljalci t. i. prihodkovne strani pokojninske blagajne so šli še korak dlje in prišli do izračuna, da bi samo lani utegnili potrebno prispevno stopnjo zmanjšati od 31 na vsega skupaj 26 odstotkov bruto plače, inkarje najpomembnejše: pokojninski zavod bi vsekakor posloval brez rdečih številk. Teh nekaj podatkov ali številk nazorno kaže, kohkšnaje solidarnost v zdaj veljavnem pokojninskem sistemu. Ta je tudi sicer vtkana v ustrezne sisteme v evropskih deželah, vendar ni niti približno v tako širokem okviru kot pri nas. Pravzaprav bi morali ugotoviti, da takšne in podobne solidarnosti ne poznajo v nobenem sodobnem pokojninskem sistemu. In ko že o tem razpredamo, je prav še dodati, da letos spomladi oziroma februarja delne spremembe pokojninskega zakona ne omogočajo več tolikšnih možnosti izbire zavarovalne osnove kot doslej, toda niti približno niso tako zmanjšane, da ne bi še omogočale pridobitev ustreznih pokojnin vsem onim, ki niso zavarovani v okviru podjetij. Podobaje, da spremembe, ki se nam obetajo tudi na tem področju, ne bodo popolnoma oklestile zdajšnje možnosti izbire zavarovalnih osnov, vendar se ocenjuje, da bodo zaposleni v podjetjih še vedno več prispevali kot samozaposleni in drugi. M.V. V__________________________________________________ Državno prvenstvo v balinanju 20. julija bosta Zveza društev upokojencev Slovenije in Društvo upokojencev Postojna organizirala v Postojni ekipno državno prvenstvo v balinanju za moške in ženske. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri v športni hali v Postojni. Glede na to, daje na tekmovanju v zasavsko-posavski regiji zmagala I. ekipa balinarjev DU Trbovlje, se bo tega tekmovanja udeležila zmagovalna ekipa, ki šteje štiri plus enega člana. Tekmovalo bo devet ekip, ki so zmagale na regijskih tekmovanjih v Sloveniji. T.L. videti. Prej ali slej bodo tudi ti občani, podjetja, zavodi, društva, domovi in drugi spoznali, da se morajo nujno vključiti med tiste ljudi in podjetja, ki tudi v tem pogledu dajo kaj nase. Pri opozarjanju na nujnost tovrstne kulture veliko prispevajo turistični in hortikulturni delavci, tudi s svojim podmladkom v šolah. Tudi sredi sezone je treba skrbeti za nadaljnjo rast in cvetenje posajenih rož in zelenja, posebno če smo dlje časa odstotni z doma. .Večkrat je treba kakšno cvetje tudi nadomestiti, če nam med letom usahne. Ob vsej tej skrbi in domačih opravilih pa ne smemo pozabiti na sprotno vzdrževanje okolice hiš, dvorišč, nasadov, parkov, poti ipd. T.L. v katerem se je vsak stavek nanašal na rokavice. Sedaj si predstavljajte. Moja izvoljenka sedi v blaženem in prazničnem razpoloženju pred novoletno jelko in prejme darilo s pismom, ki ga vam bom prebral: Draga Katarina! Dolgo sem premišljeval, s čim ti naj napravim veselje in bi ti dokazal svojo ljubezen. Zadnjič sem končno le opazil, kaj najbolj potrebuješ in to ti pošiljam v priloženem zavitku. Rad bi bil zraven, ko jih boš prvič nataknila, še raje pa bi ti jih sam nataknil, najraje pa - šele v pismu si ti upam priznati - bi ti jih ob prvi priliki snel in pokril z vročimi polj ubi drhteče mesto, ki so ga pokrivale. Vsekakor pa želim, da preživiš v njih srečne trenutke, saj so zelo lepe in bodo mnogim všeč. Namenoma sem vzel manjšo števiko, ker se s časom namreč raztegnejo, a to se ve, da je veliko lepše, če se tesno prilegajo. Imeli so tudi dolge, do sklepov, vendar sem mislil: "Čim krajše, tem boljše!". Tudi s krznom podložene bi lahko kupil, ampak takšne bi te ščegetale, razen tega so prevroče, zato bi se v njih znojila, kar sem opazil tudi pri prodajalki in sošolki, ko sem jih na obeh straneh sprobal in smo jih z združenimi močmi komaj sneli. Sploh pa bo kmalu pomlad, ko jih ti, kakor mi je znano, ne nosiš več. Najprej sem hotel kupiti usnjene, z bogatimi narodnimi motivi in slikami. Z njimi bi se lahko postavljala, če bi odšla na zimske počitnice v Švico, ampak potem sem se spomnil, da bi pod njimi komaj mogel otipati tisto, za kar te želim naprositi. Ne pozabi jih, če boš kdaj povabljena v fino družbo. Vzel sem nalašč takšne, ki se hitro snamejo, če se bo tebi ali ostalim mudilo. Kakor bo malo bolj toplo, jih lahko na sprehodu nosiš kar v roki. To je posebno privlačno v parku in na promenadi. Tudi v najboljši kavarni jih lahko položiš na mizo poleg torbice. Dolgo ne bodo ostale čiste, ker imajo ljudje večinoma umazane roke. Kakor veš, pa moški praviloma svoje snamejo, medtem ko dami to ni treba. Če jih hočeš očistiti, jih enostavno polij z bencinom in se z njimi Usedi na senčno travo v parku, da se posušijo. Pazi, da jih ne zmočiš, ker sicer postanejo trde in te lahko ožulijo, zato naj bodo vedno namazane s primemo mažo, da bi ostale mehke. Še nekaj! Če ti mogoče niso všeč, jih lahko zamenjava. Prodajalec v trgovini ti bo rad prodal druge. Vedno na tebe misleči! Stane (iz glasila Jesen življenja) Fotografske bliskavice F otograflja se je vzačetku tega stoletja postopoma začela uveljavljati tudi v naših krajih. Organizirane fotografske dejavnosti, razen poklicne - obrtniške, so v Trbovljah znane izpred 65 let Poznali so odlične fotografske mojstre obrtnike Arzenška, Slaka, Weissa in še koga, vendar društvo, ki bi povezovalo amaterske fotografe, ki so s foto bi iškavicami osvetljevali trboveljske hribe in doline, ni obstajalo. Z delovanjem PD Trbovlje, ki seje imenovalo Trboveljska podružnica Slovenskega PD - SPD, so 29. julija 1931 ustanovili fotoodsek z lastnim odborom. Delovanje je sprva temeljilo na širjenju estetske in umetniške fotografije. Predvsem so izpopolnjevali planince-fotoamaterje v strokovnem pogledu, kar je pripomoglo k uveljavljanju planinske fotografije. Sicer pa je bila naloga odseka, da oskrbuje novozgrajeni planinski dom na Mrzlici s kakovostnimi razglednicami. Začetna delovna skupina je delovala v sestavi: predsednik je bil Ivan Caf, tajnik Gustav Šip, blagajnik pa Jože Plevčak. Poleg planinskih so imeli tudi svoje izkaznice. Prostore, vključno z laboratorijem za razvijanje filmov in izdelavo fotografij, so imeli v desnem krilu opuščenega rudniškega glavnega skladišča pri takratni osrednji rudniški telefonski centrali. Takratno rudniško vodstvo je imelo dosti posluha tudi za tovrstno dejavnost. Tudi na domačih in tujih razstavah se je uveljavilo več fotografov, ki so segali po naj višjih priznanjih. Naj omenimo le Adolfa Vizjaka, Avgusta Kostanjška, Efrema Pavliča, Lojzeta Močivnika, Edija Gnilška, Toneta Pirca, Anteja Bega, Ivana Cafa. Fotografski odsek in planinsko društvo Trbovlje sta prenehala delovati z okupacijo leta 1941. Po dmgi svetovni vojni pa je bil ustanovljen fotoodsek pri PD Trbovlje, ki so ga vodih Milan Cerinšek, Avgust Kostanjšek, Miha Verbič in Rado Kovačič. Povojna fotosekcija je delovala v prostorih doma Partizan, najvidneje pa jo je zastopal fotograf Milan Cerinšek. Vendar je delovanje prenehalo leta 1952, ko je bila ustanovljenaLjudska tehnika, kamor seje vključila ljubiteljska fotografska dejavnost Fotografski amaterji so se tako v dejavnost lahko vključevali še bolj organizirano. T.L. Triglavske krasote V času od 30. junija do 4. julija je potekal na Pokljuki IV. Triglavski slikarsko - kiparski tabor v organizaciji komiteja spominskih pohodov in Triglavskih likovnih taborov. Tabora se je udeležilo 96 likovnikov, od tega kar 28 z akademskim naslovom. Med udeleženci sta bila tudi dva člana Relika iz Trbovelj: Helca Krasnik in Lovro.Šumbergar. Likovniki so ustvarjali v raznih slikarskih in kiparskih tehnikah. Krasnikova je ustvarila nekaj akvarelov, Citrarsko druženje Na Kopitniku je prejšnji teden - od 8. do 13. julija - potekal tečaj citranja, ki so se ga udeležili citrarji iz raznih krajev Slovenije. Poučeval jih je profesor Peter Napret, ki svoje znanje na citrah izpopolnjuje v Innsbrucku. Največ jih je bilo iz Kamnika, pa še iz Kranja, Polhovega Gradca, Ljubljane, Celja, Štor, Vranskega... Njihova starost seje gibala od 10. do 61. leta. Prevladovale so 14-letnice in ženske, moški predstavnik je bil le eden. Peter Napret se je ukvarjal z vsakim posameznikom po pol ure na dan, potem so vadili sami. Popoldne so igrah v skupinah ah pa kar vsi skupaj. Po večerji so imeh predavanja ah pa nastope. V torek so na primer poslušah predavanje Skladbe velikih mojstrov na citrah - in jih slišali tudi na kasetah. V sredo so organizirali večer ljudskih pesmi, kjer so citrarje spremljah še frulica, harmonika in viohna. Ta večer jih je obiskal Jože Novak, znani citrar iz Tinja, ki se je pripeljal kar s traktorjem. Zaigral jim je prijetno skladbo in hudomušno vprašal: "Veste, kateri stvari sta najtežji na svetu? Naučiti se citranja in slona spraviti skozi ši vankino uho... Zato vam želim pri vašem učenju čimveč potrpljenja..." In tega jim res ni manjkalo. Fani Povše s Save pri Litiji pripoveduje vsa navdušena: "Prelepo nam je. Koča je nadvse udobna, gozdovi okrog nas pomirjajo in dajejo pozitivno energijo. Gospa Milka Požun nas razvaja s hrano, saj kuha po naših željah -okusno in lepo na pogled... Da ne govorim o našem profesorju Petru, ki živi z nami vsako sekundo. Bila sem samouk, napredovala pa sem že prve dneve, ko sem se naučila pravilnih prijemov. Ne morem verjeti, da nas vse obvlada, ko imamo tako razhčno predznanje. Nekateri že tekmujejo... Upam, da se bo ta obhka poučevanja na Kopitniku še kdaj ponovila.." Poleg staršev so tečajnike obiskovali tudi glasbeni pedagogi, katerih gojenci so bili na Kopitniku. Med njimi Tomaž Plahutnik iz Kamnika, eden najboljših citrarjev v Sloveniji. Pa Jože Holcmanin Vinko Novak, izdelovalca citer... V soboto dopoldne so prišli starši po otroke in slednji so zanje ter mimoidoče planince pripraviti zaključni nastop. Iz orkestra citer je zazvenela bogata harmonija, saj so pripraviti nekaj zahtevnejših skladb. Ob bogatem samopostrežnem bifeju so se besede vrtele okrog citer, ki počasi zavzemajo v slovenskem glasbenem prostoru mesto, ki jim pripada. Fanči Moljk Šumbergar pa je rezbaril. Letošnja delovna tema je bila: Triglavska mitologija in Triglavske legende, razstava del pa bo od 18. do 20. julija v Šport hotelu na Pokljuki. Večinoma so se v času kolonije zadrževali na območju Rudnega polja na Pokljuki ter pohajati na razne točke obširnega gorskega območja. T.L Slikarski utrinki Od 10. do 20. julija poteka že 33. slikarska kolonija Izlake - Zagorje, z udeležbo 13 shkaijev. In sicer so to shkarja iz Nemčije: Veronika Dutt in Siegfried Rath ter iz Ljubljane: Marjana Pahor, Sašo Spasenovič in Katarina Toman. Gostujejo še Apollonio Zvest iz Portoroža, Zlatko Gnezda iz Ljutomera, Peter Hergold iz Radelj bo Dravi, Samo Perpar iz Radeč, Nataša Pičman iz Kranja, Darja Srebrnik iz Črnuč, Severina Šprogar iz Trbovelj in Tomo Vran iz Kopra. Na delovnem slikarskem srečanju sodelujejo predvsem akademski slikarji, delo pa se odvija po programu sveta slikarske kolonije. Slikarji so si tako ogledati ožjo in širšo zasavsko okolico, delovno vzdušje pa so popestrili pomenki in ugodno vreme. P.R. Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Jerca Vučetič Rojstvo Ne govori mi o sreči, vsaj nocoj ne. Pusti me, da vsrkam vase ta puščobni hlad, hočem, da se moja duša napoji z žalostjo in pijana izbruha tegobe za vselej. Žetim pomoriti vse solze, izkričati morečo bolečino in le zapustiti tako. kot da te nisem nikoli ljubila. Naj peče, mori, boli, skeli, samo izgini iz mojega življenja. Prekleto, pusti mi živeti! Melanie Moje življenje Ležim ob tebi in te božam po obrazu, z dlanmi se sprehodimskozi tvoje goste, neukrotljive kodre. Da, nekoč so bili to moji kodri. Želim izkoristiti vsak trenutek, ki ga preživim ob tebi, kajti teh je vse manj. Kdosi, dane izgineš izmojega spomina, daje tvoja senca vedno ob meni in da še vedno hrepenim le po tebi... Kdo si, da si tako hitro in na nek način kruto zaznamoval moje življenje, ki počasi, a trdovratno izgubljasmisel? Nekoč si mi govoril stvari, ki so se mi takrat zdele lepe in mogoče celo neresnične. Takrat se nisem obremenjevala, kajti ti si bil edini človek, ob katerem sem lahko občutila, da mi je resnično lepo. Prepozno, mnogo prepozno sem spoznala, da samo ljubezen ne bo premagala ovir. Stvari, ki jih ne ti, ne jaz, ne čas ne more zabrisati. Oprostila sem ti vse tvoje prebliske, vsa dejanja, ki so uničevala moj um, moje poteptano srce in mene samo. Toda ti nisi mogel pozabiti... niti oprostiti. Želim si, da me ne bi obsojal. Ampak takšen si. Človek, ki sem ga vzljubila, in človek, ki še vedno vsako jutro izoblikuje mojo prvo misel. Nekaj časa sem živela zato, ker sem upala in hrepenela, da se boš vrnil v moje življenje. Toda spoznanj e,da nikoli več ne boš moj, ubija. Včasih te poiščem in takrat pozabim, da seje moj čas spremenil v životarjenje. V sako novo srečanje mi zadane novo rano. Vem, sama sem kriva. Morda bi potreboval čas, da bi razumel, zakaj počnem tebi tako nerazumljive stvari. Zakaj te tako želim videti in biti ob tebi. Veliko si me naučil... Ljubiti, spoštovati, zaupati in se veseliti življenja. Razsvetlil si mi poglede na življenje, ljudi, živali in obnašanje. Nisi pa me naučil tega, kar bi najbolj potrebovala. Nisi mi povedal, kako postati čustveno močan, kako preboleti in kako živeti brez tebe. Če bi mi pred časom kdo povedal, kako bom živela danes, bi se mu smejala in mu rekla, dajenor. Preveč sem verjela vate, preveč sem ti zaupala in pričakovala tvoj o oporo. Moja naivnost me je poteptala. Pravzaprav se teptam sama. Čeprav se vedno veselim srečanja s teboj, za kar bi lahko rekla, da je edina stvar, ki me zadnje čase na nek način osrečuje, se naslednje jutro prebudim prazna, tako prekleto prazna. Spomini se prebujajo, morijo me in spremljajo na vsakem koraku. Preveč si se naselil vame, preveč si me prevzel... Ležim ob tebi in rada bi izživela vsak trenutek. Močno se privijem ob tvoje telo, kot da bi slutila, da zadnjikrat čutim dotik tvoje nežne dlani. Razmišljam o tebi, sebi, najinih življenjih, ki bosta odšli kdo ve kam in kdo ve kako. Razmišljam o tem, kako človek ceni srečne trenutke šele takrat, ko mu je hudo. Razmišljam, zakaj prav vsakega moškega primerjam s teboj. In o tem, kako sem verjela vate... Ničesar več nimam, kar bi lahko ljubila. Misli, ki se jih ne morem osvoboditi, me uničujejo. Spomine, ki kot senca spremljajo moj vsakdanjik, včasih resnično sovražim. Edino, kar mi je ostalo, je upanje, hrepenenje in bitka. So stvari, ki me ohranjajo pri volji in mi dajejo moč. Toda takšno je življenje. Zrno radosti, nasejano na polju krutosti, laži in minljivosti. Vem, da bo tudi zame posijal žarek. In da bo nekoč tudi moje zrno ponovno vzklilo. V spomin na Wvasotja Na Bogenšperk se je po petih letih izredno napornega popotovanja vrnila VALVASORJEVA KONJENICA. Triintrideset konjenikov in deset spremljevalcev je prejezdiio 230 kilometrov dolgo pot po Dolenjski in Notranjski, od Ivančne Gorice, Rašce, preko Blok v Cerknico in nazaj preko Borovnice, Vrhnike, Dolskega, Kresnic in Litije, kot zadnje postaje na njihovi poti pred prihodom na cilj. Pred gradom Bogenšperk je konjenico pričakala množica gledalcev. Ob zvokih lovskih rogov in igranju himne Valvasorjeve konjenice je vse udeležence pohoda in ostale zbrane pozdravil častni član konjenice - litijski župan Mirko Kaplja. Župan je v pozdravu povedal: "Čedalje bolj postajamo prepričani, da tega ne delamo zastonj. Konjenica postaja nekaj posebnega v slovenskem prostoru in kulturna sporočilnost, ki jo ima ta konjenica, Najmlajša članica, 12-letna Eva Rekar. se utrjuje med ljudmi na vsej poti, kjer potujemo.” V Valvasorjevo konjenico so letos sprejeli 20 konjenikov in konjenic, ki so prvič prepotovali celotno pot po starih običaj ih. V sak poklicani je moral izjaviti, da se strinja s pravili konjenice, poljubiti njihovo zastavo, poklekniti pred stotnika, da so ga posuli z ovsom, in popiti požirek čiste studenčnice (iz 60 metrov globokega v živo skalo vklesanega vodnjaka na gradu). Med njimi je bila tudi najmlajša konjenica, kije celo pot prejezdila na konju svojega očeta, 12-letna Eva Rekar. Tekst in foto: Marjan Šušteršič Poklicani so morali poklekniti pred stotnika, ko so jih sprejeli v Valvasorjevo konjenico. Pogovor z gospodom Zlatom Rudolfom Kdaj ste obiskovali OŠ inkakšni so spomini nanjo? Šolo sem začel obiskovati 1.1960. Našolo me vežejo sami lepi spomini, predvsem prijazne učiteljice, ob katerih smo se dobesedno počutili božansko, saj smo pri njih čutih toplino in ljubezen. Nismo pa razumeli, kadar so učitelji kaznovali revne učence, ki niso imeli copat, ker jim jih njihovi starši niso mogli kupiti. Zelo pogumni so se nam zdeli učenci, ki so se nam pridružili za zelo kratek čas. To so bili otroci, ki so v naše kraje pripotovali in kmalu tudi odpotovali s cirkusom. Vsem učiteljem, ki so me učili, pa sem zelo hvaležen. Kako je potekalo vaše nadaljnje šolanje in službovanje? Vedno sem si želel postati učitelj ali študirati jezike, zato sem po končani OŠ odšel na pedagoško gimnazijo. V tem obdobju svojega življenja sem odkril ljubezen do kiparstva, do katere mi je pomagal Tutankaman (slika) iz revije Vseved. Veliko mi je pomagal Jakob Bazelj, s katerim sva presedela dolge ure v kletni delavnici in kiparila. Do zadnjega dne nisem vedel, kam po gimnaziji na študij. Takrat sem srečal sedanjega prijatelja Mirka Jelena in mu zaupal svoje težave. Rekel je, naj grem tja, kjer je moje srce. Takrat sem spoznal, da je kiparjenje moje življenje, in se odločil za likovno akademijo, na katero sem bil sprejet že v prvem poizkusu. Znani ste tudi kot slikar. Kdaj se je to začelo? Že v OŠ sem odkril svoj dar za likovno umetnost. Občudovalpa sem tudi slike umetnikov in poskusil sem slikati. Kje dobivate motive za svoja dela? Največ motivov dobim v svoji globoki podzavesti, fantaziji in v lepih spominih na otroštvo. Kakšni so vaši napotki mladim? Da bi vedno ostali mladi - v srcu in v sanjah, torej tudi vsak dan. Ne smemopadopustiti, dabi nam starejši ukradli naše sanje. Počasi, korak za korakom, se daleč pride. Hvala za vaš čas in odgovore. Marija Majcen in Špela Ribič, 8.b, Litija Iz otroštva Ko sem bila majhna, sem radovedno opazovala sestrico, ki ji je bilo nekaj tednov. Ker sem bila premajhna, sem si pristavila pručko. Naenkrat se je pručka spodmaknila. Prijela sem se za košaro, v kateri je spal dojenček. Obe sva se prevrnili na tla. Mateja je padla iz košare na odejo, s katero je bila pokrita, jaz sem padla na tla, name pa košara. Kot mi je povedala mami, sem bila glasnejša. Urška Forte, 6.a, OŠ Trbovlje Misli otrok iz VVO Dol Kaj je ljubezen? - se imamo radi Gregor - si zaljubljen Klavdija - čutim srce Mateja - srce mi ven meče Antonio - ti srček zlat "rata" Gregor Runko Nekega počitniškega dne se meje loteval dolgčas. Sploh nisem vedela, kaj naj počnem. Kar naekrat pa dobim sijajno idejo. Lahko bi napasla pujsa Runka. Kar brez dovoljenja sem ga spustila in nekaj časa je pridno hlačal ob meni. Ko je mimo pripeljal traktor, se je splašil in odpeketal po svoje. Najprej se je lotil bogatega sadovnjaka. Veselo seje čohljal ob debla majhnih, a polnih dreves in potresel skoraj vse sadje po tleh, da seje do sitega nažrl. Nato je odšel na njivo. Z rilcem je ril po krompirju. Izmučena sem tekla za njim. Potem pa je stekel proti domačemu dvorišču in odhitel v svojo stajico. Med tekom sem se spotaknila in padla v lužo. Odcapljala sem v vežo. Vsi prisotni so strmeli vame, a niso bih jezni zaradi povzročene škode, saj sem jih spravila v dobro voljo. Saša Medved, 6.a, OŠ Trbovlje KAMNITE ZAVESE - SKICA Z. RUDOLFA lili!!! Kapitan dobre posadke Tokrat v Zasavcu začenjamo z novo rubriko. Kot je pokazala zadnja raziskava o branosti, gledanosti, poslušanosti medijev, se Slovenci od vseh medijev najbolj posvečamo radiu. Nekateri zaradi glasbe, drugi zaradi gostov, spet tretji, da preganjajo dolgčas. Ob tem pa se vedno "srečujemo" z oblikovalci, kreatorji tega dogajanja. Nekateri so nam bolj simpatični, nekateri manj, nekaterih sploh ne poznamo. To vsekakor velja tudi za trboveljski radio. Da boste spoznali, kdo je oseba, ki popestri četrtkov večer, preden zaspite, kdo vedno izpolni vašo glasbeno željo..., smo se na Zasavcu odločili, da vam vse sodelavce Radia Trbovlje predstavimo. Na čimbolj zanimiv in sproščen način. Led prebijamo z direktorjem Radia Trbovlje, Marjanom Frolom. Kapitansko mesto je prevzel pred desetimi leti. Radio je bil takrat v slabšem stanju in po pridobljenih izkušnjah na Zavarovalnici Triglav in opravljeni diplomi se je poln energije odločil sprejeti izziv - trboveljski radio popeljati v sam svetovni, no ja, slovenski vrh. Da mu je to uspelo, lahko vsak dan ugotavljate sami. To dejstvo potrjujejo tudi vsakoletna ocenjevanja, kjer se naš radio vedno uvršča visoko. In kako mu to uspeva? Kot sam pravi, ni avtoritativna osebnost, ampak je pristaš izmenjave Matjan Frol rad prisluhne dobri glasbi. mnenj. O raznih programskih in poslovnih predlogih se skuša z zaposlenimi dogovoriti, tako da zadovolji začrtano politiko’ radia, hkrati pa pusti posameznikom svobodo, da lahko v svojem delu pokažejo sami sebe (da pa s tem še vedno dosežejo začrtane cilje). Včasih se zaposleni bolj prilagodijo temu, včasih on uboga druge. To je potrebno za dobro delovno vzdušje. Da bi bila postaja konkurenčna, mora seveda spremljati tudi druge radijske programe - nacionalne in lokalne. Zase pravi, da ni prezahteven poslušalec - rad posluša dobre in kvalitetne oddaje, dobro glasbo. Vendar se zaveda, da ne more biti vedno vsem ugodeno. Veseli ga, da je na Radiu Trbovlje glasba raznovrstna. Sicer prisluhne tudi modernejši glasbi, npr. technu, vseeno pa najraje sliši glasbo 70-ih in 80-ih let ter rock. Barka pod njegovim vodstvom in s pomočjo sodelavcev torej preko vseh viharjev in čeri uspešno plove že 10 let. V tem času si je Marjan zaradi dobrega dela pridobil ugled. Najbolj ponosen je na 24-urni program, kar jim je omogočila nova frekvenca ter na to, da so kot podjetje še vedno tako uspešni, da lahko vlagajo tudi v razvoj. Da bi jim to še naprej uspevalo in da bi uspeli v boju s konkurenco ter s tem ohranili krog poslušalcev, so njegovi poslovni načrti. Z njimi so povezani tudi osebni - najti ravnotežje med časom, ki ga mora žrtvovati za radio, in med časom, ki. ga porabi zase, da lahko to delo vzdrži. Branka Jan rm tn Na prireditvi Ferrari Grand Prix '96, o kateri smo poročali v prejšnji številki Zasavca, je Janja Zupan, miss Slovenij e194, s svoj im managerjem Giintherjem Kržišnikom iz Kisovca pripravila svoj prvi samostojni projekt. V nedeljo, 7. julija, je tako v Ilirski Bistrici potekala modna revij a slovenskih manekenskih zvezd ter izbor Miss ferrari '96. Na modni reviji so sodelovale Vesna Mušič, miss Slovenije '92, Janja Zupan, miss Slovenije '94, ter Teja Boškin, ki je bila za miss Slovenije okronana preteklo leto. Postavna dekleta so predstavila športna oblačila Rucanor jeans iz Ossare ter Liscine kopalke. Po modni prireditvi so semladenke pomerile za naziv Miss ferrari '96. Predsednik žirije Boris Popovič, lastnik Ossare, ter člana žirije Roman Leljak, direktor tabloida As, in Igor Čartl so naziv miss podelili Kranjčanki Petri Bohinjc. Prve tri lepotice so za nagrado prejele zlatnino, ki jo je prispevalo Zlatarstvo Lea iz Litije. Teja Boškin, miss Slovenije '95, v oblačilih Ossare Prireditev je odlično vodil športni novinar Sašo Fabjan, za razvedrilo ob glasbi pa so poskrbeli Royal Flash iz Zagorja. J.V. Petra Bohinjc, miss ferrari '96, v kopalkih Lisce Cesto 20,*^' tellp6W6ti50,6< Janja Zupan, miss Slovenije ‘94, ter Vesna Mušič, miss Slovenije '92 Zasavc v središču pozornosti Sponzorji prireditve: Droga Portorož, časopis Zasavc, Holography studio, Bouligue O.K., Pizzeria Butana, Surf d.o.o., Boko d.o.o., BPC Ossare d.o.o., Gostinstvo Trojane, Lisca ter Zlatarstvo Lea. Pod'\eV\e ia nrnrketmgm'^' pse Čeprav je vreme zadnje dni tako muhasto, da za dve url naprej ne moremo vedeti, ali bo sijalo sonce ali pa bo klestila toča, se nekaterim prav prileže osvežitev v bazenu. Če se ne morete odločiti, kje bi najraje lovili tistih nekaj žarkov, ki včasih kar preveč sramežljivo pokukajo do naših krajev, smo za vas izbrskali nekaj informacij o trboveljskem, zagorskem, izlaškem in jagnjenlškem odprtem bazenu. Trboveljsko kopališče je odprto od devetih do osemnajstih. Ob delovnikih bodo odrasli za kopanje odšteli 400 tolarjev in otroci 200 tolarjev, od štirinajste ure naprej pa 300 tolarjev odrasli in 150 tolarjev otroci. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je cena nespremenjena, le za popoldansko karto je potrebno odšteti 50 tolarjev več kot med tednom. Če si boste zaželeli nočnega vodi s temperaturo 23 stopinj Celzija odrasle stala 400 tolarjev in otroke 250, popoldne pa 50 tolarjev manj. Nočno kopanje ni organizirano, je pa zato bogata gostinska ponudba. V sklopu bazena deluje tudi del zabaviščnega parka z biljardom, namiznimi nogometi ter videoigri cami. Če se boste odločili za izlaško kopališče, bo potrebno seči globlje kopanja po 20. uri, bo vaša denarni ca lažja za 300 tolarjev. Voda je ogrevana, njena temperatura se giblje od 27 do 29 stopinj Celzija. Za sestradane želodčke pa poskrbijo v restavraciji ob bazenu. Kopališče v Zagorju lahko obiščete vsak dan od devete do devetnajste ure. Cene niso pretirane, saj ne presežejo 400 tolarjev. Od ponedeljka do petka celodnevno kopanje odrasle olajša za350 tolarjev in otroke za 200 tolarjev, od štirinajste ure naprej pa odrasle za 250 tolaijev in otroke za 150 tolarjev. Ob sobotah, nedeljah in praznikih bo karta za celodnevno uživanje v v žep. Bazen je odprt vsak dan od devetih do devetnajstih. Nočno kopanje je za 500 tolarjev organizirano vse dni razen nedelje od dvajsete do triindvajsete ure. Ob delovnikih bodo odrasli za celodnevno karto odšteli 600 tolarjev in otroci 500, od petnajste ure dalje pa 100 tolarjev manj, vse dni v tednu. Ob sobotah, nedeljah in praznikih bo od rasle kopanj e stalo 750 tolarjev, otroke pa 650 tolarjev. Voda ob izhodu s tobogana ter srednji in otroški bazen so ogrevani na 29 stopinj Celzija, olimpijski bazen pa doseže 26 stopinj Celzija temperature. Privrženci igralnih avtomatov se bodo lahko dodobra naigrali, lakotniki pa okrepčali in odžejali. Za kopanje na Jagpjcnlci boste za celodnevno kopanje odšteli 450 tolarjev, popoldne pa 300 tolarjev. Bazen je odprt od devete do devetnajste ure, za nočno kopanje pa se boste znebili enega Gallusa ali dveh Jakopičev (200 tolarjev). Voda. ki se ponaša s 23 stopinjami Celzija, vas bo osvežila, lahko pa boste pomalicali s seboj prinešene sendviče, saj je poskrbljeno le za žejna grla. Jerca Vučetič Avtobus - moj edini dom in postelja... Zvoki skupine Interval (ne Tomaža Domiclja) so v soboto okrog dvajsete ure okolišane (tiste, ki niso prebrali zadnjega Zasavca) opozorili, da se na igrišču Partizan Dušan Grum je prejel največ aplavza, predvsem mlajših gostov. v Zagorju nekaj dogaja. Z odra je prisotne, ki jih ni bilo malo, pozdravil Gorazd Mavretič. Pozdravu se je pridružila tudi Vesna Cvetič, ki je pri Zasavcu vodila projekt Naj šofer. In uradni del se je začel. Starejše članice Rokometnega kluba Zagorje so skrbele, da gostje niso imeli suhih grl, mlajše so ponujale srečke. Obetala se je prava šoferska veselica, kar so zaslutili tudi gostje. Bilo jih je čedalje več. Gorazd Mavretič je naznanil naj šoferje. Direktor Integrala Kum Trbovlje PeterEijavec je podelil zlati znak in priznanje svojemu naj šoferju Dušanu Grumu. V Integralu Zagorje je zlati znak in priznanje prejel Martin Florinda, seveda iz rok direktorja Janeza Pavška. Pavle Železnik pa je prejel priznanje in zlati znak od direktorja Izletnika Celje, PE Hrastnik, Janka Cesarja. Ne vem, ali so bile roke gostov zaposlene z odpiranjem srečk, kozarci ali so bile morda še neogrete, aplavz je bil bolj ko ne reven. Je pa treba poudariti, da gaje največ požel Dušan Grum. Edina šoferka, ki vozi pri Integralu Kum Trbovlje, Maijeta Petek, je na prireditvi manjkala In to zaradi tega. ker je bila v službi. Na prireditvi ni manjkal niti župan zagorske občine Matjaž Švagan. ki je pozdravil goste in na kratko (spet) spregovoril o nadaljevanju zagorske zgodbe o uspehu. T.P. Foto: Tomo Brezovar Martinu Florindi je zlati znak in priznanje podelil direktor Integrala Zagorje Janez Pavšek. Pavle Železnik je prejel zlati znak in priznanje od direktorja Izletnika Celje, PE Hrastnik, Janka Cesarja. Pozdrav zagorskega župana Matjaža Švagana. Šoferska veselica z Zasavcem in Intervalom je trajala pozno v noč. M Nagrade, nagrade, nagrade... Milojka Jeretina iz Zagorja, Stanka Uran iz Hrastnika, Ivica Obran iz Radeč so prejeli nagrade Zasavca in Zdravilišča Šmarješke Toplice. p°delil° st“ iim i'h predstavnica Zasavca, Vesna Cvetič, in prikupen voditelj Gorazd Mavretič. Na prireditvi je ena od nagrajenk, Milojka Jeretina iz Zagorja, izžrebala30 srečnežev, ki so glasovali za Naj šoferja. Pa jih naštejmo: Andrej Šumcr, Zagorje, Matjaž Češek, Zagorje, Alojz Hrovat, Kisovec, Marija Recek, Hrastnik, Ani Lamberger, Trbovlje, Žiga Živoder, Trbovlje, Mira Kmetič, Podkum, Fani Lekše, Zagorje, Tilen Murata, Zagorje, Frančiška Okoren, Gorenje blato, Matjaž Češek, Zagorje, Ana Praznik, Zagorje, Franc Marinčič, Not. gorice, Jožica Kreže, Trbovlje, Alojz Podmijšak, Izlake, Rudi Zakšek, Izlake, Mojca Končar, Ljubljana, AntonDrgan st., Zagorje, Iva Hild, Trbovlje, Tina Peklar, Dol pri Hrastniku, Rudi Janežič, Zagorje, Blanka Janežič, Zagorje, Dragica Fain, Zagorje, Lidija Svenšek, Zagorje, Robi Petek, Trbovlje, Vesna Seničar, Dol pri Hrastniku, Brigita Juvan, Trbovlje, Alenka Jagodič, Trbovlje. Nekateri izmed omenjenih srečnežev so bili izžrebani dvakrat. V se glasovnice imamo v uredništvu, kamor se lahko oglasite tudi po nagrado. Na prireditvi smo izžrebali tudi devet naročnikov, ki bodo prejeli nagrade iz sklada Zasavc nagrajuje zvestobo. Predstavili jih bomo prihodnjič. Ko združijo moči prekaljeni glasbeniki, ne more nastati nič drugega kot dobra skupina. Nastane tudi dokaz, da Zasavje, tudi kar se tiče pop glasbe, še ni mrtvo. Iztok Grahek sije nabiralizkušnje v skupini Veter. Prav tako kot Janez Hameršak. Tomo Avdič pa je znan iz skupine Snoopy. Trije prijatelji iz Hrastnika so pred meseci staknili glave in ugotovili, daje skrajni čas za novo zasavsko skupino. In nastal je trio s simpatičnim imenom - Šepa še. Vsak začetek j e težak, pravijo. In to velja tudi za trio Še pa še. Fantje so najprej začeli skromno, z lokalnim igranjem po večjih in manjših veselicah. Dober odziv publike jih je spodbudil in pojavljati so se začeli na raznoraznih prireditvah v bližnji in tudi že bolj oddaljeni okolici. Trojico pa ne drži skupaj samo prijateljstvo. Vsi imajo veliko željo po igranju, po nastopanju. In temu primerni so tudi načrti. Zaenkrat jih še ne obešajo na velik zvon. Družno le zatrj ujejo.daseboonjihšeslišalo. In glede na to, kako so vso stvar zastavi h, ni razloga, da jim ne bi verjeli. Konec koncev so vsi trije "stari mački" zabavne glasbe. J.N. štiristo pisemin več kot 80 odstotkov oboževalcev je menilo, da naj Smrkci kar obdržijo svoje ime. In Srnrkci niso samo tisti simpatični junaki iz risanke, katero smo lahko spremljali tudi na naši televiziji, temveč so to tudi trije mladi in simpatični fantje, ki sestavljajo skupino z istim imenom. Smrkci, katerih prava imena so Tadej Vobovnik, Aleš Spruk in Stane Vcrbek - Sten, so nastali v začetku letošnjega leta, ko je Sten zapustil skupino 12. nasprotje. Fantje so v studiu Tivoli pod budnim očesom Aca Razbornika posneli deset skladbic, pri snemanju pa so jim pomagali tudi njihovi glasbeni prijatelji - Jonas Ž., skupina 1 x band, Vojko Sfiligoj, Oliver Antauer, Lado Jakša, Saša Olenjuk in še mnogi drugi. Fantje se bodo z eno izmed teh skladbic predstavili tudi na letošnjih Melodijah morja in sonca, v petek, 19. julija. Poleg kasete in CD-ja, ki bosta izšla pri ZKP RTV Slovenija, bodo fantje posneli tudi videospot za pesem Divja pot. In kakšno vlogo imajo naši Smrkci v skupini? Tadej igra bas, poleg tega je tudi član celjske Veronice. Za vse oboževalce punka naj napišem tudi to, daje bil Tadej včasih član skupine Niet. Aleš ima v skupini vlogo klaviaturista in programerja, fantje najmlajši član skupine. Sten pa je glavni vokalist in kitarist ter bivši član skupine 12. nasprotje. Fantje so imeli tudi veliko težav s svojim imenom (ime Smrkci je namreč zaščiteno). Toda s pomočjo svojih oboževalcev so (p)ostah fantje še vedno Smrkci, saj je na njihov naslov prišlo več kot prav to seje tudi zgodilo. Smrkci so ostali Smrkci, vsi oboževalci pa jim lahko tudi pišete na naslov Fan Club Denis Koleto, Klavčičeva 6, 1240 Kamnik. Saša Grobljar 1. UMRI POKONČNO 3 2. MREŽA 3. VRSTA 4. POGUMNO SRCE 5. SVOBODNI W11LY 2 6. OBLEGANI 2 7. PODLI FANTJE 8. PONOČNA VROČICA 9. CASPER 10. TARČA V posielji s SOVRAŽNikoiM (SlEEpiNq u/irh eIhe Enemv, ZDA - 1991, KAliANTANijA) Laura (Julia Roberts v prvem bolj odmevnem filmu po uspešnici, ki jo je lansirala - Pretty Woman) in Martin Bumey (Patrick Bergin) sta poročena že štiri leta. Navidez sta najsrečnejši, naj popolnejši in najbolj uspešen par daleč naokoli, vendar se za zidovi domačega stanovanja zunanja podoba dnevno spreminja v moro. Martin je brutalen, izkoriščevalski, bolano posesiven & ljubosumen mož. Možakar, ki pač vidi ženo ne le kot svojo lastnino, ampak tudi kot služabnico. Laura živi v nenehnem strahu pred njegovim fizičnim in psihološkim teroriziranjem, upajoč, da mu bo nekoč uspela pobegniti. V tej svoji želji gre celo tako daleč, da uprizori lastno smrt (na jadranju se "utopi"), si spremeni identiteto in se preseli daleč proč. V Iowi, kamor se je zatekla pred Martinom, Sara (bivša Laura, op. p.) spozna prijetnega soseda Bena Woodwarda (Kevin Anderson), učitelja dramatike. Wood ward j o (sicer s težavo, a vseeno) ponovno nauči čustvovati in zaupati in Sara se z njim (v zahvalo?) zaplete. Vse bi bilo kot vpravljici, če Martin ne bi ugotovil, da njegova žena ni mrtva... V postelji s sovražnikom je drama s primesmi thrillerja. Do neke mere spominja na Pacific Heights, čeprav ima slednji precej drugačen zaplet. Noja, mogoče je ravno obratno. Ronald Bass je scenarij za film priredil po noveli Nancy Priče, glasbo pa je napisal Jerry Goldsmith. Režija Josepha Rubnaje na trenutke odlična (pretežno po krivdi scenarista). Zato pa je igra glavnih protagonistov toliko boljša. Odlična sta predvsem Robertsova in Anderson. Ocena: *** Tommy totajjoLRj.auuyuyiJuyiJouLMJLuutjyoLojiuyut3uuuyLOuouyuyLOJ3iuuLiiJ-; —jiiL . na področju glasbe unča Po dobrih dveh letih premora g i se na glasbeno prizorišče vrača g v ” avstralska skupina INXS. Fantje s * s0 ,,k l>m,vratl ° že pripravljajo in snemajo novo § j: ploščo in le-ta naj bi izšla še letos. Malce slabše pa se godi g ihovim sonarodnjakom. Skupi- g: ■'™"‘ 1 ‘J '7 na Crovvded house je dokončno § opravile, rezultati pa so seveda razpadla. Slišati je, da sta bila f brata Finn (mimogrede, onadva rt*W*k *& DI 8 I 1 \Jfmr 1. J. JI ;:;:£:£:x:£x;xxx;:;x£x;:;:;:£:;:+:;:£:£:£:>;:;:£:$:;:;:£::£ : i iiiii^i^^i^ii^^l^Biiiiiiil^i^^^pilliiaih 1 rmii mdifižvhhari ič čha išimcim vtčbjer-ste zagorskega moštva. In zares, skorajda zmeraj, kose ta dva Igralca bili stoodstotno uspešni. Kje tiči skrivnost'.’ dokopljeta do žoge. se zatrese mreža. Uspešnejši v tej sezoni jc Kil V tej sezoni enajstmetrovke resda nisem zgrešil. Ključ do uspeha so Tadej Grčar, ki jc mrežo nasprotnikov zatresel kar trinajstkrat. t rurtmei. Prod vsakim ti eni tigoiti / vratar jeni Ilaecti uit ti eni tava izvajanje. Tako sem tega 'sfinaii zijal'do svojega maksimuma. Seveda ne bi mogel Tadej, kako hi ocenili sezono, s tem pa tudi svojo igio? reči, da enajstmetrovke ne bi mogel tudi zgrešili. Minulo sezono moram kljub vsem« oceniti kot dobro. V jesenskem Mnogi pripisujejo največ Zaslugza vaš uspeh trener j u B a Hlam nrttlov 1 :§S||g|g§||||||§||§§|||||g||||$^ nadaljevanju manjkale točke, ves spomladanski del je bil zalo težak. Kos - ŽibreV? Kako m.da sc vamjekidprlo'prav m sezono'?rtejnikohnistoijili tako $e kakšno sezono prej je bila biptava' močnejša. Nazadnje je vse strelsko razpoloženi. Je mogoče tazlog v tern. da prej ob Poglajnu itt breme padlo ua Kosa, tako da lega ni zdržal. In klub je počasi imtitni. Peuušičn niste prišli do priložnosti? Novi člani uprave so vnesli novitete, vspodbndo,...Ttener Žihrei se je Vi ej pj i Zagotju tesdamsem bil strelsko razpoložen, ampak v Kisovcu dokazal v Šmartnem, ko je ekipo praktično rešil pred izpadom, sem (akiat dosegel veliko zadetkov. V/.agotjupa je vednopri manjkovalo Spieutemba je bila vsekakot pufiebtta itt, kot se je pokazalo, tudi dohrih veznih igralcev, vedno je bilo dosti napadalcev, kot sta Perniški uspešna. iti Poglajen. Tako sciutii teta igral v vezal liniji in sc podi edil trenerju Kaj hi še morali storiti v moštvu, da bi bilo uspešnejše v drugi ligi? oz. klubu. Pclnišic in Poglajen sta bila v vezni liniji.'dabša od mene, ne Odločilni dejavnikje ‘upi ava'.sledijo pa igralci. VZagoijtipoiicbujciiio morem pit niti trditi, da sla v "špici” boljša. Pač, trener je odločil in jaz še dva vezna igralca, nato bomo res odličen dntgoligaš. sem take tgtal. Peter Motnikar NOGOMET Rusar bo še igral Trbovlj e - Vodstvo trbovelj skega drugoligašaje, kot vse kaže, vendarle našlo dovolj finančnih sredstev za nemoteno delo v naslednji sezoni. Zaenkrat imajo zagotovljenega 80 odstodkov denarja, ostalo petino pa naj bi zbrali med letom. Ta načrt so predstavili tudi igralcem in trenerjem, z veterani pa so se pogovorili o možnosti "operativnega" sodelovanja. Vodilni možje so bili zadovoljili, saj naj bi v Trbovljah igrali še naprej. Vse je bilo pravzaprav odvisno odigralcev. Če ne bi bili pripravljeni sodelovati, bi lahko zares "zaklenili vrata". V pogovorih z "upravo" je sodelovalo 11 igralcev, 8 izmed njih pa je sprejelo ponujene pogoje. Holešek in Florjane nista bila najbolj zadovoljna, aše vseeno ostaja upanje, da bo do dogovora pri šlo. ZaRudarja je bil zares predrag le mladi Borštnar, ki se prav gotovo precenjuje. Morda bi ga bilo prav spomniti na star slovenski pregovor, ki pravi, da kdor visoko leta, nizko pade. Rudar računa tudi na nekatere svoje igralce, ki igrajo v drugih klubih, predvsem naČuka inŠkofco, ki sta nazadnje igrala v Litiji. V teh dneh naj bi v Trbovlje prišla dva prvoligaška igralca iz Makedonije. Gre za libera in izrazitega napadalca. Poleg tega naj bi v klub pripeljali še 4 igralce iz Slovenije. Skupno bi imelo tako strokovno vodstvo na razpolago 16 do 18 nogometašev. Priprave na novo sezono so se (sicer v okrnjeni, zasedbi) pričele v torek. Rudar je dobil tudi novega trenerja. Milenko Sivko namreč nima potrebne izobrazbe, zato jemoral mesto prvega strokovnjaka v klubu prepustiti drugemu. V Zasavju je malo trenerjev, ki imajo višješolsko nogometno izobrazbo. Kot naročen je tako prišel 32-letni ZagotjanEdin Osmanovič, ki je pred nedavnim končal s šolanjem na fakulteti za šport. Sevedanovega trenerja ne čaka lahko delo, toda pogum tudi nekaj velja. Tega pa Osmanoviču ne manjka. Izkušenj za delo s člani sicer nima, saj jedoslej v glavnem uspešno delal le z mladimi. Nazadjeje deloval v NK Ježica, ki deluje pod okriljem Oblakove nogometne šole. Seveda bo novi trener potreboval podporo "okolja". Njegov pomočnik bo po vsej verjetnosti Edi Navratil, Stane Grablič pa bo še naprej skrbel za trboveljske vratarje. Najpomembneje je, da bodo Trboveljčani "brcali" še naprej. To je v tem trenutku tudi najpomembnejše. V naslednjih dneh hotno videli, kako kakovostni igralci bodo oblekli nekoč tako cenjeni "zeleno-črni" dres. Potem bomo seveda lahko več zapisali tudi o ambicijah kluba s 74-letno tradicijo. Sašo Fabjan ROKOMET Rudar še z dvema tujcema Trbovlje - Potem ko se z Rudisom niso uspeli dogovoriti o pokroviteljstvu, je izglodalo, da so se nad trboveljski rokomet zgrnili črni oblaki. Prizadevna "uprava" pa je vendarle našla sponzorja. Po nekaterih informacijah ta ni domačin. Rudarjev prestopnem roku pridobil SrbaLončareviča (desni zunanji) in Makedonca Nikolovskega (desno krilo), ki sta se tako pridružila vratarj u Randželo viču, ki je v minuli sezoni povsem zadovoljil. Izpisnico je vzel le Čop, ki se je, kot kaže, dogovoril za prestop v Badel 1862 Zagreb. Vsi ostali igralci bodo še naprej na voljo trenerju Ivu Jekošu, kije začetek treningov napovedal za 29. julij. S.F. Trije Zasavčani v 1.B ligi Trbovlje - Strokovna komisija sodniške organizacije rokometne zveze Slovenije je izoblikovala liste sodnikov, kontrolorjev sojenja in delegatov za sezno 1996/1997, predsedstvo slovenskih sodnikov pa jih je nasvoji prvi seji pod vodstvom Štefana Juga potrdilo. Od zasavskih sodnikov na 1. Usti ni nikogar, na 1 .B listi (sojenje 1 ,B lige in nižjih h g) pasoSašo Fabjan. Bojan Oblak in Marjan Frelih (v paru z laomi Mokotarjem). Drugo ligaške tekme bodo sodih pari Teršek - Rižner, Cilenšek -Okanovic, Pepelnjak-Pepelnjak, VVeingartner-Drobnič, Sovdat -Suhodolčan tr Bandur v kombinaciji s Celjanoma Mesaričem in Odlazkom, Žibret in Masleša pa sta uvrščena na listo za sojenje tekem kadetov. Med kontrolorji je na listi le Izlačan Zvonimir Ule, ki bo ocenjeval sodnike v 2.1igi in v tekmovanjih, namenjenih mladim. Dogovorih so se tudi, da bosta po dva člana strokovne komisije zadolžena za posamezni sodniški zbor. Za zasavske sodnike bosta tako "skrbela" mednarodna sodnika Darko Repenšek (Rečica ob Savinji) in Janko Požežnik (Celje). In kdo so sodniki, ki lahko sodijo Rudarju v prvi ligi? To so pariKalin-Korič, Požežnik-Repenšek, Melanšek-Povalej, Krašna-Vodopivec, Juratovec-Puntarič, Krstič-Ljubič, Čeak-Babič, Kaučič-Jager, Tomšič-VVutej, Skubic-Tomič, Nojič-Glažar, Rakovec-Hočevar, Bolčina-Hreščak, Romih-Nikolič in Svoljšak-Dolanc, Radečanom, Dolanom in Litijanom pa lahko v l.B ligi prvoligaških sodnikih zapiskajo tudi pari Kumer-Bujdo, Anderlič-Šavc, Lenarčič-Mirt, Gombač-Šakič, Sard inšek-Štern in Andoljšek-Pangerc. S.F. Zagorjanke ne gredo v 1. ligo Zagorje - ŽRK je prejšnji teden prejel ponudbo RZS, ki je govorila o možnosti nastopa Zagorjank vi. ligi, potem ko je to napredovanje odpovedal Lokaš tar iz Škofje Loke. Letos naj bi 1. članska hga za ženske štele 12 ekip, naslednjo sezono pa od 8 do 10 ekip. Poleg tega naj bi se v sezoni '97f9% izoblikovala enotna 2. hga, ki seje vse do sedaj dehla na vzhod in zahod. Po dolgem premisleku in analizi položaja je "uprava" sklenila, da zaradi pomanjkanja pogojev (dvorana, prestopni roki) ekipa Zagorja tudi v novi sezoni nastopa v 2. SRL ženske - vzhod. Sicer pa nobena igralka ni zapustila kluba, trener ostaja uveljavljeni strokovnjak Boris Vrhovnik. Sprememba je le pri mlajših selekcijah, saj je Marjan Lipovšek novi trenerk '85 in mlajših. Poleg tega se je močno okrepilo strokovno vodstvo. Potekajo pa pogovori z morebitnim sponzorj em, s čimer je pogojen tudi prestop uveljavljene igralke, nekoč jugoslovanske reprezentantke, ki naj bi bila pravo presenečenje za ljubitelje rokometa v Zagorju. 13 igralk in 2 trenerj a so se udeležih 18. Rokometne šole v Izoli. V ožji izbor reprezentance so prišle Manca Jere i n Ines Ramšak, kot rezerva paN ina Vrhovnik. Te igralke se bodo udeležile priprav reprezentance v začetku avgusta. Najbolj razveseljuje to, da bo športna dvorana v Zagorju končana marca, kar pomeni, da bodo Zagoijankedrugidelprvenstvaigrale že v novi dvorani. P.M. TENIS Golob zmagal na Izlakah Izlake - V soboto, 13. julija,jeTK Izlake organiziral prvi poletni odprti turnir v tenisu. Med 28 prijavljenimi igralci z Izlak, iz Zagorja, Trbovelj in Laškega je zmagal Trboveljčan Peter Golob. Papirnati favoriti so v glavnem izpolnili pričakovanja, vendar povsem brez presenečenj le ni šlo. Tako je domačin Zoran Novšak v četrtfinalu premagal Boštjana Gošteta, prav tako pa je zobe pokazal tudi veteran Jože Lebar, ki je presenetljivo, a zasluženo, premagal mladega in obetavnega Davida Otopala iz Trbovelj. V polfinalu pa j e, kotkažejo rezultati, obema zmanjkalo moči, tako sta klonila proti kasnejšima finalistoma: Peter Golob - Zoran Novšak 6:1, 6:1; Aljoša Ule - Jože Lebar 6:1, 6:1. V zanimivem finalu je Peter Golob premagal domačina Aljošo Uleta z2:1 v nizih, in sicer s 6:4,0:6, 6:2. M.H. * m STRELJANJE Kmalu konec krize? Trbovlje- Člani strelske družine SIT so se pred dnevi zbrali na redni letni konferenci. Ocenili so delo v minulem obdobju ter se pogovorili o načrtih. Predsedniško nalogo bo še naprej opravljal prizadevni Štefan Možgon. Na konferenci so se dogovorili tudi o spremembi imena. Stelska družina STT se je tako preimenovala v strelsko društvo Trgotrans. Zaradi statusnih sprememb so pripravili tudi nov statut. Trboveljski strelci sicer razpologajo z modernim streliščem v središču mesta, v kratkem pa naj bi tudi uradno poštah njegovi lastniki. Po nekajletnem zatišju in krizi, ki je nastala predvsem zaradi finančne stiske (strelci niso imeti povrnjenih niti potnih stroškov), so v svoje vrste privabili lepo število mladih. Organizirati so šolo streljanja, večina udeležencev pa se je odločila za aktivno ukvarjanje s strelskim športom. SD STT je bila nekoč med najboljšimi v Sloveniji, posamezniki so posegali po vidnih mestih celo na področju bivšedržave. Tako uspešno naj bi bilo tudi strelsko društvo Trgotrans. Seveda bo za to potrebno nekaj časa. Mlade je potrebno postopoma uvesti v skrivnosti streljanj a in vzgojiti čimboljše člane. Trboveljčani po izpadu tekmujejo sedaj v tretjetigaški konkurenci. Zanimivo, da v njihovih članskih vrstah nastopata tudi dve nadarjeni strelki. Najbolj pomembno je, da jim ne manjka volje, spridobitvijo nekaterih gospodarstvenikov v upravni odbor računajo tudi na bolj polno klubsko blagajno. Z njo naj bi v nekaj letih prišli tudi uspehi. S.F. ATLETIKA Heda druga Trbovlje - V soboto, 6. juliija, je bil v Kočevju 2. V eronikin tek. Proga jebiladolgalOkilometrov.Venotni kategoriji je Trboveljčanka Heda Kotar zasedla absolutno 2. mesto, njen možBojan Kotar pa je v svoji kategoriji nad 40 let zasedel4. mesto. B.K. PLAVANJE Ličarjeva naskakuje normo za EP Trbovlje - Potem ko so lani uspešno izvedli absolutno državno prvenstvo, sta za prizadevnimi trboveljskimi plavalnimi delavci že obe letošnji domači preizkušnji. Gre za 3. kolo predtekmovanja PZS in tradicionalni Lučkin memorial. To tekmovanje, namenjeno izvrstni plavalki Lučki Vodišek, ki v cvetu mladosti ni preživela avtomobilske nesreče, prirejajojo že od leta 1969. Tokrat so pripraviti že 27. memorial, tako kot vedno pa so se izkazati kot vzorni prireditelji. Pred vsemi slovenskimi plavalci so sedaj državna prvenstva. To soboto je v Ljubljani že potekal prvi del moštvenega prvenstva mlajših dečkov in deklic, čez nekaj dni pa se bodo pomerili še v Radovljici. Med 19. in 21. julijem bodo moči meriti dečki in deklice. Tudi to tekmovanje bo v slovenskem glavnem mestu. Teden dni za tem bo v Mariboru na vrsti kadetsko in mladisko državno prvenstvo, zaključek pa bo odprto slovensko prvenstvo z mednarodno udeležbo in absolutnim državnim prvenstvom v prvem avgustovskem vikendu. In kakšni so cilji trboveljskih plavalcev? Želijo si nekaj medalj, največ možnosti zanje pa ima Jure Bola pri dečkih, morda tudi Jelena Lušič pri deklicah ter Alenka Ličar ter brataMatjažinTomaž Jazbec v članski konkurenci. Trener Ervin Mlakar največ pričakuje predvsem od najboljše trboveljske plavalke, udeleženke zadnjih dveh mladinskih evropskih prvenstev, Alenke Ličar. Ta bi v Radovljici lahko osvojila tudi kakšen absolutni državni naslov, v disciplinah 200 in 400 mešano pa bo naskakovala celo normo za nastop na članskem evropskem prvenstvu, ki bo na sporedu prihodnje leto. S.F. LOKOSTRELSTVO Nove točke Zagorje - Minulo soboto sta se lokostrelca LK Valvasor Pavel Savšek in Alojz Pavlovič udeležila že 4. tekme 3-D za alpski pokal, kije bila v Badlschlu v Avstriji. V močni mednarodni konkurenci sta se znova odlično odrezala, saj stav stilu coum-pound neomejeno osvojila Savšek drugo in Pavlovič četrto mesto. Prejela sta nove točke, tako v skupni razvrstitvi Savšek trenutno vodi, Pavlovič pa je četrti. Do konca alpskega pokala bo še ena tekma v Avstriji, v septembru pa bo finale na Snežniku. P.S. .............................. bodo vendarle ostati, V lem zagorskih igralcev. 29-letiri Sezona za Mengeš ni bila ravno primeru bi bili zelo močni. AhdželkolW.Scjepole,u uspeš«*. O ojegovi usodi je Predvsem glede na to, da so iliiisSif:.............leBicai..................... : ' ' II d- liti... d Amon Kurežm LadCj Vrotrv.sem trenutno mez avtomom.a, . «**— 1*—» «*•* 21 «*».« MlvM-.ei.ip.UF.Nmnl Pooscnnna.isnhletilugraitja kluhth raje ne h! govorit. u.m1«cvvJzapou.v,«au, v Zagorj uje bila to dobrodošla Krij friOriLŠ o letošnjem vloga napadalca še posebej sprememba. Veliko sem se zagorskem igralskem kadru? ‘ 'x>" ..............1... Rally v Velenju V soboto smo se v lepem vremenu zbrali pred Rdečo dvorano v V elenju, kjer je bil start 3. rallya treh dolin. Rally je začela s štartno številko ženska posadka iz Ljubljane z vozilom VW Polo. Prva naša predstavnika sta bila s štartno številko 16 posadka Kropivšek - Palčič. Prva spretnostna vožnja je bila kratka, vendar zanimiva. Najboljši čas sta dosegla "mačka" Turk - Šink s peugetom 205 GTI. Tudi ostali so jo izpeljali odlično, omeniti je treba, dajeTomizY 45 na tej spretnostni vožnji ugnal svojega večnega tekmeca Kvedra iz Lukovice in si privozil sekundo naskoka v nadaljevanju. Sledila je preizkušnja na velenjskem letališču, kjer so se začele težave. Organizator je na izjemno dolgo progo postavil premalo sodnikov, ki bi imeli pregled nad dogajanjem. Tako je Boštjan napravil napako, sodniki pa teganiso opazili. Na naslednjih etapah so se napake organizatorja ponavljale, tekmovalci pa so bili nezadovoljni. Na 4. spretnostni vožnji je bilo tudi nekaj vroče krvi, saj so Tomija opeharili za 20 točk. To pa mu ni zbilo morale, temveč nasprotno, na naslednji preizkušnji je pokazal, da je eden najboljših. Dosegel je najboljši čas, kar ga je na koncu pripeljalo na 2. mesto v razredu I. Omeniti je treba tudi dobro vožnjo posadke Razpotnik - Razpotnik, ki je s svojim AX-om vozila odlično in na koncu v razredu II zasedla 3. mesto. V razredu III sta si zmago ponovno privozila Turk in Šink, vendar sta na podelitvi z zelo lepo športno potezo svoj pokal predala drugouvrščenemu Zormanu in se odmaknila z zmagovalnih stopnic ob bučnem aplavzu sotekmovalcev in publike. Tako sta potem tretje Robert Golež v svetovnem vrhu V nedeljo, 14. julija, je bila v Orehovi vasi pri Mariboru tekma za svetovno prvenstvo v motocrossu z motocikli do 125 ccm. Na sobotnih kvalifikacijah so se med štiridest najboljših tekmovalcev na svetu uvrstili kar štirje Slovenci. Med njimi tudi komaj 16-letni Robert Golež z Marnega pri Hrastniku, ki tekmuje z motociklom Honda za Sitar pneumatic team iz Kamnika in je bil naj mlaj ši tekmovalec v Orehovi vasi. Robert je bil kot perspektiven motokrosist že predstavljen na "neosvinčeni" strani v Zasavcu, tokrat pa je dokazal, da res spada v sam svetovni vrh. V Orehovi vasi sicer ni posegel po točkah za svetovno prvenstvo, je bil pa v prvi vožnji sedemindvajseti, v drugi paje zaradi okvare motorja odstopil. Pred okvaro paje bil na šestindvajsetem mestu. To je zavidljiv uspeh, če primerjamo majhno popularnost tega športa v Sloveniji in s tem toliko večje težave priiskanju sponzorjev s profesionalnimi tuj imi tovarniškimi ekipami, ki razpolagajo z nekaj desetkrat večjim "proračunom". J.R. mesto v tej skupini zasedla z R 5 GTE Bartelme in Trdin. V skupni razvrstitvi tako še vedno vodi ekipa KBM Racing Zagorje pred Avto Uri iz Žalca in Rally teamomiz Raven.Naslednjirally bo pri nas v Zagorju 10. avgusta letos. B.B. Promet Hrastnik - 9. julija ob 16.35 uri je počilo pred pošto, ko sta trčila voznica R.B. in voznik M.M. Hrastnik - 10. julija ob 7.05 uri je L.I. obvestil policiste o prometni nezgodi na cesti Dol - Marno. Omenjeni voznik je zavijal levo, pri tem pa je B.I., ki je pripeljala za njim, trčila v zadnji del njegovega avtomobila. Škode je nastalo za 130.000 tolarjev. Hrastnik - 10. julija ob 8.15 uri se je na cesti, ki vodi proti kraju Studenci, voznik kombija S.B. izogibal večji luknji na cesti. Luknji seje verjetno uspešno izognil, saj je zapeljal s ceste, vozilo pa se je prevrnilo. Pri tem je na vozilu nastalo za okoli 2.700.000 tolarjev škode. Trbovlje -11. julija ob 21.24 uri je na Trgu Franca Fakina prišlo do prometne nezgode, po kateri je povzročitelj pobegnil. Na podlagi zbranih podatkov so policisti povzročitelja kmalu izsledili in proti njemu ustrezno ukrepali. Litija -12. julija okoli 5.00 ure je prišlo do hujše prometne nezgode nasproti litijske policijske postaje. V nezgodi se je hujše poškodoval Trboveljčan S.W., ki je s svojim avtomobilom čelno trčil v avtobus. Voznika so zaradi hujših poškodb s kraja nezgode odpeljali v Klinični center v Ljubljani. Kradejo kot srake Litija - 10 julija je S.Z. prijavil policistom tatvino gorskega kolesa, zaradi katere je bil oškodovan za 32.000 tolarjev. Hrastnik - 14. julija je neznani vlomilec izkoristil le dveurno odsotnost lastnika stanovanja, da je temeljito prebrskal prazno stanovanje in iz njega odnesel 600 nemških mark, 40.000 tolarjev in 15 CD plošč. Hrastnik - 9. julija je bilo vlomljeno v Godbeni dom Hrastnik. Neznanec je razbil vrata, vstopil v dom in odnesel okoli dvajset steklenic pijače in za okoli 1.000 tolarjev drobiža. Mladostniško nasilje 10. julija je Trboveljčanka L.B. policistom povedala, da je njeni mladoletni hčerki grozilaO.M. Svoje grožnje je podkrepila z "bokseijem" ter obljubljala, da jih bo drugič podkrepila z nožem. požari i/.bruhnili kar trikrat. 11. julija je zagorelo v stanovanju na Trgu Franca Fakina v T rbovljah, ko je očitnosestradan A.l). postavil na štedilnik ponev z oljem, nato pa zaspal pred televizijskim ekranom. Na srečo se je vse skupaj končalo le z materialno škodo na kuhinjskem pohištvu, Nekaj ur pred tem je gorelo tudi v pisarni izlaškega podjetja liti lilektroelement, ko seje zaradi napake vžgal a v tomnt za kavo. Požar so pogasili delavci sami. Poleg uničenega avtomata za kavo pa je nastalo še nekaj škode zaradi dima in saj, kijih je povzročil požar. Še najhujši in najnevarnejši požar pa je izbruhil 12. julija v kletnih prostorih litijskega bloka na katerega vzroki še niso znani, so se najprej lotili litijski gasilci. Na pomoč so jim nato priskočili še kolegi iz Šmartnega, potrebna je bila tudi pomoč gasilcev poklicne gasilske brigade iz Ljubljane. Ker se je po bloku razširil stanovalcev. Na srečo pa se ogenj ni razširil na stanovanjski de. bloka. Požar ............................. Guns 'n' roses V prejšnji številki Zasavca smo poročali o zaplembi orožja v Zagorj u. Na fotografiji si tokrat poleg zaplenjenega orožja lahko ogledate tudi dvaavtoradia, ki še vedno čakata na lastnika. Zagorski policisti pa so imeli zorožjem opraviti tudi ta teden. 13. julija so bili namreč obveščeni, da K.Š. iz okolice Izlak domačim grozi s pretepom in ubojem. Kršitelja je policijska patrulja prestregla že na poti proti kraju dogodka. Zaradi suma alkoholiziranosti so policisti zoper K.Š. odredili preizkus. Vendar gaje omenjeni odklonil. Zaplenili so mu tudi manjši lovski nož. s katerim je grozil. Poleg tega pa so ugotovili, da je K.Š. grozil tudi z lovskim orožjem ter da ga ni imel primerno shranjenega. Zaradi okoliščin (grožnje, nepravilne hrambe) so mu orožje zaplenili in sprožili postopek za trajni odvzem le-tega. Aufbiks Nekaterim aufbiksarjem očitno matematika ne gre prav od rok. Zato je bila večina prepričanih, da smo bili tri najstega v petek, ne v soboto. In temu primerno so bila tempirana dogajanja na področju naravnih katastrof. ste. Najprej klasika za ogrevanje. TrboveljčanP.Z. je vozil pod • vplivom vesečesa. To za naše kraje niti ne bi bil tako tragičen dogodek, če nesrečneža pripadniki Lige za trezno avtomobilsko življenje ne bi zasadili v eni sami noči kar dvakrat. Pa kaj bi zgubljali besede. Do streznitve. Devetega so zasačili S.T., ki seje švercal na vlaku. Očitno A mu je šverc šel kar dobro od rok, saj mu je uspelo priti do Litije. ti- Deveti julij je bil prav grozen dan tudi za F.C. iz Litije, saj A je bil baje v smrtni nevarnosti. Na pomoč je klical može v modrem. Težava je bila le v tem, da jim ni znal povedati, zakaj sploh je ogrožen. Morda zaradi preveč krvi v alkoholnem obtoku? Enajstega je pripadnost veliki srečni aufbiksarski družini A izkazoval Hrastničan D.I. Čisto nič aufbiksarsko razpoložena natakarica v bistroju Lipa mu namreč ni hotela izpolniti poželjenja po vesečemu. Zato gaje malo pobiksal. Umiril se ni niti potem, ko so mu pripadniki modre antiaufbiksarske lige na obe roki nataknili častni, med seboj z verigo povezani zapestnici zaslug za narod. Seveda le do streznitve. >Ji Navsezgodaj zjutraj so imeli zagorski varuhi reda in miru A nemalo težav s pokvarjenim elektronskim alkotestom. K.B. je namreč napihal kar 4,3 promile. Po vsej logiki bi omenjeni voznik moral biti že zdavnaj pokojen. Zato je bila edina možna razlaga tega dogodka pokvarjen alkotest. Pa vendar so se kmalu prepričali, da nemogoče je mogoče! Aulbiksotehna vse tja do streznitve. lil iiiiiiisii r f! <1 Sšsgi I . I U U MJ ... •J’ pili isci Mali oglasi vZasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov " | pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakapali prodajo osebnih stvari. | Omrežno skupino pišemo takrat, ko jeponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, PARCELE UGODNO prodam garsonjero, tel.: 27-321 PRODAM hišo (elektrika, voda) ob cesti, Mirko Radič, Krnice 2, Hrastnik UGODNO prodam nedokončano hišo z delavnico, primerno za skladiščenje, v Trbovljah, tel.: 27-401 PRODAM 2-sobno stanovanje, 64 m1, center Zagorja, 6. nadstropje, sončno, telefon, KTV, toplovod, dvigalo, v lesu, vseljivo avgusta, cena po dogovoru, tel.: 61-996 ODDAMO v najem dva lokala v centru Trbovelj pri okrogli hiši, tel.: 26-097 AVTOMOBILI, DELI PRODAM BMW 320 V 6, temno zelene metal barve, pomična streha, lita platišča, tel.: 61-575, 73-713 PRODAM BMW 316,1. '82, reg. do 7797, tel.: 73-856 PRODAM R 4 GTL, 1. '87, cena 2.500 DEM, dobro ohranjen, reg. do konca avgusta '96, tel.; 64-250, 64-166 PRODAM C - 25 D, kombi, z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-33.2: PRODAM Z 750,1. '82, obnovljen, reg. do 5797, tel.: 24-797 PRODAM VW variant, 1.6,1. '67, v odličnem stanju, tel.: 22-570 PRODAM Z 101, 1. '80, vozen, neregistriran, naslov v uredništvu. PRODAM Y45,1. '88, reg. do 9796, ugodno, tel.: 63-139, po 17. uri PRODAM Uno 45, sive metal barve, L '94, prev. 27.000 km, cena 9.000 DEM, tel.: 21-595 PRODAM izvenkrmni motor za čoln Tomos 4, tel.: 25-948 PRODAM kombi Citroen 2 S, disel, 8+1,1. '88. tel.: 27-386 PRODAM dve letni gumi Michelin 175/70 R - 13 RADIALX, tel.: 64-411 PRODAM prtljažnik za Renault Clio in nosilce za 4 pare smuči, tel.: 27-061 PRODAM APN 6, 1. '87, kot nov. vožen 2 sezoni, standard, cena 600 DEM, tel.: 64-642 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM motokultivator dizel 8 KM, s prikolico, kosilnico in plugom, tel.: 25-443 PRODAM slamoreznico in mlatilnico, ugodno, tel.: 25-443 RAZNO PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 500 DEM, tel.: 77-184 UGODNO prodam Amigo 500 z razširitvijo 2 MB, 3 yoysticke, miško in 50 disket, Marko Bokal, C. Zmage 16, Zagorje PRODA M fotoaparat VASHICA še v garanciji, motor zoom 38 - 90 mm, AF fleš, cena 400 DEM, Marko Pejič, C. 1. maja 67, Hrastnik PRODAM video igre mi ero genius s pištolo in igricami, cena kompleta 10.000 SIT, tel.: 61-228. PRODAM štedilnik, 2 plin - 2 elektrika in hladilnik za 10.000 SIT, tel.: 43-251 PRODAM ves inventar za živilsko trgovino, tel.: 27-401 PRODAM učbenike za srednjo šolo - dvoletni program - gospodinjska dela, tel.: 62-251 PRODAM knjige za 7. r., kupim knjige za 4. r. OŠ, tel.: 61-228 PRODAM plinsko bombo, 101, cena 5.500.00 SIT, tel.: 64-250 PRODAM spalnico Alples - hrast, staro 3 leta, cena 110.000,00 SIT, možnost kredita, tel.: 64-250, 64-166 PRODAM pograd, lesen, dobro ohranjen, cena 15.000 SIT, tel.: 64-250, 64-166 PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček, tel.: 24-965. OTROŠKO posteljico, ohranjeno, prodam, tel.: 20-803 ŽIVALI PRODAM psičko nemško ovčarko, staro 9 mesecev, tel.: 73-641 PRODAM peteline, težke 5 kg, purane za nadaljuorejo, purice za zakol, ugodno, tel.: 42-297 PRODAM telice simentalke, stare 6 in 9 mesecev, tel.: 25-443 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00- 14.00 ure. STORITVE DIJAKI IN ŠTUDENTJE Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo, brez napak - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan OBRTNIKOMkvaliietno in ažurno vodimo poslovne knjige - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan. ČE VAM zamrzovalna skrinjapušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/332-053, mobitel: 0609/624-731 STAVBNO kleparske storitve iz vseh vrst pločevine, tel.: 27-885 ŽLEBOVI, odtoki, strešne, dimniške obrobe, snegobrani, barvanje napušča. tel.: 27-885 POPRAVILO gospodinjskih, TV, video aparatov, tel.: 64-285. STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 REIKI terapevt, zdravljenje z univerzalno življenjsko energijo, tel.: 61-636 DELO - NUDI HONORARNO delo, tel.: 64-250 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735 POSLOVNI STIKI VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: kavni mlinček, parni likalnik, radiokasetofon Philips, možnost kredita, tel.: 062/836-904 POTREBUJETE POSOJILO, tel: 061/220-518 TRBOVLJE Ik; svobode I la, 61420 Trbovlje iei.: +386 601 26 333, 26 056 21 3SS, fax: +386 601 26 228 NAGRADE za naročnike ZASAVCA . 'L/ \Jrl vV W„a, 1 . NAGRADA: --1---------------------- Rudarska c.32,1412 Kisovec, Slovenija 6°n v vrednosti 27,000 SIT .... : :lsU06Q1/7l-626;: lax:: 71-897. saaagaraag NAGRADA: Vrednostni bon McSTneI E=™ Poleg specialnih in nizkokaloričnih vrst kruha in hrustljavega peciva oblikijemo ZA VAS TORTE posebnih oblik in okusov: a sr,- 3. NAGRADA: Kombi prevozi v vrednpsS1S;OOOS|T ........... telefaks: 0601/63 206 ------ AVTOPREVOZNISTVD Prevozne storitve v Srečko Rozman s.p. višini I3 500 SIT LUkc 19, MH Izlake, tel.: (l6Ql/7-t-003 5. NAGRADA: NAGRADA: FRIZERSTVO Štefka Zapolnile s.p. ^ ^ ^ 0 9 14 Knsmodisk Jfjjfjfl ^ovet>l|a' ^ *386601 64449 8. NAGRADA: P.rakti č.o.a nagrada v vrednosti 9. NAGRADA: Plllllillll! ISSS za v a rov a In i ca triglav d.d. NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166 : c / fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek ........... . . . ........... . kraj ............ ...... I ulica . datum/ poštna št. telefon.. ............../ podpis . .... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži); H V BRUSI Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. RENT - A * najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor lOOOkg) * avtovieka 1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 *' Mili Jamšek Ulica 1. j unij a 1, Trbovlje tel.:0601/24-044 Odpiralni čas: 5.30-23.00; sobota, nedelja, prazniki:?.00-21.00 4 MEDIJSKE TOPLI« d.d. DODATNO OGREVANA VODA TERMALNEGA KOPALIŠČA MEDIJSKE TOPLICE NUDI ODLIČNE POGOJE ZA KOPANJE - TUDI NOČNO (OD 1.7 POLETJE NAS JE ŽE OBISKALO, .96 DALJE)! {AJ PA VI! inf.-74-117 FAX: 0601-64-494 MESTO NA OTOKU PTOVIŠČE IB ČRNEM MORJU NEKDANJI SULTANOV RAZGLAS ZVIŠANA NOTA G JAJČECE (BIOL) IGRALKA MAGNANI SKLON DATIV RUTENU JURČEK OTOKIH TREBUŠNA PREPONA GAJ, NIZEK GOZD ZAČETEK PREBAVNEGA TRAKTA VRSTA KAMNINE MESTO V IT.DRUŽINA IZDELOVAL GLAVNI ODBOR VIOLIN RAVNA- TELJSTVO POSODA ZA MLEKO ORIENTALSKO GROBO PISARNA, URAD SUKNO OSKAR NEDBAL DVOČLENIK POUTIK GOLOB DROBOVJE KRAJ PRI KALI EOF HRASTNIKU OTOČJE V MEDITERANU UGANDSKI DIKTATOR AMIN KLEPARSKO ORODJE MUSLIMANSKA VERSKA KNJIGA SL.SKLADA- TEUIN ZBOROVODJA (EMIL) DELEC V ELNABOJEM GLMESTO AF.DRŽAVE TOGA VERA ALBREHT OBSEŽEN SPIS SILICIJ STAVKA BARU SREDIŠČE VRTENJA MESTO V VZHODNI ANGLUI MODRINJAK OTOK V IDONEZIJI AMERIŠKI IGRALEC (CHANEV) NORVEŠKA OTOČJE V POLINEZIJI TROPSKA RASTLINA ČEŠKI SMUČ. SKAKALEC (PAVEL) ZLATI KLOBUK (BOT.) NEMŠKI FILOZOF (GEORG) KRLEŽEVA DRAMA MAKEDONSKI PISATELJ (JORDAN) NAŠ KARIKA- TURIST (BOŽO) ALENKA GODEC KIRURŠKA IGU DVOJICA RICHARD EGAN TRENJE HRVAŠKI POUTIK (EUGEN) MUSLIMANSKA DOBRODELNA USTANOVA BERILIJ ŠE ENA ODUKA VODE NIKOLAJ OMERSA SAMICA TIBETAN- SKEGA GOVEDA GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 24.7.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija2c,Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednosti 4.500 SIT 2. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednosti 1.500 SIT 4. nagrada: Enomesečna naročnina na časopis Zasavc Izžrebanci nagradne križanke 25/96 1. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednosti 4.500 SIT, Bogdan Hribar, Keršičeva 38, Trbovlje 2. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednosti 3.000 SIT,Franci Ceferin, Trg svobode 27, Trbovlje 3. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednosti 1.500 SIT, Veronika Vene, Keršičev hrib 14, Trbovlje 4. nagrada: Enomesečna naročnina na časopis Zasavc,Marija Lajkovič, Opekarna 20/A, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 25.7.1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam to sporočite po telefonu; poslali vam jo bomo po pošti. Rešitev nagradne križanke 26/96: SARKOFAG, ŠOP, PRAZGODOVINA, OREH, RTINA, OŠ, KENUCI, IRENA, AMITA, JEČAR, BČ, EKIPA, RIŽANA, AIN, NOSOROG, DRIL, TROTIL, NIK. ZI, AK, VATA, SALMONELA. BODE, KNIN, ŽAN, PAS. VERAACEV A, ORTO, PI.NARIV, RE, PROMETEJ, ERIČ, ESTRIH. MATERNICA, ČISTKA, ARA, NASER. PIVOVARNA UNION D.D. Pivovarniška ulica 2 LJUBLJANA To je dobra voda Ma mimm, UMiON, 7<; JADE ferot. iiiiEiiEiliiiEiilii 25. 7.; ZADNJI SPREHOD (FILMSKO GLEDALIŠČE KINO ZAGORJE 18,7.-21.7.: PTIČJA KLETKA ned. ob 18.00; 19. 7. j - 23. 7.: ned ob 20.00 poti in tor ob 10,00; 24.7. in 25.7.: ZADNJI SPREHOD KINO IZLAKE ncJ. nbŽfl.l5; Gnoj je zlato Bolečina Tako je ugotavljal že Srečko Kosovel, in si nad grudo nakopal srd nekaterih zdajšnjih veljakov. Praktična izpeljava misli pa je v Zasavju lepo uspela. Konec tedna so na Golčah pokosili travo, ki ji je gnojno hrano pred meseci natrosil premier Janez Drnovšek. Košnja ni kaj posebej odmevala, mimo se je peljal le Rdeči Revir, zato pa so isti dan medijski dogodek pripravili v Medijskih toplicah. Udeležila sta se ga tudi najbolj poklicana: premier Janez Drnovšek in kmetijski minister Jože Osterc. Booomba V trboveljskem Rudisu so zadnjič policisti iskali bombo. Razpočila naj bi se točno opoldne. Pa ni bilo nič. Medtem ko policija tipa v temi, je Redakcija jetrnic prišla stvari do dna. Lažno telefonsko sporočilo je prišlo iz ust brhke Trboveljčanke, ki nam je namesto imena raje pustila svojo fotografijo. Z gospodom iz Rudisa sta se imela pred kratkim jako luštno, nam je pripovedovala, zdaj pa seje izogiba. Pa je povedala po telefonu štorijo o bombi in pred vhodom počakala, da panika tja pripelje tudi skrivajočega se gospoda. Kako preproste so včasih stvari! Vajeni smo vedrega obraza trboveljskega župana Janeza Malovrha. Na zadnjem nastopu pa se je izkazal tudi kol prepričljiv interpret tega, kar je onkraj veselja, žalosti. Takole je govorila njegova pesem: Zakaj bi trosil rimarskih otrobov, ko pa jatam glinastih golobov niso kril ranili moji streh'? In da pekli še bolj: po Švaganovih so v travo seli. Prihodnjim rodovom literarnih teoretikov in umetnostnih zgodovinaijev v pomoč: zagorski župan Mat. jaž Švagangaje pred dnevi premagal v streljanju na glinaste golobe. -mEEJ SBS I 1 | "Saj je že več Kitajcev v kemični kot 1 pa Hrastničanov." 1 1 Delavec v TKI Hrastnik I ^iKMmK^SSSSSiSSStStSSiStS^ /, ' ■ — SMISS v Medijskih toplicah Medijske toplice resno konkurirajo, da postanejo Slikarsko, inalogospodarsko in igralniško središče Slovenije. Slikarjev je cel ducat in še kak več, saj leče slikarska kolonija. Pred dnevi sta se tam potikali malogospodarska sekretarka Stašu Baloh - Plahutnik in malogospodarska zakladničarka Cvetka Tinauer, kar nedvomno opravičuje naslovni m. Igralniško prvenstvo pa sta jim te dni prinesla najbolj znani gospod in prva dama slovenskega igralništva, Danilo Kovačič in Nelida Nemec. ič ---------^ ŽIVLJENJSKI KROG Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prosto voljno pokojninsko za varo vanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Prostovoljna pokojninska zavarovanja Pokoj nina^^E |^= zavarovalnica triglav GOafl mw poSftaBo© od© pehvacB S M S: Si S: iS jS jiji; S: & Si Si Si S Si Si :S 55 Si Si 5$ efecfe m waš@ (3c,0g©G©cD®0O8o :vSS:-S:wS::::::::SSSv:SS:5:SSSSSSS:‘Sii:iSSS::::::::::S::S:^ ______ On _ QQfT _ _ r) StamBO© m w 0©u® I 1 1 I ! | u | ^sssssssssšssssiii-ssssisi^ I | | | | lij: i t | 0J3 Bamfc© g000wfl© dld^ TpB®wOQ©c fffl®ŠDQ®0fl 0®dlB om©0©&©g® DQ®g©[ni0 SSSSSrSSSS: LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje ■ banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. Celje - skladišče D-Per rn F.^nlrf: 6,S6 Jfljbovlje 5000003469,27 COBISS © 1 :S::S::i:SSSSSS:i:i i:i:i:i:i:i::^::::::::::i:::;;:;::Si:;:::::iSi:Ši:i:i:i:;:;|i;;:::;::x:::Š::::::::i:SS::i]i;i:i:::i:i:i-i::^:::: SSSS:S:SS:-S:S:SS:SSSSi\SSSSS:SS:::ivSSSSS:: 1 ::xS:SSSSSiSiS:;i:SSSSSS is Si :S S: S