Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo \i zdravjeslovja (higijene) poučevati in y katerem obsegu ? (Nadaljevanje.) or iln i spis 116. 1. Vspbina: Hlapenje; pri lilapenji sp toplota vpžp; zgoščevanjp klapov ; pri zgoščevanji hlapov sp toplota izpušča. 2. Obspg pouka: Kadar uživaino vročp jedi, posebno tpkoče, pikanio v nje, da odženerao s klapovi nasičeni zrak; mešamo in prelivanio jik tudi, da jim sprenienimo površje. Najbolje pa je premagovati glad in čakati olilajenja. Prevroče jedi škodujejo zobptn ter opeko usta in želodec. — V spalnicali, ki imajo vsled pomivanja raokra tla, ni zdravo spati. Mokrota se spreininja v lilap in pri tem so utaja mnogo toploto, katera sp vzaino zraku, kojega dikamo. Kašplj, liripavost, naliod in druge npzgodo so učinki tega. Da sp tla še pred večeroni posuše, je treba čpz dan prevetrovati, po zimi pa vrk tpga še kuriti. — \r np.katerih boleznili obvezujpnio kis (ocpt) z ovijačanii, ktere so sc namooile v kladni vodi. To bi pa vec škodovalo, kakor liasnilo, ko bi čez mokro blapečo ovijačo iip ovili še sulie platnene obveze, ki zavaruje klajtu ]tot v zrak tpr učini, da grejejo t.opli lilapovi vrat. Be r i ln i sp i s 117. 1. Vspbina: Najvažncjše o zvoku. 2. Obseg pimka: Premočni in preblizu razlegajoci sp glasovi n. pr. krepko streljanjp, vpitjp, ploskanje i. dr. prptresujpjo zrak in ž njim našc uho tako, da sp lahko ušpsna inrpini, ki prepreza ušesno jaino na dnu, kakor živalska koža na bobnu, pretrga, kar stori, da np slišimo več. — Razposajpni otroci iniajo slabo navado, da zavpijpjo, zažvižgajo ali zaploskajo svojiin pajdašpm nenadonia na ubo. Kako lakko pripravijo tein načinoni svojega bližnjpga ob v<>lik dar božji, iiainieč ob sluk. Bp ril n i s p i s 119. 1. Vsebina: Nauk o svetlobi. 2. Obspg pouka: Bolphnim očpin škoduje vsaka večja svetloba, pa t.udi zdravim je nevšečna. Za take oči jp trp.ba senpil. Najnavadnpjsp spnčilo je pokrivalo. Nekateri nosijo v olajšanjp očala s tpinniini stekli, kadar sc jiin blisč.i. Bliščečp svptilnicp iinajo itak spnčila ali iz trdpga paj)irja ali iz porcelana, kar očem zolo ugaja. Novorojenčke varujejo skrbne niatere pred bliščobo, dobro vpdočp, da slpdnja škodujp slabiin očem, ki so šp nenavajpnp belpga dne. B p r il n i sp is 123. 1. Vsebina: Npkatere bolj umljivo prikazni iz olektrikp. 2. Obspg pouka: Elpktrika ni 1p prirodna sila, niarveč jp tudi pripomoppk k zdravju. Slaboživni in taki ljudjp, kojini se je pokabil kak inieniten nprv, da jim večkrat udje odreko svoj posel n. pr. ranjeni, nadalje mrtvoudni se poslužujejo časi z vplikim [>ridom plpktričnega kolovrata, pripravp, na kteri se elektrika uinetno narcja. B cri 1 n i sp i s 125. 1. Vsebina: Strelovod; kako se nam j<> obnašati ob hudi uri. 2. Obseg pouk: Zrak iina mnogo elektriko, ki se zbira v lmdournih oblakib ter iiareja blisk in groin. Blisk je morna elektriena iskra, ki tu pa tani preskoči na najbližje reoi na zemlji. Cini višji je predinet, tom bližji je lnidourneinii oblaku, teni prej treš(v>i vanj. Nekatere reei sprejmo prav rade elektriko, recinio: kovine , živalska in rastlinska telesa, voda, vlažen zrak, peeevje itd. Sicer nas roka božja doseže kamorkoli se podamo, vender ne sledi iz tega, da se nam ni troba izogibati nevarnosti. V največji nevarnosti pa je zvonilee pod stolponi, ki po sicer lepi navadi z zvononi opominja ljudi k molitvi, kajti zvon, ki je iz kovine ter visoko v zraku visi, vabi strelo k sebi. Pa tudi vrv v njegovi roki je kolikor toliko vlažna in elektrovodna. Tako inia tedaj strela najboljšo in najkrajšo pot naravnost k zvonilcu. Jednako tudi bivanje na popolnonia prazni planjavi, kjer je človek morebiti najvisji predinet, ni varno. Najbolje je, bivati blizu, toda ne preblizu dreves ali kakega drugega višjega prednieta. Ni dobro baje o liudi uri dobro teči ter fkušati nevibti uiti, ker se zrak razganja in kor se vsled močnega gibanja razvnainemo, da so vroč hlap vzdiguje od nas. Vzneinirjeni zrak, kakor tudi vroči lilap vabita elektriko in bežec je v vcliki nevarnosti. Dirjajori ter razvneti konji so bili že dostikrat po streli z neba nniceni. Sploh pa se nam je ravnati po navedenih nasvetih tega berila ter zaupati v božjo pomoč. Berilni spis 146. 1. Vsebina: Opis kač; ktere nevarnosti nam prete od kač; kako si je treba pomagati, če nas pikne strupena kaea. 2. 0 b s e g p o u k a : Po kaojem piku se razlije strup iz votlega zoba v rano. Strup se zmeša s krvjo, da se ta razsede. Ce se približa s kačjim strupom otrovana kri srcu, je smrt tudi že blizu, zato je treba zabraniti, da se to ne zgodi. V tem berilu najdete dovolj izdatnih pripomočkov zoper žalostne nasledke kačjega pika. Zapomnite si jih, ])a ne izgubite glavo ter ne vpijte satno, da vas je kača pičila ter da vas boli, marveč mislite rajši na to, kako si bote pomagali. Ako ste sami priče takega žalostnega dogodka, se ne pomišljujte, temveč poniagajte svojeum nesrecnemu bližnjenni ter kličite na ponioč bolj skušenili rok, ce je mogoče, najpred zdravnikovih. Ravno tu velja prislovica: ,.Hitro začeto, dvakrat prijeto". (Dalje prib.) I. K. - Trb. >