PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: Vlil - ISSN 1580-0547 November 2007 • Številka 9 Oglasi FREE 3, d o.o Valburgo 24/a, Smlednik PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Na naslovnici: Jerca Zajc Foto: Tina Dokl Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. UDA UNE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleivveisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 8. do 19. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 9 je priloga 90. številke Gorenjskega glasa, 9. novembra 2007. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode BRUCE IMIILIS VIDEOCENTER ^ med vod e Novice med vodami I IM FORMATIVNI RROORAM Z DIGITALNO TEHNOLOGIJO Vse o tv medvede ter oddaje naše produkcije zvwiv.tv-m.si promocijske cene Izdelave reklamnih spotov, videopredstavitev ter multlmedijskih predstavitev Zaupajo nam tudi najboljša slovenska podjetja. Pridružite se jim in nas pokličite ! Kabelska televizija Medvode Cestd komandanta Staneta 12 1215 Medvode http://www.tv-m.sl/ e-mail: lnfo@tv-m.sl telefon: 36 19 580 trženje: 041 630 303 NAJUGODNEJŠI KABELSKI INTERNET TER IR TELEFONIJA PO CELOTNI OBČINI MEDVODE Gostilna Bencak Trafika NUDIMO • ČASOPISE • REVIJE e MOBI KARTICE • CIGARETE • ŽETONE, MESEČNE VOZOVNICE ZA AVTOBUS I • IGRAČE j • SLADKARIJE 1 Delovni čas: ponedeljek - petek od 6.30 do 19. ure sobota od 6.30 do 13. ure ZCatarstvo Trtni^ Medvode • pestra izbira nakita e izdelava po vaši želji • popravila nakita • 40 let tradicije e ročno delo Seškova c. 9 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694 Občina Medvode Vm v s®lk§jto h * mlado vino d * martinova pojedina Q)1 E ^ 6 rezervacije miz na tel št: 01 / 361 43 46 041/37 80 50 pon. - čet: od 9.00 do 16.00 ure petek: od 8.00 do 13.00 ure Čistilnica, pralmca in šivalnica Šengar Medvode, BC Mercator tel.: 01/36 11034 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure inf®! 8® 65« «8 ■ ;ana srajca -1 € > hitro in kvalitetno čistimo vse vrste tekstilnih, usnjenih in krznenih izdelkov, preproge, odeje in merino posteljnino sob.: 8. -12. ure Cesta Staneta Žagarja 2, Kranj (nasproti Policije) tel.: 04/202 4160 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure > vse storitve šivalnice (krajšanje, ožanje, menjava zadrg in podlog ...) > parkirni prostor zagotovljen Britof 43 tel.: 04/234 30 50 del. čas: pon. - pet.: 7. -19. ure sob.: 7. -12. ure K O * O VI 04 D - O CN CL ° ■■ TJ TS O O c O CL 3 O n 2 w C | O >N O 0) _Q O i PRIREDITVE V MESECU NOVEMRRU 2007 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Petek, 9. 11. 2007 Klub MKC Medvode ob 21.00 uri BLACK METAL VEČER II koncert glasbenih skupin Penitenziagite, Gonoba in Atrum inferum MKC Medvode www. mkcmedvode .si Sobota, Športna dvorana VESELO MARTINOVANJE Občina Medvode Rezervacije miz: 10. 11. 2007 Medvode, igra ansambel in TURISTIČNI BIRO ob 20.00 uri MAMBO KINGS TZ Medvod 361 43 46 041/378 050 ti-biro@medvode.si Nedelja, Športna dvorana MEDNARODNO SREČANJE GODB Godba Medvode TURISTIČNI BIRO 11. 11. 2007 Medvode, ob 15.00 uri Program povezuje Janez ŠKOF Vstopnine ni! 361 43 46 041/378 050 Sreda, Klub MKC Medvode POGOVOR: KAKO JE BITI MKC Medvode mkc.medvode@siol. net, 14. 11. 2007 ob 19.00 uri HOMOSEKSUALEC ALI ZGODBA 0 DRUGAČNOSTI 361 50 48 Nataša Pust Petek, Kulturni dom Pirniče, Fran Milčinski-Jernej Novak KUD Pirniče Rezervacije: 16. 11. 2007 ob 19.30 GOSPODIČNA MICI komedija s petjem gostuje gledališče Žiri. Za abonma OTH in izven 041/776 735 .pu 031/352 772 W Petek, 16. 11. 2007 Klub MKC Medvode ob 21.00 uri PROMOCIJA MKC GLASBENE KOMPILACIJE "COMP-07” Koncert skupin My Flying Testicles, Element, Defekt z razlogom MKC Medvode www.mkcmedvode.si Sobota, Gledališče PALČICA, KUD Medvode Blagajna gledališča: 17. 11. 2007 Medvode, ob 11.00 uri virtualna lutkovna predstava, gostuje MINI TEATER. Za otroški abonma in IZVEN 361 26 54 Torek, Knjižnica Medvode, Lutkovno gledališče za otroke: Knjižnica Medvode TURISTIČNI BIRO 20. 11. 2007 ob 17.00 uri Sonja Kononenko: ZMAJČEK, ob dnevu splošno izobraževalnih knjižnic 361 43 46 041/378 050 KNJIŽNICA MEDVODE 361 30 53 Torek, Knjižnica Medvode, Predstavitev kratkega Knjižnica Medvode TURISTIČNI BIRO 20. 11. 2007 ob 19.30 igranega filma z naslovom: KNJIŽNICA ŠIŠKA, DOBER DAN in otvoritev razstave fotografij Iztoka Pipana 361 43 46 041/378 050 KNJIŽNICA MEDVODESb 361 30 53 • Petek, Gledališče Komedija KUD Medvode Blagajna gledališča: 23. 11. 2007 Medvode, ob 19.30 AGENCIJA ZA LOČITVE, Igrata Nataša TIČ RAUAN in Gašper TIČ Gostuje gledališče Koper za odrasli abonma in IZVEN 361 26 54 Sobota, Kulturni dom Pirniče, Tomaž Lapajne KUD Pirniče Rezervacije: 24. 11. 2007 ob 17.00 uri JAKA IN SRAKA gledališko-lutkovna predstava za otroke gostuje gledališče Unikat Ljubljana. Za otroški abonma OTEHAJČEK in izven 041/776 735 031/352 772 Petek in Galerija TD Zbilje Pogovorni večer in delavnica Društvo Slovenski andreja. burja@siol .net, sobota, ob Zbiljskem jezeru, JEST SE PA ŠE DOBR SPOMN ' M center za 041/568 276 23. 11. in 24. 11. 2007 ob 18.00 uri DOUŽNJEK - PLETENJE IZ SLAME Spoznavali bomo staro prekmursko obrt pletenja različnih izdelkov iz slame. Delavnica izdelave izdelkov je brezplačna. ustno zgodovino Nedelja, Gledališče PREMIERA: KUD Medvode Blagajna gledališča: 25. 11. 2007 Medvode, ob 17.00 uri Otroške predstave ZASPANCI 361 26 54 Priredba in Režija: Nadja STRAJNAR ZADNIK DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Torek, Knjižnica Medvode, Otvoritev razstave: Knjižnica Medvode TURISTIČNI BIRO 27. 11. 2007 ob 19.30 Jožica SERAFIN; razstavo si lahko ogledate do 14. 12. 2007 361 43 46 041/378 050 KNJIŽNICA MEDVODE 361 30 53 Petek, Gledališče Prireditev Karitas: Župnijska Karitas Blagajna gledališča: 30. 11. 2007 Medvode, ob 19.00 uri KLIC DOBROTE; gostje: Gregor Čušin - HAGADA MPZ Župnije Preska Zakonski pari "ZAKAJ BI NE PEL' BREZPLAČNE VSTOPNICE Sl ZAGOTOVITE NA BLAGAJNI GLEDALIŠČA MEDVODE. 361 26 54 vsak dan od 9.00 do 16.00 petek od 9.00 do 13.00 in uro pred predstavo www.kud-medvode.si info@kud-medvode.si blagajna@kud-medvode.si Petek, Klub MKC Medvode HRUMEČA PLOČEVINA - PREMIERA MKC Medvode mkc.medvode@siol.net 30. 11. 2007 ob 20.00 uri DOKUMENTARNEGA FILMA O MOTORISTIČNI KULTURI (avtorja Urška Djukič in Tilen Pribela) IN SLIKARSKA RAZSTAVA BENOTA KREŽETA www.mkcmedvode.si Sobota, Gledališče PREMIERA: KUD Medvode Blagajna gledališča: 1. 12. 2007 Medvode, ob 19.30 BALETNI VEČER 361 26 54 Četrtek, Parkirišče pred SKUPAJ PRIŽGIMO PRAZNIČNE LUČI Občina Medvode in TURISTIČNI BIRO 6. 12. 2007 občinsko stavbo, ob 17.00 uri Praznične stojnice osnovnih šol TZ Medvod 361 43 46 041/378 050 Petek, Kulturni dom ARS HUMANA - PLEMENITA MKC Medvode mkc.medvode@siol.net 7. 12. 2007 Medvode, ob 20.00 uri DEJANJA ODPIRAJO VRATA Dobrodelna dražba likovnih del www.mkcmedvode.si Sreda, Klub MKC Medvode, POGOVOR: KDO JE ČEFUR ALI MKC Medvode mkc. medvode@siol. net 12. 12. 2007 ob 19.00 uri KAKO SPREJEMAMO TUJCE www.mkcmedvode.si Petek, Klub MKC Medvode B&B SHOW: STAND UP COMEDV MKC Medvode mkc. medvode@siol. net 14. 12. 2007 ob 21.00 uri Improvizacija, stik s publiko, humor in zabava. www. mkcmedvode. si Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, paviljon 1, 1215 Medvode, E-pošta: ti-biro@medvode.si rr Občina Medvode M kulturno dmitvo Godba Medvode Vas vabi Nastopajoči: Šp®iniB$i dvorana Mdlvsi® na mednarodno srečanje godb v Medvodah, ki bo na Martinovo nedeljo lilo maimgiHitbra SdDdDT (mtb ISo miril I * DRUŠTVO GODBENIKOV ETA CERKNO * PIHALNA GODBA MESTA MONOŠTER (Madžarska) * PIHALNI ORKESTER ALPLES ŽELEZNIKI * MESTNI PIHALNI ORKESTER ŠKOFJA LOKA * GODBA MEDVODE Program bo povezoval gledališki igralec JANEZ ŠKOF. ZA HRANO IN PIJAČO JE POSKRBLJENO. Vstopnine ni, prostovoljne prispevke pa bomo namenili prizadetim v poplavah v Selški dolini. OBČINA MEDVODE. C KOMANDANTA STANETA 1, MEDVODE 5 ! f Obvestila o prireditvah po e-pošti Medvode - Iz Turističnega biroja sporočajo, da vas o prireditvah, ki potekajo v občini Medvode, lahko obveščajo tudi preko elektronske pošte. Če želite prejemati tovrstna obvestila, to lahko sporočite na e-naslov: ti-biro@medvode.si. M. B. Fitnes in bodybuilding v Medvodah Medvode - Fitnes zveza Slovenije prireja odprto državno prvenstvo Slovenije v 1'itnessu in bodybuildingu, ki bo potekalo v soboto, 17. novembra, ob 18. uri v športni dvorani Medvode. M. B. Vrtec je polno zaseden Nova ravnateljica Vrtca Medvode je Škofjeločanka Romana Epih. To funkcijo opravlja od avgusta, prej je bila zaposlena v vrtcu Vodmat v Ljubljani. Medvode - Vrtec Medvode ima od avgusta novo ravnateljico. Na to funkcijo je bila imenovana Romana Epih. Z njo smo se pogovarjali o aktualnih temah vrtca, predvsem o prepotrebnih investicijah in predlaganih podražitvah cen programov. Kdo je Romana Epih, nova ravnateljica Vrtca Medvode? "Prihajam iz Škofje Loke. Po poklicu sem univ. dipl. socialna pedagoginja in tudi vzgojiteljica, končano imam tudi višjo šolo za predšolsko vzgojo. Imam 22 let delovne dobe. Moja poklicna pot je tekla iz škofjeloških vrtcev do ljubljanskih, kjer sem bila še do nedavnega. Poklicno sem bila zelo dejavna. Šest let sem bila predsednica Sveta zavoda, enajst let sem vodila aktiv vzgojiteljic, nekaj časa sem bila sindikalna zaupnica, vodila sem vse prireditve, ki so bile na nivoju vrtca in občine, sodelovala sem v vseh aktivnostih na nivoju vrtca, pedagoške fakultete ... Od avgusta sem ravnateljica v Vrtcu Medvode. Pogodbo imam za določen čas, za dobo petih let, kolikor tudi traja mandat." Je z vašim prihodom prišlo do kakšnih sprememb v vrtcu? "Strokovni kader je pripravljen na sodelovanje, v uvajanje novih projektov pa bomo šli predvidoma v naslednjem šolskem letu, ker se projekti pripravljajo in prijavljajo v mesecu juniju pa tja do avgusta.” Kako ocenjujete stanje enot Vrtca Medvode? "Stanje v Vrtcu Medvode ocenjujem kot potrebno temeljite prenove v enotah Smlednik in Pirniče, v enoti Ostržek je nujna menjava kritine oziroma nadzidava objekta za možno širitev dejavnosti. Sicer pa je potrebno še več del, naj omenim le nekatere: obnova kanalizacije v enoti Smlednik in menjava peči za centralno kurjavo, posodobitev ogrevanja v enoti Medveška, ter manjše obnove v kuhinjah.” Je vrtec polno zaseden? "Vrtec je polno zaseden, kar pomeni poln po normativu in dodatno plus dva otroka na oddelek, kar dopušča zakonodaja. Septembra smo odprli še en dodaten jaslični oddelek, glede na oddane vloge pa se pojavlja potreba še po enem dodatnem jasličnem oddelku. Ta oddelek bi bilo potrebno odpreti januarja prihodnje leto, prostor v sodelovanju z občino še iščemo.” Predlagali ste nove, višje cene programov vrtca, a se odbor za družbene dejavnosti s tem ni strinjal in občinski svet o novih cenah sploh ni odločal. Kako komentirate, kakšni so razlogi za povišanje cen? "Zadnje povišanje cen v medvoškem vrtcu je bilo v prvi polovici leta 2004, od takrat so šli navzgor materialni stroški, stroški rednega vzdrževanja, saj so stavbe dotrajane, stroški za živila, didaktični material, zaposlovanje ustreznega kadra ob naravnem odlivu in odprtju novih oddelkov. Upoštevamo pa lahko še stopnjo letne inflacije za vsako leto posebej. Enoto vrtca Medvode v Pirničah bi bilo potrebno obnoviti. Predlagane cene bi se povišale za deset odstotkov, kolikor je dopustno v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih. Z našim predlogom na odboru za družbene dejavnosti niso bili zadovoljni, ker ni bilo dovolj podatkov, oziroma se niso ujemali z njihovimi. V vrtcu pripravljamo nov predlog povišanja cen programov, ki bo verjetno predstavljen na seji odbora v decembru ali v začetku naslednjega leta.” Maja Bertoncelj Atletska steza kliče po obnovi Pri medvoških osnovnih šolah je atletska steza le pri OŠ Pirniče, pa še to bi bilo potrebno obnoviti. p';- Pirniče - Na letošnjem občinskem prvenstvu v krosu so največ zlatih medalj osvojili osnovnošolci iz OŠ Pirniče, skupaj kar osem. Vendar pa te uspehe verjetno ne gre pripisati dejstvu, da imajo kot edini ob šoli atletsko stezo, ki jo uporabljajo tudi med poukom telovadbe. Šola v Pirničah ima dve igrišči: zgornjo, kjer je nogometno igrišče in otroško igrišče z igrali, ter spodnje igrišče, kjer je nogometno, košarkarsko igrišče, ter igrišče za odbojko, badminton ali tenis. Okrog spodnjega igrišča je atletska steza, stara toliko kot igrišče, torej skoraj 30 let. OŠ Pirniče ima kot edina medvoška šola atletsko stezo. "Od izgradnje dalje večjih posegov ni bilo. Je pa res, da tako igrišče kot stezo vzdržujemo sami, seveda kolikor lahko. Letos sem dobila informacijo, da naj bi občina Medvode začela urejati igrišča okrog vseh šol, ter da naj bi bilo prav naše igrišče na vrsti kot prvo, ravno zaradi atletske steze. Uredili naj bi ga tako, da bi bilo primerno tudi za občinska tekmovanja. Atletsko stezo bi morali razširiti ter položiti tartan. Naša šola za investicijska dela letno dobi 12 tisoč evrov, kar komaj zadošča za sprotna popravila na šolski stavbi. Teh sredstev v tekaško stezo ne moremo vlagati,” pojasnjuje Martina Kutnar, ravnateljica OŠ Pirniče. Otroci atletsko stezo v toplejših mesecih uporabljajo pri telovadbi, predvsem za ogrevanje. Spodnje igrišče je odprto tudi v popoldanskem času. "Namenjeno je tudi javni uporabi, ga ne zapiramo, saj je v interesu tako šole, kot KS in občine, da so otroci lahko aktivni tudi popoldne. Je pa res, da se dela tudi škoda. Če bo šlo v smer posodobitve igrišča, ga bo potrebno ograditi oziroma zapreti tako, da se s kolesi, motorji in avtomobili na igrišče ne bo moglo,” pravi Kutnarjeva, ter dodaja, da je atletska steza trenutno z atletskega vidika prekratka: "Dolžina steze je 293 metrov, morala bi biti dolga vsaj tristo, najbolje pa 400 metrov.” Lastnik steze je Občina Medvode. Župan Stanislav Žagarje povedal, da pri vseh medvoških šolah načrtujejo zgraditi tekaške proge: "To je pogoj za kvalitetno športno vzgojo. Prostorje povsod, problem pa je denar. Vemo pa, da na tem moramo delati." Maja Bertonceti Prva skrb je urejen dom Sonja Podgoršek, SDS, je občinska svetnica drugi mandat. Zase pravi, daje resnicoljubna in redoljubna. Rada skrbi za urejenost doma, rada bere. Veliko let je že v vlogi sodnice porotnice. Se lahko za začetek na kratko predstavite? "Rojena sem bila decembra leta 1949 v Škofji Loki. Več kot 50 let že živim v Medvodah, kjer se zelo dobro počutim. Sem poročena, mati treh odraslih sinov. V veliko veselje sta mi 10-letna vnukinja Tina in 7-letni vnuk Tilen. Po poklicu sem kemijski tehnik, že nekaj časa pa uživam v statusu upokojenke. Večino delovne dobe sem bila vodja laboratorija v Iskri na Laborah pri Kranju.” Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko? "Dogodke pred osamosvojitvijo sem z zanimanjem spremljala preko medijev, prav tako tudi aktivnosti nastalih strank po osamosvojitvi. V letu 1994 sem se odločila za vstop v po-mtiko. Blizu mi je bila takratna SDSS, danes SDS. Dobrih deset let že opravljam delo tajnice 00 SDS Medvode. Stranka me je najprej predlagala za članico KS Medvode-Center, kasneje pa še za občinsko svetnico. Sama najprej nisem bila navdušena nad predlogoma, ker pa je bila podpora moškega dela moje družine nepričakovano velika, sem privolila, med drugim tudi zato, da s svojo kandidaturo morebiti povečam delež žensk v lokalni politiki. Dva mandata sem bila članica KS, občinska svetnica sem drugi mandat.” Ste dejavni še na katerem drugem področju v občini? "Že veliko let sem sodnica porotnica, kar je zelo zanimivo in včasih tudi stresno. Bila sem prisotna na številnih razpravah, ki so obravnavale problematiko v zvezi z mamili, zato nikoli ne bom soglašala s tistimi, ki zagovarjajo legalizacijo mamil.” Kakšen mora biti po vaše dober svetnik? P”Dober svetnik oz. svetnica natančno prebere gradivo za sejo in se pripravi na tiste točke dnevnega reda, za katere presodi, da ima kaj povedati ali vprašati. Jaz osebno si pripravim pisne zapiske, ker mi je tako lažje, trema je namreč še vedno prisotna. Argumenti so tisti, ki bi morali imeti največjo težo pri odločitvah. Vsak svetnik bi moral delovati v dobro vseh občanov in zagovarjali enakomeren razvoj celotne občine. Moje mnenje je, da je način dela svetnika predvsem odsev njegovega značaja. Za agresijo in nastopaštvo na sejah naj ne bi bilo prostora.” Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako hi to rešili? "Želja in potreb občanov ne bo nikoli zmanjkalo in prav je tako. Že vrsto let se udeležujem čistilnih akcij, ki jih organizira KS Medvode-Center, zato si dovolim reči, da pogrešam več čistoče in urejenosti centra čez celo leto. Čeprav se stanje počasi le izboljšuje, mislim, da bi bilo smiselno zagotoviti redno čiščenje, za kar pa ni potrebno velikih sredstev, le prave volje od pristojnih ni.” Vaše pozitivne in negativne lastnosti? "Sem redoljubna in resnicoljubna. Kar obljubim, tudi storim. Sem realist, zato me marsikaj v življenju ne preseneti, vedno znova pa me presenetijo laži in krivice, ne glede, komu se zgodijo, in tega ne pozabim.” Kako preživljate prosti čas? "Urejen dom je moja prva skrb in pri tem uživam. Veliko berem, pravzaprav vse, kar mi pride v roke. V večernih urah rada pogledam predvsem informativne in dokumentarne oddaje, pritegnejo me tudi filmi po resničnih dogodkih. Čeprav nisem športni tip, poskrbim tudi za rekreacijo, včasih bolj, včasih manj. Ker imamo v bližini Ivančne Gorice v prekrasnem okolju sadovnjak in gozd, sem tudi tam pogosto. Uživam v delu v naravi in v druženju s čudovitimi sosedi, ki so skromni, delavni, radi pomagajo in se znajo tudi poveseliti. Vsako leto si z možem privoščiva tudi krajše potovanje.” Na kateri dosežek v vašem življenju ste najbolj ponosni? "Besedi ponos bi se raje izognila. V mojem življenjskem obdobju mi je v zadovoljstvo, da smo brez večjih zdravstvenih težav, da so odrasli otroci odgovorni in delavni in da z njimi ni bilo večjih težav, da sva jim z možem ustvarila osnovni standard in primerne pogoje za študij.” Še nekaj o aktualnem dogajanju: 31. oktobra je bil dan varčevanja. Menite, da Slovenci vedno bolj pazimo, za kaj porabimo denar, ali pa smo preveč potrošniška družba? "Varčuje se po zmožnostih, nekateri tudi ne morejo. Statistika pravi, da se varčevanje povečuje in da je največ varčevanja v evrih v bankah. Mislim, da mnogi varčujejo namensko za nakup nepremičnine, saj le tako pridejo do svoje strehe nad glavo. Ko pa vidim po TV množice ljudi ob odprtju vsakega novega trgovskega centra, pa mislim, da se marsikdaj porabi denar tudi za stvari, kijih ne potrebujemo, ampak jih kupimo le zato, ker so takrat poceni in zato vabljive.” Maja Bertoncelj Gostilna MIHOVEC -SV Petač Jernej s.p.. Zg. Pirniče 54, ^ 1215 Medvode Tel.: 01/362 30 60,031/684 434, 55 % gostilna.mihovec@siol.net Kostanjeve in Martinove jedi Vino meseca novembra: prvenec Gaube Vsak petek in soboto živa glasba ROVES, d.o.o. RAČUNOVODSKI SERVIS GORIČANE 81, Medvode tel. 01/3613-731 041/468-141 041/468-472 Pokličite nas in skupaj bomo našli rešitev! KOZJEK & KOZJEK d.n.o. ZAVAROVALNO FINANČNE STORITVE Zg. Pirniče 11 h, 1215 Medvode Telefon: 01 36 21 431, 040 218 823 ekskluzivno zastopamo GENERALI ZAVAROVALNICO d.d. • zavarovanja nepremičnin • avtomobilska zavarovanja • življenjska in nezgodna zavarovanja • zavarovanja za podjetnike in obrtnike Brezskrbni pod ^ okriljem leva. Rad je v veseli družbi Stanko Bukovec iz Osolnika, SLS, je bil v občinski svet že drugič izvoljen s pomočjo referenčnih glasov. Najbolj pogreša boljše pogoje za življenje v hribih. Njegov konjiček je čebelarstvo. Sc lahko za začetek na kratko predstavite? "Rojen sem bil 12. maja 1936. Že celo življenje živim na kmetiji pri Rožniku na Osolniku. V družini nas je bilo pet fantov, od tega sva živa še dva. Sem poročen, z ženo imava dve hčerki, stari 27 in 23 let. Preživljam se s kmetijstvom. Imam sedemnajst glav živine, štiri prašiče in kokoši.” Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko? ”S politiko se prej nisem nikoli ukvarjal. Maja leta 1988 sem se pridružil Ivanu Omanu in postal član Kmečke zveze, iz katere je nastala stranka SLS, katere član sem. Bil sem tudi na ustanovnem sestanku medvoškega DEMOS-a. V občinskem svetu sem drugi mandat, obakrat sem bil izvoljen s preferenčnimi glasovi. Kot občinski svetnik se ves čas prizadevam, da bi naredil kaj za Polhograjske Dolomite, vendar mi ne uspe. Medvoška občina res zelo malo da za razvoj in obstanek življenja v hribih. Preden sem postal svetnik, sem menil, da bom v tej vlogi lahko več naredil, vendar se ni kaj dosti premaknilo. Ves čas pa opozarjam na to problematiko. Sem tudi član občinskega Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo in Komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine.” Ste dejavni še na katerem drugem področju v občini? ”Sem predsednik čebelarske družine Sora. S čebelarstvom se ukvarjam že od II. leta starosti. Čebelarje bil že moj oče, pa stari oče. Trenutno imam dvanajst panjev, čebelarim pa sam.” Kakšen mora biti po vaše dober svetnik? "Občinski svet je sestavljen iz političnih strank in list, tako da pride marsikdaj do nesoglasij. Marsikdo je včasih zaradi izrečenih bc- Nova otroška igrala pri šoli v Sori Sora - Pri Podružnični osnovni šoli v Sori so postavili nova igrala: zibajoči val, medsebojno povezani trodelni stolp z dvema toboganoma, dvojno gugalnico, plezalni vrtiljak, obešala, plezala in peskovnik. Projekt je vodila KS Sora v sodelovanju s POŠ Sora. Denar za igrala so prispevala predvsem podjetja, obrtniki iz širše okolice, del sredstev bo prispevala tudi občina Medvode. Vrednost investicije je več kot 30 tisoč evrov. Igrala niso namenjena le učencem podružnične osnovne šole, temveč so podnevi odprta za vse okoliške malčke. Igrišče je ograjeno, ponoči zaklenjeno in videonadzorovano. Uradno odprtje igrišča z novimi igrali bo spomladi. M. B. Stanko Bukovec / Foto: Tina Dokl sed užaljen. Dober svetnik je tudi tisti, ki zna odpuščati. V prvi vrsti pa bi morali svetniki zagovarjati takšne odločitve, ki bi pomenile enakomeren razvoj vseh krajev v občini.” Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako bi to rešili? "Človek ni nikoli zadovoljen, zato me ne sprašujte, česa nimajo v Medvodah. Imajo vse, potrebno je pogledati izven centra Medvod. Na Osolniku nam poštar ne prinese pošte na dom, nekateri otroci v šolo hodijo peš, se vozijo z motorji, in to v vsakem vremenu. Nimamo interneta, nimamo kabelske televizije, da ne omenjam slabih cest in tistih cest, ki jih sami vzdržujemo. Poleg tega nam veliko škode dela tudi divjad. Pogrešam boljše pogoje za življenje v hribih.” Vaše pozitivne in negativne lastnosti? "Rad sem v veseli družbi, rad zapojem, tudi plešem rad. Uživam v glasbi, še posebej mi je pri srcu godba in diatonična harmonika. Moja slaba lastnost je, da se zelo hitro razburim, se pa potem tudi hitro pomirim in nisem na nobenega hud, nisem zamerljiv.” Kako preživljate prosti čas? "Rad grem po svetu, v gore, na koncerte, moj konjiček pa so čebele. Vsak teden se z njimi ukvarjam nekaj ur. Včasih, ko je bil še ata, smo jih vozili v ajdo, sedaj so samo doma. Seveda so me že tudi popikale, a za čebelarja to ni pomembno. To me nič ne moti.” Mrs Na kateri dosežek v vašem življenju sro»v najbolj ponosni? "Ponosen sem na dve hčerki, ki sta doštudirali, ponosen sem na moje starše, ki so iz ruševin vojne postavili dom, v katerem sedaj živimo. Obiskovalci Osolnika večkrat pohvalijo lepo obdelana polja. Ponosen sem tudi na svoje sosede, ki pridno obdelujejo te strmine. Kako bo tukaj čez petnajst, dvajset let, se pa ne ve.” Še nekaj u aktualnem dogajanju: 31. oktobra je bil dan varčevanja. Menite, da Slovenci vedno bolj pazimo, za kaj porabimo denar, ali pa smo preveč potrošniška družba? "Odkar smo Slovenci samostojni, menim, da več varčujemo, saj je bil prej dinar zelo nestabilen. Vsak pa varčuje po svojih zmožnostih. Nekateri ne morejo varčevati, saj zaslužijo komaj toliko, da imajo za sproti. Veliko je tudi takšnih, ki živijo na robu preživetja. Je pa res, da se denar marsikdaj porabi tudi za nepotrebne nakupe.” Maja Bertoncefi Krajevna skupnost Preska v novih prostorih V Lovskem domu Medvode so obnovili podstrešne prostore, kjer ima novo pisarno tudi Krajevna skupnost Preska. Preska - Pretekli mesec so slavnostno odprli prenovljene podstrešne prostore v Lovskem domu Medvode, kjer ima zadnjih nekaj let sedež tudi Krajevna skupnost Preska. Doslej so za svoje delovanje imeli na voljo manj kot 10 kvadratnih metrov, s prenovo so jih na podstrešju dobili 40. Še naprej pa bodo prostore imeli v najemu. "Imeli smo res majhno pisarno, predvsem za tajniška, računovodska dela, seje pa smo imeli v veliki sejni sobi Lovskega doma. Ljudje so se prej kot ne izogibali Krajevne skupnosti. Sedaj je v novem prostoru veliko lepše, bolj prijazno in zato so vsi krajani še posebej vabljeni, da nas v času uradnih ur ob torkih od 16.30 do 19.30. obiščejo, prinesejo nove ideje, da tudi sami pripomorejo, da jim bo v tej KS lepše,” je bil nad novo pridobitvijo zadovoljen Mirko Verovšek, predsednik Sveta KS Preska. Obnova doma je potekala od začetka letošnjega leta. "Stavba je stara skoraj 20 let, zato smo ob tem prepleskali zunanjost, ter notranjost prvega nadstropja, ki je bilo že urejeno, medtem ko smo v podstrešnih prostorih imeli odlagališče vsega mogočega. Denarja v Lovski družini ni. Prva dela so stekla z dobro voljo, za pomoč smo potem zaprosili KS, dobili smo še nekaj denarja od sponzorjev. Vrednost del je okoli 20 tisoč evrov, od tega polovico v denarju, polovico pa v prostovoljnih urah. Zadnjih deset dni pred uradnim odprtjem je bilo vsak dan tukaj deset, petnajst ljudi, ki so intenzivno delali, tako da sem res ponosen na naše fante. Z obnovo podstrešnih prostorov smo dobili nekaj čez 70 kvadratnih metrov uporabnih površin, ki jih bomo dajali v najem. Za en del bo najemnik KS Preska, za drugi prostor pa najemnika še nimamo,” je povedal Mirko Fras, starešina Lovske družine Medvode. V obnovo doma je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela, zato so ob tem podelili tudi priznaja najbolj zaslužnim. Prejeli so ga: Edo Verovšek, Lovro Korošec, Franc Pipan. Karel Kregar in Janez Barle. Sicer pa ima Lovska družina Medvode okrog 50 članov, poleg doma v Preski pa imajo še Dominov dom Mirko Fras in Mirko Verovšek v novi pisarni KS Preska na Osolniku. "Imamo vrsto dejavnosti. Trenutno smo se največ ukvarjali z obnovo doma. Veliko načrtov imamo tudi za prihodnje, preveč, da bi o njih govoril, bodo pa uresničeni,” je za konec povedal Fras. Maja Bertoncelj Lovski zbor nastopil ob stoletnici lovske zveze Medvode, Ljubljana - Mcdvoški lovski pevski zbor (LPZ) je imel konec oktobra veliko čast nastopiti na slovesni prireditvi ob stoletnici Lovske zveze Slovenije in se tako predstaviti širši javnosti. "Nastop ob takšni priložnosti je enkratno neponovljivo doživetje, še posebej, če gre za nastop pred prepolnim avditorijem v slovenskem kulturnem hramu, torej v Cankarjevem domu,” je po nastopu povedal predsednik LPZ Medvode Robert Gartner. Na proslavi je poleg njih nastopil tudi LPZ Dekani. "Po skupnem razmisleku na prvem sestanku smo se na mojo pobudo vsi strinjali, da lahko mogočno in glasno nastopimo samo skupaj," je pojasnil Gartner. Prireditvi primerno so seveda naredili izbor lovskih pesmi; na novo so se naučili nemško pesem So blasen die Jager. "Seveda pa tudi pri ostalih pesmih ni šlo zgolj za rutino, tako da sta se morala zborovodji Janez Čadež in Anton Baloh potruditi, poleg njiju pa tudi vsi pevci, daje bil zvok združenega zbora pravi,” je še pristavil. A. H. d.oo. AVTOCENTER MOLOS, na vrhu medvoškega klanca strankam nudi: • Najboljšo ročno avtopralnico na območju Medvod • Servise in popravila vozil • Avtokleparske in ličarske storitve • Menjavo gum • Prodajo novih in rabljenih vozil • Prepise, prijave in odjave iz prometa • Ostale storitve, povezane z motornimi vozili l j Telefon: 01/3619 683, 041/586 008 l Štirideset let šole v Smledniku Konec oktobra so v Smledniku slovesno praznovali 40-letnico Osnovne šole Simona Jenka. Slavnostno akademijo so med drugim s plesom obogatili mladi folkloristi. Učenci so razmišljali o tem, kaj bodo počeli, ko odrastejo. Slišati je bilo vse mogoče želje: ”Ko bom velik, bom delal vlake, bom astronavt, bom arhitektka, bom glasbenica: poučevala bom violino...” Smlednik - Konec oktobra, tik preden so se za osnovnošolce začele težko pričakovane krompirjeve počitnice, so v OŠ Simona Jenka, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 191 učencev, priredili slavnostno akademijo ob 40-letnici šole. Začela se je s pritrkavanjem mladih pritrkovalcev, ki so bodisi nekdanji bodisi sedanji učenci smledniške šole in nadaljujejo tradicijo svojih prednikov. Na prireditvi so se še posebej spomnili na Simona Jenka, po katerem so poimenovali šolo. Znani slovenski pesnik, ki se je rodil v Podreči, je kot prvošolec obiskoval šolo v Smledniku. Na tem mestu je treba omeniti tudi, daje vanjo hodil skladatelj, duhovnik in planinec Jakob Aljaž, doma izpod Zavrha. Zametki šolstva v tem kraju sicer segajo 200 let nazaj. Leta 1815 je bila v Merjaš- čevi zidanici zasilna šola. Redno šolo so uvedli 1828; pouk so imeli v župnišču. Leta 1837 je bila zgrajena stara šola pod cerkvijo, ki bi letos praznovala že 170-letnico, a so jo zaradi dotrajanosti podrli. Leta 1967 je na Jerajevi njivi zrasla nova šola, ki sojo nato poimenovali po Simonu Jenku. Na prireditvi, ki sojo otroci obogatili z glasbo, recitacijami, petjem in plesom, so učenci pripovedovali tudi zanimive spomine, ki na šolo vežejo njihove starše, starejše brate, sestre, znance. No, veliko lepih spominov imajo na šolo tudi nekateri zaposleni, ki so ji zvesti že več desetletij. Na slovesnosti so priznanja prejeli vsi, ki so na šoli že več kot dvajset let: Stanka Grah, Vesna Košir, Krna Krušnik, Marta Žvelc, Matjaž Ovsenek in Milan Šorli, Mihaela Miklavčič pa je na šoli v Smledniku pred več kot 30 leti našla svojo prvo zaposlitev. OŠ Simona Jenka je leta 2003 dobila prizidek. Kot pravi ravnateljica Marjana Jelen, se odtlej ne morejo pritoževati nad prostorskimi pogoji, vendar pa je šolo ponekod že načel zob časa. "Počasi bo potrebna prenova telovadnice, za katero je že pripravljen projekt, potrebujemo nove garderobne omarice, ki so stare toliko kot šola in praznujejo 40 let, pa tudi nadstrešek pred šolo. Nujno bi bilo zamenjati dotrajan;uv okna v starem delu šole, ki so v 40 letih ž.tSfiP opravila svojo nalogo,” je naštevala ravnateljica. Glede potreb na šoli bo za besedo lahko držala medvoškega podžupana Leopolda Kneza, ki je na prireditvi v svojem govoru poudaril, da bo občina kot ustanoviteljica tudi v prihodnje skrbela za vzdrževanje in obnovo šolskih zgradb. "Ena od pomembnih nalog, ki je pred nami, je tudi adaptacija ali gradnja novega vrtca v Smledniku,” je še pristavil. Ob praznovanju 40-letnice na OŠ Simona Jenka niso pripravili le slavnostne akademije, pač pa so pomembnemu jubileju posvetili celotni zadnji oktobrski teden pred jesenskimi počitnicami. Po besedah ravnateljice so želeli dati možnost čim več učencem, da svoje znanje in sposobnosti pokažejo na različnih prireditvah. Predstavili so se pevci in glasbeniki, učenci so prebirali svoje spise, pesmi ter predstavili nekaj nekdanjih in sedanjih učiteljev, s predstavama je navdušil dramski krožek, največ zanimanja pa je bilo za Fit prireditev - svet veselja, svet gibanja, ko so telovadili in plesali, v gosteh pa so imeli fit ambasadorko Nušo De-renda ter Jurija Batagelja in Jagodo Štrukelj, profesionalni plesni par. Ana Hartman OŠ Simona Jenka v Smledniku je obiskoval tudi znani športnik iz Drago-čajne Rok Flander: ”Moji spomini na OŠ Simona Jenka se zdijo pravljični. Res je, da sem imel zaradi neopravičenih izostankov, ki sem jih preživel na Krvavcu, kar nekaj težav, a moram reči, da je učiteljska ekipa, ki je spremljala mojo generacijo učencev, imela res veliko posluha za šport. Predvsem se mi zdi, da je na moji športni poti veliko vlogo odigral učitelj telesne vzgoje Matjaž Ovsenek, ki, če se ne motim, še vedno deluje na šoli in me je takrat kot prvi trener usmeril v atletiko, kjer sem potem prišel do pravilne odločitve za šport, s katerim se danes tudi profesionalno ukvarjam. Če bi bilo le mogoče, bi z užitkom še enkrat podoživel tistih osem let osnovne šole v Smledniku! Zato mladini svetujem, naj čim bolj z užitkom hodijo v šolo, se učijo in veselijo, ker so to resnično edinstvena doživetja, ki ostanejo za celo življenje.” Pelinov cvet za Železniško postajo Medvode Na zaključni prireditvi akcije Moja dežela lepa in gostoljubna so podelili trinajst priznanj, eno posebno priznanje in pelinov cvet. Medvode - V Medvodah so zaključili z 11. akcijo Moja dežela lepa in gostoljubna. Zaključna prireditev je bila v Kulturnem domu Medvode, letos malce drugačna, začinjena s humorjem, ki gaje vnesla zunanja opazovalka gospa Rose (v tej vlogi Nejc Smole). V programu so nastopile še Polončiče. In kdo je bil nagrajen za svoj trud? Komisija je priznanja za urejenost med javnimi zavodi podelila OŠ Pirniče, med poslovnimi objekti servisu osebnih vozil Jakše iz Vikrč, za ohranjanje naravne in kulturne dediščine je priznanje prejela Občina Medvode za rojstno hišo Jakoba Aljaža, med javnimi objekti je priznanje prejel KUD Smlednik za Kulturni dom Smlednik, za najlepše urejeno javno površino TI) Zbilje za dobravo Zbiljskega jezera, med turističnimi objekti TD Katarina za ročno poslikano panoramsko tablo, za najlepše urejeno vas je priznanje prejela vas Žlebe, za najlepši infrastrukturni objekt so razglasili Trg sv. Urha v Smledniku, priznanje pa podelili Župnijskemu uradu Smlednik, najlepše urejen gostinski objekt je Gostilna Kovač v Vikrčah, med najlepše urejenimi zasebnimi hišami pa so podelili tri priznanja: družini Plevel iz Preske, družini Sušnik iz Goričan in družini Pečjak iz Smlednika. Posebno priznanje je za kmetovanje na ekološkem vrtu prejela družina Verlič iz Sp. Pirnič. Peto leto zapored je komisija podelila tudi Pelinov cvet tistemu, ki najbolj kazi podobo občine. Tokrat so se odločili za neurejeno Železniško postajo Medvode, iz Holdinga Slovenske železnice pa po grajo niso prišli. Štirje izmed sedmih predlogov za pelinov cvet iz centra Medvod "Komisija je prejela več kot 30 pobud. Predsednik komisije sem zadnjih devet let, prej sem bil član, zato lahko rečem, da je v vseh teh letih na tem področju prišlo do sprememb. V preteklosti so predvsem domačije zelo malo vlagale v ocvetličenje, v zelenice, ograje. Industrijski objekti in podjetja dobivajo povsem drugačno estetsko podobo. Podjetniki danes želijo svoje poslovne partnerje pripeljati v urejene objekte,” je povedal Aleksander Bartol, predsednik ocenjevalne komisije, ter dodal: "Tudi danes se je videlo, da so vsi povabljeni, razen pelinovega cveta, prišli po priznanje, kar kaže, da jemljejo ta projekt, delo komisije in samo priznanje odgovorno. To je tisto, kar nam daje upanje, zagotovilo, da bomo s tem nadaljevali.” Izmed sedmih predlogov za pelinov cvet so bili kar štirje iz centra Medvod. "Meni je zelo žal, da prejemniki pelinovega cveta niso imeli toliko poguma, da bi prišli sem. Ko so lani dobili v Novi Gorici republiško priznanje za urejenost ene izmed železniških postaj, je prišlo tja celotno vodstvo, danes pa, ko bi jim bil tudi pelinov cvet lahko spodbuda, da bi vložili nekaj v ta objekt, pa ni nobenega,” je še dejal Bartol. Na vrtu preživijo veliko časa Priznanje v kategoriji najlepše urejenih zasebnih hiš je dobila tudi družina Sušnik iz Goričan. "V urejanje okolice je vloženega kar precej truda. Z ženo Colette sva oba v pokoju. Ona ime že vseskozi smisel za urejanje. Na vrtu preživimo veliko časa, vendar več ob delu in ne pri posedanju,” je povedal Janez Sušnik. Priznanje je znova prejela tudi OŠ Pirniče. "Pomeni nam veliko, da nas opazijo, da opazijo te drobne rožice, ki jih posadimo na tej veliki površini. Pred dvema letoma smo uredili vhod v šolo, želimo si urediti tudi drugi vhod ob telovadnici. Največ k ureditvi pripomorejo hišnik, čistilke, ter učenci, ki imajo organizirane zelene straže, kar pomeni, da vsak teden en razred okoli šole pobira odpadke. Imamo tudi vsakoletno delovno akcijo,” pravi Martina Kutnar, ravnateljica OŠ Pirniče. Franc Bonča, predsednik KUD Smlednik, ki je prejelo priznanje za Kulturni dom Smlednik, je povedal: "Veliko del je bilo narejenih zaradi sodelovanja Smlednika na Enlente Florale. Zdi se mi dobra poteza, da se eno leto iz občine več sredstev nameni za en kraj, da se tako res da kaj narediti, da se kaj vidi.” V Turistični zvezi Medvod, ki je tokrat prvič v celoti sama prevzela organizacijo te prireditve, so se s priznanjem še enkrat zahvalili Smledniku za uspeh na evropskem ocenjevanju krajev. "Težko najdeš take ljudi, ki imajo tako veliko srce, da za svoj kraj naredijo toliko,” je povedala Vanja Ločniškar, predsednica TZM. Medveški turizem temelji predvsem na prostovoljcih. "Tisto, kar smo postorili kot prostovoljci, smo naredili maksimalno. Občino smo dobro promovirali. V zadnjih dvanajstih letih je dobila deset državnih priznanj. Ta turizem sedaj zahteva profesionalni pristop, ki ga lahko naredi le visoka strokovna služba v okviru lokalne skupnosti,” je zaključila Ločniškar-jeva. Maja Bertoncelj Priznanje za najlepše urejeno zasebno hišo je dobila družina Pečjak iz Smlednika. Kulturni dom v Smledniku: najlepši v kategoriji javnih objektov Ljudje in dogodki----------------------------------- Najlepša fotografija Matevža Jeklerja Medvode - Turistična zveza Medvod je drugo leto zapored izbirala najlepšo fotografijo, posneto na območju Medvod. "Izbor je bil kar težak. Fotografij je bilo 63, kar pomeni več kot lani, ko smo začeli s tem izborom. Glede na to, da je v Medvodah veliko takšnih, ki se ukvarjajo s fotografijo, bi jih bilo lahko še več. Časa imate sedaj eno leto,” je povedal Boris Primožič, predsednik tričlanske ocenjevalne komisije. Diplomo v kategoriji po poti kulturne dediščine je prejel Ciril Sušnik, za najboljšo v tej kategoriji pa je bila izbrana fotografija Iztoka Pipana z naslovom Folklora. V kategoriji prosta tema je bila za najboljšo izbrana fotografija Govorica rok avtorja Matevža Jeklerja, drugi so bili Labodi Iztoka Pipana, tretja pa fotografija Moja prav tako Matevža Jeklerja. V prestižni kategoriji Tti sem doma je prvo nagrado dobil Matevž Jekler za fotografijo Onstran. Drugo nagrado je prejel Iztok Pipan za fotografijo Zbilje, tretjo pa Katja Konjar za fotografijo z naslovom Križev pot ponoči. "Letos sem prvič sodeloval na tem natečaju. Za fotografijo me je navdušil že oče, veliko fotografiram, nisem pa nikoli pomislil, da bi fotografije dal na kakšno razstavo. Pred kratkim sem kupil nov digitalni fotoaparat, s katerim so nastale tudi te fotografije, s katerimi sem sodeloval na natečaju. Fotoaparat imam skoraj vedno s seboj, tako da so motivi čisto naključni. Prvonagrajena fotografija je bila posneta z domačega balkona čez sosedovo streho,” je povedal Matevž Jekler, avtor letos najlepše fotografije z območja Medvod. Nagrajenci so torej znani, nekateri, ki so sodelovali na natečaju, pa so izrazili željo, da bi v prihodnje komisija morala javnosti pokazati vse prispele fotografije. Maja Bertoncelj Prva nagrada: Matevž Jekler - Onstran Druga nagrada: Iztok Pipan - Zbilje Tretja nagrada: Katja Konjar - Križev pot ponoči Najboljša kolekcija učencev OŠ Medvode Na 8. Ex-temporu v Smledniku so bila za najboljšo kolekcijo izbrana likovna dela učencev OŠ Medvode: Mihaela Jenka, Nikija Vrbice in Jureta Plavca. Niki Vrbica, Mihael Jenko, Jure Plaveč Smlednik - TOD Smlednik je podelilo priznanja za osmi Ex-tempore v Smledniku, ki je bil v začetku oktobra, na njem pa so s svojimi deli sodelovali učenci medvoških osnovnih šol, VIZ Frana Milčinskega in OŠ Vodice. Najboljša dela so bila nagrajena, vsa pa so razstavili, tokrat v OŠ Simona Jenka. Projekt ex-tempore je letos dobil sredstva na občinskem razpisu za kulturne dejavnosti. Komisija v sestavi Vojko Bizant, Marjana Jelen in Olga Konjar je imela nalogo izbrati zgolj eno, po njihovem mnenju najboljše delo iz vsake šole. Nagrade so dobili: Lucija Fabjančič iz OŠ Simona Jenka Smlednik, Eva Šestovič iz OŠ Vodice, Teja Košir iz POŠ Topol, Jure Plaveč iz OŠ Medvode, Žiga Starman iz OŠ Preska, Ana Lasič iz OŠ Pirniče ter Domen Remec iz VIZ Frana Miličinskega. "Vsa dela so bila izredno lepa, kvalitetna. Iz vsake šole smo dobili najmanj tri dela, največ pa iz VIZ Frana Miličinskega, kar tri kolekcije,” je povedal Vojko Bizant, predsednik komisije. Za najboljšo kolekcijo je bila po izboru TOD Smlednik izbrana OŠ Medvode (Mihael Jenko, Niki Vrbica, Jure Plaveč) pod mentorstvom Mojce Pintar. "Rad ustvarjam, rad imam tudi slikanje. Za motiv smo si izbrali cerkev. Bila nam je zelo všeč, ima veliko detajlov. Likovno delo je nastajalo dve, tri ure, dokončali smo s tušem v šoli. Najraje slikam naravo, živali. To priznanje bom obesil na steno v moji sobi,” je povedal Jure Plaveč. Kolekcijo so izbrali organizatorji iz vrst TOD Smlednik. Odločitev je pojasnila Olga Konjar: "Najbolj enotna so bila vsa tri dela iz OŠ Medvode, tako po tematiki kot po likovni izdelavi. Tematika je jasno prepoznavna. Učenci so bili dejansko prisotni. Dejstvo je, da dela iz VIZ zmeraj izstopajo, se pa pri njih bolj opazi vodljivost mentorja.” Brez nagrade za kolekcijo so po dolgem času ostali v VIZ Frana Milčinskega, kjer priznanja na podobnih prireditvah dobivajo tako doma kot po svetu. Mentorica računalniških grafik Gabrijela Grosar - Županje povedala: "Kolekcija je po vseh kriterijih izjemno kvalitetna, vendar smo bili očitno že prevečkrat nagrajeni. Nismo razočarani. So pa otroci dobili priznanja, kar je tudi nekaj. V delo strokovne komisije se nikdar ne spuščam, njihova ocena je merodajna, verodostojna. Moje osebno mnenje pa je, da bi se vsem učencem moralo dati več pozornosti, ne le nagrajenim, poleg tega bi razstava morala biti označena. Pri izbiri likovnih del je anonimnost pomembna, na razstavi pa bi se moralo vedeti, kdo je avtor likovnega dela.” Maja Bertoncelj Metodi Montessori se ne bodo odpovedali Občinske svetnike so znova razdelila sredstva, namenjena za sofinanciranje gradnje zasebnega vrtca v Preski. Sporna je pravna podlaga sofinanciranja. Preski župnik na 35 tisoč evrov iz občinskega proračuna ne računa več. tov v preški župniji. Čas bi bil, da prerastemo določene ozkosti.” Župnija Preska je Pastoralni dom sv. Jožefa začela graditi pred tremi leti, jeseni 2004. Marca 2005 je ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran blagoslovil temeljni kamen. ”Do sedaj smo izvedli že okoli 65 odstotkov investicije, kar pomeni več kot 750 tisoč evrov, vloženih je bilo veliko prostovoljnih ur. Trenutno dela v notranjosti ne potekajo. Narejene so instalacije, tlaki, ometi, ostalo nas še čaka,” pojasnjuje Klopčič, na vprašanje, kje bodo dobili še preostanek denarja, potrebnega za dokončanje, pa odgovarja: ”Še naprej računamo na dobroto ljudi. Poleg tega vodimo pogovore s škofijo, koliko nam bi lahko oni pomagali. Doslej nimamo še nobenih dolgov. Še vedno upamo, da bomo lahko otroke v vrtec sprejeli že prihodnjo jesen, če ne bo šlo drugače, bomo v prvi fazi dokončali prostore v pritličju, kjer bo vrtec, nato pa še večnamensko dvorano, veroučni učilnici, ter zimsko kapelo. To jesen pa smo že začeli z vzgojnimi uricami za najmlajše po vzgojni metodi Marie Montessori.” Maja Bertoncelj Medvode - Na zadnji seji občinskega sveta je medvoški župan Stanislav Žagar svetnike seznanil s pripravljeno pogodbo za sofinanciranje katoliškega vrtca v Preski, oziroma Pastoralnega doma sv. Jožefa. Pričakovano je bila razprava dolga, nekatere svetnike so zmotile predvsem pravne podlage te pogodbe, saj menijo, da gre za nezakonito sofinanciranje zasebnega ob- V Pastoralnem domu sv. Jožefa naj bi prihodnjo jesen zaživel katoliški vrtec s tremi oddelki. jekta v višini 35 tisoč evrov. V zameno naj bi Župnijski urad občini brezplačno odstopil v uporabo večnamensko dvorano v tem domu za dobo desetih let, največ 60 dni v letu. Pogodba še ni bila podpisana in vprašanje je, če sploh bo. ”Če do sredine decembra ne bomo našli pravne podlage, bo denar, ki je bil izglasovan z amandmajem k proračunu, prerazporejen,” je dejal župan Stanislav Žagar. Za komentar do-ganjanja smo povprašali tudi Franca Klopčiča, župnika Župnije Preska, ki pravi: "Občinski denar smo skušali črpati skozi to večnamensko dvorano. Mislili smo, da bo na ta način še najmanj težav, a je vse le še slabše. Gre za formalizem, očitno pa politične volje za sofinanciranje naše gradnje ni. Ta občinska sredstva bi bila dobra gesta, priznanje za to, kar delamo. Doma niso prepoznali kot objekta širšega javnega pomena. Na občinska sredstva ne računamo več. Zagotovo pa se mi zaradi teh sredstev ne bomo odpovedali programu Montessori in suverenosti na župnijskem dvorišču. Povedati moram, da sem za odprto družbo, nenazadnje smo imeli že vrsto različnih koncer- Zlati jubilej preške cerkve V Preski so praznovali 50. obletnico posvetitve župnijske cerkve. Ob tem dogodku so odprli foto razstavo, na kateri je na ogled tudi Plečnikov predlog za širitev cerkve iz leta 1936, ki pa ni bil realiziran. Preska - Po lanskem praznovanju 220-letnice Župnije Preska so letos praznovali še 50. obletnico posvetitve preške cerkve. Praznovanje je potekalo en teden, od 7. do 14. oktobra. "Praznovanje se je začelo s koncertom vokalne skupine ČarniCe in moško pevsko zasedbo Župnije Preska. Imeli smo tridnevnico, ki stajo vodila duhovnika domačina Lado Bizant in Andrej Jemec, medtem ko je upravičeno manjkal Ciril Plešec. Odmevno predavanje, ki je bilo zaradi stiste s prostorom kar v cerkvi, je imela priznana zgodovinarka dr. Tamara Griesser - Pečar o preganjanju vere in Cerkve na Slovenskem, ter o umoru Valentina Oblaka, župnika v Preski, ki je bil v tem župnišču umorjen leta 1951. Oblak je v Preski služboval prav v času gradnje nove cerkve. Vrhunec praznovanja je bila slovesna maša, ki jo je vodil apostolski nuncij v RS njegova eminenca Santos Abril y Castello,” je povedal Franc Klopčič, župnik Župnije Preska. V sklopu praznovanja so v prostorih pastoralnega doma odprli foto razstavo reprodukcij starih fotografij Preske, življenja v tem kraju in gradnje nove cerkve. Razstavljena so tudi likovna dela učencev verouka na temo župnijska cerkev skozi otroške oči. "Kar se cerkve tiče, so bile variante različne. V začetku je bilo zamišljeno, da bi staro cerkev ohranili in jo povečali z novim prizidkom, za kar je leta 1936 svoj osnutek naredil tudi arhitekt Jože Plečnik. Ta opcija zaradi poškodb, ki jih je cerkev utrpela ob potresu, ni bila sprejeta. Takrat so se odločili za novogradnjo, za katero je bilo kar nekaj predlogov. Dokončne načrte pa je izdelal arhitekt Vinko Glanz, ki je po vojni izdelal načrte tudi za slovenski parlament. Gradnja seje začela poleti 1939 in je potekala v dveh delih. Cerkev je bila posvečena 13. septembra 1957,” je pojasnil Klopčič. Sedanja preška cerkev se je gradila v dveh delih, kar je prikazano tudi na foto razstavi, ki jo je predstavil župnik Franc Klopčič. Večino fotografij za foto razstavo so dobili od ljudi, nekaj pa tudi iz lastnega arhiva. "Glavna fotografija razstave je seveda prikaz posvetitve cerkve izpred petdesetih let. Posvetitev je vodil tedanji škof Anton Vovk. Razstava je kronološki prikaz vse do zadnjih dogodkov, do novogradnje Pastoralnega doma sv. Jožefa. Blagoslov temeljnega kamna za to novo stavbo je bil pred dvema letoma,” je zaključil Klopčič. Maja Bertoncelj Ljudje in dogodki ---------------------- Zbira staro kmečko orodje Janez Svoljšak kmečko orodje zbira okoli dvajset let. Začel je z domačim vozom, ki je peljal veliki zvon za cerkev v Sori. Zbirka bi bila zanimiva za širšo javnost. Žlebe - Janez Svoljšak je sicer doma v Medvodah, etnološko zbirko starega kmečkega orodja pa ima v manjši hiški v Žlebeh. Kot pravi, je zbirka nastala z namenom, da bi se ohranil spomin na minulo podobo kmečkega življenja in na način dela, razstavljeni predmeti pa so plod dolgotrajnega zbiranja in dela. V restavriranje je vložil veliko ljubezni do te dediščine. "Doma sem s kmetije, po domače pr’ Smovc na Svetju. V tistih časih sem s takšno opremo z veliko ljubeznijo delal na polju. Delo na polju je bil zame raj. To me je pripeljalo do tega, da sem začel pred približno dvajsetimi leti staro orodje zbirati. Doma smo imeli veliko opreme. Potem so v kmetijstvo prišle spremembe, začeli so kupovati stroje, ker je primanjkovalo prostora, pa so staro opremo zavrgli. Ko je prišel na vrsto voz tajsel, se nisem strinjal, da bi ga dali stran, in zato sem ga vzel ter potem kar štiri mesece potreboval, da sem ga uredil. Voz je leta 1913 vozil veliki zvon za sorško cerkev. Tako se je začelo moje zbiranje. Na vozu je napis Ludvik Svoljšak, kot je bilo ime mojemu očetu. Voz je imel tri karoserije: dero, lojtrnk in tajselsko opremo, katere nimam v celoti,” pravi 77-letni Svoljšak. Toliko starega orodja doslej še ni videl Veliko orodja ima pred hišo, tudi drevo, kot pravi plugu, najverjetneje naj starejše orodje v zbirki. Predvideva, daje staro okoli dvesto let. "Tole je sejalnica iz leta 1943, za drobnozrnato seme pa se priključi sejalec, da se natančno poseje. Tole je voz, ki sem ga dobil v zelo slabem stanju, pa koš kapca, imeli smo jih morda deset, na vrhu lahko vidite reto, dva cepca, dva srpa, osovnk in oslo. Znal sem mlatiti s cepci, a ne tako dobro, kot sta znala mama in ata. Malo sem zmedel takt,” nadaljuje s predstavitvijo. Zanimalo nas je, kje je dobil toliko starega orodja. "Veliko sem iskal okoli, zelo veliko so mi prinesli kar ljudje sami. Zelo sem vesel, ker me ljudje razumejo in mi te stvari dajo. Zadovoljen sem tudi, da se žena strinja s tem mojim udejstvovanjem, da mi ne nasprotuje. Tudi ona je vesela, da se to dogaja. Mojo zbirko so že dvakrat prišli pogledat medvoški upokojenci, tudi šolarji. Bil sem kar presenečen, ker so si staro orodje ogledovali s takšnim zanimanjem, ter vseskozi spraševali," je pojasnil. Nato si Janez Svoljšak: s kolesom na levi se je naučil voziti, desno je staro toliko kot on sam. V njegovi zbirki je veliko različnega orodja. Šivanje in likanje včasih Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? V tokratni slikovni uganki vas sprašujemo, kje se nahaja idila z znamenjem (na sliki levo). Odgovore nam pošljite do konca novembra na naš novi naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "Za Sotočje”. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V prejšnji številki smo vas spraševali, kaj je na posnetku desno. Posnetek je nastal onkraj Grmade, kjer je v topli dolinici cerkvica sv. Uršule. Pravilni odgovor je poslal Stanislav Fabjančič iz Zbilj. Čestitamo. Nagrado boste prejeli po pošti. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik Prvi v zbirki je bil domači voz. ogledava orodje še v notranjosti hiške. "Tole je sekira cimraka za tesanje, pa stroj mlatilnica, ki je zamenjala cepce. Na obeh straneh je ročka in potem sta dva to vrtela. Zagotovo sta bila potem do konca utrujena. Mlatilnica se je pojavila pred okoli 150 leti. Imam zbirko, ki prikazuje razvoj vil za seno. Naj omenim še nekaj eksponatov: slamoreznica, pajkel, vprežna kosilnica, gepel, več bran in plugov, pet vprežnih vozov in še in še,” je opisoval. Ima tudi stare smuči, izdelane leta 1936 v podjetju Kolb v Šentvidu. Starega orodja in drugih predmetov ima res veliko, česar se zaveda tudi sam: ”Ko sem bil v muzeju v Nemčiji, so imeli morda deset odstotkov tega, kar imam jaz. Tam so imeli tudi nahrbtnik, pa sem ga v mojo Razvoj vil, spodaj mlatilnica zbirko dal še sam. Tegale je ata od moje žene Micke imel v partizanih. Tudi v Škocjanskem parku imajo muzej, a z neprimerljivo manj starega orodja, pa je ves dan nekdo tam, da razlaga.” Zbirka ostaja v Medvodah V podstrešnem prostoru je prikazana zgodovina razvoja plugov, ogled zbirke pa sva zaključila v kleti. ”No, prej sem rekel, da zbiram staro orodje okoli dvajset let. Tu bi se lahko malo popravil. Ko sem bil star štiri ali pet let, mi je Marovtova mama z vasi dala ene stare škarje in poseben nož za lupit. Te škarje imam še danes," je nadaljeval. V kletnih prostorih ima na steni nekaj družinskih fotografij, Tudi kolesa so imela registrsko tablico. izmed večjih stvari pa dva stara kolesa. Z enim se je naučil voziti, drugi je star toliko kot on. Zanimiva je tablica s številko 2, kar je pomenilo Dravska banovina in številko 16, ki je označevala medvoško občino. Zraven pa še registrska številka, saj so bila včasih registrirana tudi kolesa. Janezova zbirka bi bila zagotovo zanimiva za širšo javnost. Imel je možnost, da bi jo preselil na neko domačijo na Dolenjsko, a je pretehtala želja, da to staro orodje ostane v Medvodah. Bi pa seveda potreboval precej večji prostor, da bi vse orodje lahko lepo razstavil, ter da bi si ga ljudje lažje ogledali. Ni dvoma, njegova zbirka je vsekakor vredna ogleda. Maja Bertoncelj 080 80 99 www.regeneracija.si Osnovna, vremenska in dekorativna zaščita za vsa čuda lesa! Seznam prodajnih mest barv in premazov si oglejte na naši spletni strani. K) regeneracija Z naslovnice Uživa v vlogi televizijske voditeljice Jerca Zajčje 25-letna voditeljica na nacionalni televiziji, doma je z Verja. Diplomirala je iz španskega jezika in književnosti in iz sociologije kulture. Zdaj opravlja magisterij iz mednarodnih odnosov, v prostem času pa se najraje rekreira v naravi. Medvode - Jerco Zajc ljudje poznajo kot voditeljico dnevnih poročil na Televiziji Slovenija. Novice bere tudi pri Odmevih, poleg tega je redaktorica v zunanjepolitičnem uredništvu. Stanuje na Verju, decembra bo dopolnila 26 let. Osnovno šolo je obiskovala v Pirničah, gimnazijo v Ljubljani, potem pa imela kar nekaj težav pri odločitvi za smer študija, saj jo je zanimalo tako rekoč vse družboslovje. Vedno je vedela, da bo nekoč delala kot novinarka, a iz povsem praktičnih razlogov se je nato odločila za dvopredmetni študij na Filozofski fakulteti. Pred dobrim letom je diplomirala iz španskega jezika in književnosti in iz sociologije kulture. Kot pravi, ji šola in študij nikoli nista predstavljala večjih težav, poleg tega seje rada učila. Ker je diplomirala stara 24 let, seje vpisala še na podiplomski študij na Fakulteti za družbene vede, smer mednarodni odnosi. Do konca ima še tri izpite in magistrsko nalogo. Od kdaj želja delati kot novinarka? "Vedno sem pisala za šolski časopis, recitirala na proslavah, jih tudi vodila. Vse, kar je bilo povezano z govorom, mi nikoli ni bila težava. V prvem letniku fakultete sem spoznala, da mi zgolj študij ne zadostuje. Prijatelj mi je sporočil, da iščejo sodelavce na Delu in na TV Slovenija. Ne vem, zakaj sem se odločila poskusiti najprej na televiziji. Šla sem na avdicijo, bila sprejeta in začela delati kot mlajša dežurna v zunanjepolitični redakciji. Po treh letih je takratna urednica Hinka Todorovski iskala zamenjavo za tri voditeljice, ki so odšle istočasno na porodniški dopust. Presenetila je mene in še dve dekleti s povabilom na avdicijo za voditeljico Poročil. Takrat sem bila povsem presenečena, na to pred tem nisem niti pomislila, saj imam veliko spoštovanje do voditeljev. Pri 22 letih sem se težko predstavljala v tej vlogi. Z januarjem 2005 sem začela voditi poročila, najprej jutranja.” Je delati na televiziji tako, kot ste si predstavljali? "Nisem si predstavljala, da bo tako. Že prvi dan sem sedela poleg Lidije Hren, Boštjana Anžina, Slavka Bobovnika, vseh teh voditeljev, ki jih pred tem poznaš s televizijskega ekrana, jih občuduješ, a hkrati se zdijo nekako oddaljeni od tebe. Na televiziji se vse dogaja v desku, velikem prostoru, kjer smo vsi skupaj. Dokler ne delaš tam, si ne moreš predstavljati, kako poteka delo. Največkrat nisem utrujena od dela, temveč od ljudi, ker nas je v enem prostoru tudi po petdeset. Naporno je predvsem prvo leto. Dogajalo se mi je, da, ko sem se ob enajstih zvečer peljala iz službe, sem morala ugasniti radio, ker sem si želela tišine, pa sem zelo družaben človek. Sedaj sem se na to bolj hrupno delovno okolje že privadila.” Kako poteka delo? "Vsi mi rečejo, saj je res naporno delo, a delaš le desetkrat na mesec, kar seveda ni res. Jerca Zajc kot TV voditeljica in redaktorica v zunanjepolitičnem uredništvu včasih dela tudi po 14 ur dnevno. Po napornem urniku se sprosti v naravi. / Foto: Tina Dokl Povprečno imam osem dni na mesec poročila, ker se menjamo štiri voditeljice, v zunanjepolitični redakciji pa delam še bistveno več. Sem redaktorica, kar pomeni, da tisti dan, ko delam, pridem v službo ob pol desetih zjutraj, pregledam novice, potem pa čez dan skrbim za vse informativne oddaje, usklajevanje z dopisniki, voditelji. V službi sem do enajstih, po 12, 13 ali 14 ur na dan, kar pa zelo hitro mine.” Se spominjate svojega prvega vodenja pred kamero? "To je bilo 10. januarja pred slabimi tremi leti. Noč prej sem bila precej nervozna. Imela sem tremo, kljub temu sem prva poročila ob sedmih zjutraj vodila brez napake. Takoj sem dobila številna sporočila, kako je bilo vse super in krasno, bila sem zelo samozavestna. Seveda mi je razbijalo srce, ne samo tisti dan, še ves mesec. Na začetku je vodenje poročil zelo naporno delo, v katerem ne uživaš, skorajda mi je bilo muka. Ker sem perfekcionistka, sem želela opraviti kar se da najbolje. A sčasoma sem se navadila in zdaj v vodenju res uživam. Pravijo, da sem najbolj nasmejana izmed voditeljic, da se mi vidi, da sem pozitivna oseba. Kar me veseli. No, napako sem potem naredi- la že drugi dan poročil, misleč, da znam vse. Je pa res, da na te napake zdaj gledam drugače. Seveda je moteče, če se voditelj zmoti, vendar to ni bistvo. Bistveno je, da pri podajanju novic pridobiš gledalce na svojo stran, da ti verjamejo.” Komu vi osebno najbolj verjamete, kdo je za vas najboljši voditelj? "Neprijetno je izpostaviti samo enega, vendar mi je na TV Slovenija gotovo najbolj všeč Slavko Bobovnik. On je starosta naše televizije, je res izviren. Ko sem bila gostja v oddaji Tistega lepega popoldneva, mi je Lado Bizovičar rekel, da če vodi Odmeve Slavko in reče, daje zunaj sonce, pa da on ve, daje minus petnajst, mu bo vseeno verjel. On se mi res zd^l prepričljiv voditelj.” Kako preživljate prosti čas? "Prav veliko prostega časa nimam. Najraje ga preživim v naravi, rada tečem, s fantom tudi kolesariva. Nasploh se rada rekreiram, vendar ne v zaprtem prostoru, tako da me na fitnesu ali na aerobiki ne boste srečali. Tečem tudi pozimi, če le ni prehladno, saj moram zaradi dela paziti na glas. Tečem okoli Zbiljskega jezera, proti Golemu Brdu, tako da naredim nekje med 10 in 15 kilometrov. Trudim se, da tečem vsaj enkrat na teden, pred maratonom sem tekla dvakrat na teden.” Nastopili ste na Ljubljanskem maratonu? "To je bil moj prvi Ljubljanski maraton. Tekla sem na 21 kilometrov, tekla sem nekaj sekund pod eno uro in 40 minut, kar je pomenilo 50. mesto izmed skoraj devetsto tekačic na tej razdalji. Nad tem časom sem bila kar malce presenečena, saj sem za trening tekla uro in 46 minut, a ta množica očitno res naredi svoje^ Kljub dežju na progi sploh ni bilo težko, praflp' uživala sem, le zadnjih pet kilometrov me je motilo, ker so bile superge povsem mokre. Po teku me niso mišice prav nič bolele, sem povsem normalno funkcionirala, kar pomeni, da sem imela še malce rezerve. Sicer pa sem že tekla tudi na nekaterih drugih tekih: na DM teku, na Krasu, teku trojk.” Vas šport spremlja že od otroštva? "Res je. Že celo življenje sem športno aktivna. Štiri leta sem plesala v Kazini, potem hodila na gimnastiko v Šiško in v Medvode. Oče je veliko igral hokej in sem hodila drsat, prav tako veliko smučamo. Rada imam šport, ker me sprosti, zaradi istega razloga pa rada tudi potujem. Od mojega zadnjega daljšega potovanja po Afriki je minilo že leto in pol, tako da upam, da bo spomladi čas za novo potovanje, v Južno Ameriko ali v Azijo.” Se tudi v prihodnjih letih vidite na televiziji? "Trenutno ne razmišljam, da bi šla delat kam drugam. Res je, da delam veliko nedelj, praznikov, kot trenutno kaže, bom delala že tretje novo leto zapored, vendar imam delo pred kamero in za njo rada.” Maja Bertoncelj ■ Gospodarstvo I Večja proizvodnja zahteva skladišče V Papirnici Goričane gradijo moderno skladišče za končne proizvode. Goričane - Na tovarniškem dvorišču Papirnice Goričane Medvode, na severni strani tovarne, od konca preteklega leta raste nov skladiščni objekt. Kot nam je povedal generalni direktor Andraž Stegu, je posodabljanje proizvodnje v preteklih letih, ko so v letu 1999 povečali proizvodnjo za tretjino, lani pa s prenovo papirnega stroja še za desetino, zahteva tudi primernejše skladiščenje končnih izdelkov, predvsem pa, da se pri teh izdelkih, v primerih zastojev pri odpošiljanju, ne dela škoda. Ugotavljajo namreč, daje transport njihovih izdelkov v času praznikov in dopustov mnogokrat oviran, celo prekinjen, izdelki, ki so po volumnu in po masi zahtevni, pa so občutljivi na vremenske razmere. Zato so se lani odločili, da — postavijo novo skladišče, v katerem bodo po-||Q>tavili, poleg 4.300 kvadratnih metrov skladiščnih površin, še stroj za razrez papirja in novo pakirno linijo. Temeljni kamen je konec novembra lani blagoslovil nekdanji slovenski nadškof in metropolit, danes kardinal in prefekt dr. Franc Rode, saj je znano, daje katoliška cerkev večinska lastnica papirnice. Investicija, vredna dobrih tri milijone evrov, pa naj bi bila končana januarja. Štefan Žargi Grafično embalažno podjetje Jamnik Proizvodnja v novih prostorih v industrijski coni Tekstilna Začetki grafičnega in embalažnega podjetja Jamnik segajo v leto 1988, ko so v Pirničah začeli z izdelavo kartonske embalaže. Od tam se je podjetje selilo leta 1995 v Medvode. Hiter razvoj ter orientacija na zahtevne evropske trge je vodstvo podjetja in lastnike postavilo pred nov izziv širitve programa ter v popolno tehnološko prenovo, oziroma modernizacijo proizvodnje embalaže. V starih prostorih na Gorenjski cesti v Medvodah to ni bilo možno izpeljati zaradi prostorskih omejitev. V drugi polovici leta 2006 je podjetje kupilo nove prostore v velikosti štiri tisoč kvadratnih metrov, na novi lokaciji na Barletovi 4 v industrijski coni bivše tekstilne tovarne. Podjetje se je leta 2007 preselilo s celotno proizvodnjo na novo lokacijo. V novo tehnološko opremo je investiralo štiri milijone evrov ter tako posodobilo proizvodnjo do te mere, da je sposobno parirati evropski konkurenci. Podjetje kar polovico proizvodnje izvozi. Zaposluje 55 delavcev, ki so organizirani v izmenskem delu. V začetku leta 2008 bodo preselili tudi vodstvo in režijske službe na novo lokacijo. To bo omogočilo racionalnejše poslovanje in zaokrožitev investicije. Tako bodo lahko 20-letnico podjetja v letu 2008 delovno proslavili v novih prostorih. GORENJSKA CESTA 12, 1215 MEDVODE, SLOVENIJA tel.: 01 361 93 40 - centrala, 01 361 93 41 - prodaja, fax: 01 361 93 60 GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE £ iti • * Kako ogrevale stanovanje? Hladnejši dnevi so nas letos presenetili precej zgodaj, zato smo v tokratni anketi naše sogovornike povprašali, ali so njihova stanovanja že prijetno topla ter kdaj in na kakšen način sojih začeli ogrevati. Gabrijela Čečelič, Medvode: "Stanovanje že kar nekaj časa ogrevamo, in sicer od začetka oktobra na-v— prej, ko je mraz bolj pritisnil. Ogrevamo pa ga s plinsko peč- jo.- Anton Dobnikar, Topol: "Letos že kar nekaj časa ogrevamo stanovanje; z drvmi kurimo v krušni peči. V teh dneh, ko še ni tako zelo hladno, je dovolj, da zakurimo vsak drugi dan. Kmalu se bomo preselili v novo hišo, v njej pa bomo imeli centralno ogrevanje na drva.” Marija Jenko, Medvode: "Stanovanje že dvanajst let ogrevamo s plinom. Letos smo začeli kuriti bolj zgodaj kot običajno, če se ne motim, že septembra. Sicer pa stanovanje za zdaj ogrevamo predvsem zjutraj in zvečer, čez dan pa še ni tako velike potrebe po tem, še posebej, če zunaj sije sonček.” Bojan Orel, Medvode: "Kuriti smo začeli okoli 25. oktobra, ko se je bolj shladilo. Imamo centralno ogrevanje na olje. Peč je prižgana kar cel dan, da je v stanovanju ves čas enakomerna temperatura, saj se je v preteklosti pokazalo, daje to precej bolj ekonomično, kot če bi jo, denimo, prižigali večkrat čez dan.” Ana Hartman, foto: Tina Dokl BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? MERITVE OPRAVLJAMO Z GRS SPREJEMNIKOM ^ 040848498 Geodetski biro Ema Huth d.o.o. B ■■ e: geodetskibiro@siol.net www.geodetskibiro-huth.si Taborniške močne ukane Taborniki Roda Dveh rek iz Medvod so osmič organizirali tekmovanje za pokal Močnih ukan, drugič v Pirničah. Zbralo se je 39 ekip, skupaj dobrih dvesto tabornikov iz vse Slovenije. Pirniče - Močne ukane so naslednik nočnih ukan, zadnji dve leti potekajo v Pirničah. Več o tem je povedal Vito Klavora, načelnik družine Grč iz Društva tabornikov Rod dveh rek iz Medvod, ki ima okoli 40 članov: "Močne ukane so šaljivo taborniško tekmovanje. V popoldanskem času so potekale zanimive igre med ekipami, zvečer pa se začne nočni del s klasično orientacijo. Proga je za najmlajše, starostno skupino gozdovnic in gozdovnikov, dolga pet kilometrov, starejši taborniki imajo progo daljšo, dolgo dobrih deset kilometrov. Če se ekipa ne izgubi, lahko s progo in z nalogami opravi v dveh, treh urah. Na letošnjih Močnih ukanah sodeluje 39 ekip, skupaj nekaj več kot dvesto tabornikov." Klavora je še pojasnil, da imajo mlajši taborniki največ težav pri orientaciji, saj še nimajo toliko izkušenj z branjem kart. Dodatna oteževalna okoliščina je tudi tema, medtem ko naloge niso preveč zapletene. "Gre za naloge s področja taborništva, kar pomeni izdelava Vozljev, prva pomoč, hitrostna etapa, kjer morajo v čimkrajšem času priteči od ene točke do druge, ter kviz. Je pa to tekmovanje, na koncu podelimo nagrade, tako da se splača potruditi,” je še pojasnil Klavora. Medvoški taborniki so na- Medvoški mladi taborniki (z leve) Kristjan, Klemen, Tilen in Žiga pred odhodom na nočno orientacijo stopili s tremi mlajšimi ekipami, vendar zaradi domačega terena izven konkurence. Najboljši rod pa je bil Rod Bičkova Skala iz Ljubljane, ki so postali ekipni zmagovalci osmih Močnih ukan. Maja Bertoncelj Jehovove priče napolnile dvorano v Medvodah Medvode - Skoraj tisoč sto Jehovovih prič se je zadnji konec tedna oktobra zbralo v športni dvorani Medvode, kjer so imeli dvodnevni okrajni zbor. "To je okrajni zbor Jehovovih prič z Gorenjskega, Dolenjskega in Primorskega. Tema je "Vse delajte Bogu v slavo". Kot Jehovove priče sc trudimo na vseh področjih svojega življenja. Okrajni zbor imamo enkrat na leto in traja dva dni, enkrat na leto imamo še enodnevni posebni zbor,” je povedal Franc Rancigcr, zadolžen za stike z javnostmi, ki je odraščal ravno v Medvodah. V sobotnem programu so imeli tudi posvetitev in krst kandidatov, ki so se prej na ta dogodek usposabljali. "Kandidata je treba najprej poučiti, da razume, kaj Bog pričakuje od njega, šele potem se ga krsti. Danes je bilo krščenih osem novih bratov in sester,” pravi Rancinger, x * na vprašanje, kako to, da so za okrajni zbor izbrali prav športno dvorano Medvode, pa je pojasnil, daje dvorana lepa, ter da se v njej dobro počutijo. Jehovove priče tokrat niso bile prvič v Medvodah, saj so že lani v novi dvorani imeli enodnevni zbor. M. B. BABIČIN KRUHEK Brezplačna številka: (((«080 44 43) www.bablca.si od 5. novembra dalje je ponovno odprta trgovina Mrak v Goričanah. Prepričajte se o bogati ponudbi. j 5 Odpiralni čas: pon. do pet. od 7. do 19. ure sobota od 7. do 15. ure nedelja od 8. do 13. ure Telefon: 01/361 11 24 ----------------------------------Ljudje in dogodki Prva nagrada Andreji Eržen Odziv na Ex-tempore v Sori je bil rekorden: dobili so več kot 60 del. Prva nagrada Andreji Eržen iz Goričan za delo z naslovom Kajak. Sora - Letošnji Ex-tcmpore v Sori je potekal na temo Moja dežela lepa in gostoljubna. "Letos je bil rekorden odziv, saj smo dobili več kot 60 del, verjetno tudi zaradi teme. Če imamo v občini vsako leto akcijo Moja dežela, lepa in gostoljubna, zakaj ne bi temo dali še v naš okvir,” je pojasnil Franc Plešec, član ocenjevalne komisije in predsednik KUD Oton Župančič Sora, ki je organizator prireditve. Predsednik ocenjevalne komisije je bil letos prvič akademski slikar Franc Novinc z Godešiča: "Dela so kakovostna, še večjo veljavo bi dobila, če bi bila razstava postavljena v širšem prostoru, da bi bile razdalje večje. Kakovost je nad mojim pričakovanjem. Pojavljajo se imena, ki jih že dlje .spremljam, nekatere sem učil. Fino je, da se profesionalni in neprofesionalni pristop mešata. Tisti, ki dosežejo višji nivo, več delajo, slike ljubiteljskih slikarjev, tistih, ki so bolj začetniki, ki nedeljsko delajo, pa večinoma niso tako energične. Prvonagrajena slika je dosti predrzna, energična, udarno zahtevna in izstopa.” Podelili so nagrade Občine Medvode in KUD Oton Župančič Sora. Prvo nagrado je dobila Andreja Eržen iz Goričan za delo z naslovom Kajak. "Zelo težko z besedami opišem sliko. Ideja je osebna zgodba. Tehnike so mešane, predvsem akril, uporabila sem veliko različnih materialov. Letos tukaj sodelujem prvič. Novinc je bil moj profesor na akademiji. Njegova dela poznam, mislim pa, da nam je pri študiju pustil kar dosti svobode. S slikarstvom se zaenkrat še ne preživljam, bi pa bilo fino," je povedala Erženova, ter dodala, da je dobro, da se na tej ravni kaj dogaja tudi v Medvodah, da ni vse usmerjeno v Ljubljano. Učenec Franca Novinca je bil tudi Peter Gaber s S vetja, ki je dobil drugo nagrado za sliko Tihožitje s klobasami: "Na Ex- temporu v Sori sem sodeloval že nekajkrat, tudi že dobil nagrade, nikoli pa še ne prve. Ex-tempor drugod po Sloveniji pa se ne udeležujem, sem prezaseden s slikanjem za študij. Slikarstvo namreč študiram na specialki. Naslov sem vzel kot en iziv, slikal po slogu, ki sem ga uporabljal nekaj let nazaj. Oddal sem dve sliki, ki sem ju slikal cel teden. Sta različni, ena je dobila nagrado, druga ne. Franc Novinc je zelo zahteven, težko bi rekel, kaj je tukaj gledal pri ocenjevanju.” Tretja nagrada je šla v Škofjo Loko. Za sliko z naslovom Naše dobrote jo je dobila Joži Arhar: "Letos sodelujem tretjič, nagrado sem dobila prvič. Zakaj Naše dobrote? Tema je bila Moja dežela lepa in gostoljubna. Vedno, ko dobiš gosta, ga z nečim postrežeš.” Pohvale so dobili: Ida Rebula, Rado Dagarin Prve tri nagrade so dobili: Peter Gaber, Joži Arhar in Andreja Eržen. in Franc Rant, odkupne nagrade pa: Ida Rebula odkupno nagrado Varesta. Antonija Hrovatin Gudurič odkupno nagrado Klinike Loke, Tanja Prezelj odkupno nagrado Savskih elektrarn, Vera Arhar odkupno nagrado Brinox, Rado Dagarin odkupno nagrado Colorja ter Brane Praznik odkupno nagrado podjetja Dastaflon. Maja Bertoncelj Prva razstava na rojstni dan Medvode - V Mladinskem kulturnem centru Medvode so I. novembra odprli fotografsko razstavo Dragana Djukiča, občinskega svetnika, člana Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije. S fotografskim objektivom je beležil detajle uporabe azbestnih materialov v okolju Medvod. Z razstavo z naslovom Odvrzimo azbestna pokrivala želi spodbuditi k večjemu zavedanju o nevarnosti azbesta za zdravje ljudi in okolja nasploh. "Razstavljenih je 52 fotografij, prav danes sem namreč star 52 let. Nastale so letos avgusta in septembra. Izbor izmed več kot tristo fo- tografij je naredila hčerka Emina, predsednica Foto sekcije pri MKC Medvode. Tudi sicer je moja mentorica, včasih kaj skritizira, mi pomaga z nasveti, saj sem jaz čisti amater,” je pojasnil Dragan Djukic, o samih fotografijah pa povedal: "Nastale so v okolici vrtca, pri zasebnih hišah, okoli blokov, ob Sori, kjer so vrtički, v jami na Jeprci, nekaj jih je tudi z roba medvoške občine. Ljudje še vedno na črno odlagajo azbestni material ob jami na Jeprci. To je najbolj nevarno, saj se plošče lomijo in azbestni prah gre v zrak, torej smo mu izpostavljeni vsi, ki živimo v tem okolju. Drugi je primer trte, ki raste na azbestni strehi. Verjetno je grozdje dozorelo in nekdo ga je pojedel. Na fotografiji je tudi čebelnjak, pokrit z azbestnimi ploščami. Še bi lahko našteval.” To je Djukičeva prva razstava, v prostorih MKC bo na ogled še ves november, marca pa si jo boste lahko ogledali v medvoški knjižnici. Maja Bertoncelj Galičič prvič s samostojno razstavo Medvode - Ob odprtju novih prostorov v Lovskem domu Medvode je imel svojo prvo samostojno razstavo fotografij Medvoščan Jure Galičič. Obenem je bila to tudi prva razstava Foto in video kluba Jakob Aljaž v ustanavljanju. "Razstava nima naslova, tematika pa je narava. Velik del fotografij je nastalo prav za to priložnost. Na razstavi je 14 fotografij, vse so mi ljube, morda mi je še naj- bolj pri srcu fotografija, za katero sem dobil prvo nagrado na lanskem natečaju za najlepšo fotografijo z območja Medvod,” je povedal Jure Galičič, ki najraje fotografira naravo, sončne zahode, panoramo: ”Od marca, odkar imam nov fotoaparat, sem naredil že okoli 11 tisoč fotografij.” Galičič bo tudi predsednik Foto in video kluba Jakob Aljaž. "V Medvodah sicer deluje več foto sekcij raznih kulturno-umetniških društev, medtem ko samostojnega kluba ni. Veliko ljudi je izrazilo interes za ustanovitev kluba. Fotografije, ki jih imamo, bi želeli deliti z ostalimi ljudmi, da se tudi ta umetnost v Medvodah razvija. Že sam imam doma toliko fotografij, da bi vsak mesec lahko imel razstavo," je pojasnil Galičič. Maja Bertoncelj Pestro dogajanje v MKC Medvode - V Mladinskem kulturnem centru Medvode poskušamo med mladimi na različne načine spodbujati družbeno ozaveščenost in angažiranost. Tako se vključujemo v letošnjo kampanjo Sveta Evrope ”Vsi drugačni, vsi enakopravni”, katere temeljni namen je senzibiliziranje ljudi, še posebej mladih, za družbene spremembe in izzive današnjega časa. Z debatnimi pogovori z naslovom Poli(e)tika (skovanka besed politika - ukvarjanje z javnimi zadevami in besede etika - področje vrednot, moralnih načel, družbenih norm) želimo z mladimi razmišljati o pravicah ožjih družbenih skupin (kadilci, drugače spolno usmerjeni, tujci...), ki so jim zaradi njihove drugačnosti, manjše številčnosti ali družbeno šibkejšega položaja večkrat omejevane ali kršene njihove svoboščine. Angažirano literarno opisovanje kvalitete odnosov med moškim in žensko, ki so vse prepogosto tekmovalni in površinski, je imel tudi projekt 53 (pet tekstov, trije avtorji). Grega Rozman, avtor literarnih besedil, slikarka Renata Grmovšek in komponist Marko Mozetič so obiskovalcem pričarali intenziven likovno glasbeni literarni večer. Rozmanovi avtorski teksti so bili nominirani tudi v najožji izbor literarnega natečaja mlade literature Urška 2007 pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. Praktično vsak petek se v klubu MKC odvijajo različni dogodki, koncerti in razstave, namenjene mladim. Močna dejavnost glasbenih skupin, ki delujejo pod okriljem MKC, kaže svoje rezultate- v novembru bo v MKC predstavitev kompilacije ”Comp-07”, kjer so projektno sodelovale skupine različnih glasbenih zvrsti, s čimer se je mlade glasbenike spodbudilo k razmišljanju o sprejemanju različnosti tudi na glasbenem področju. Novembra želijo MKC-jevci opozoriti tudi na premierno projekcijo dokumentarnega filma Urške Djukič in Tilna Pribele "Hrumeča pločevina” o motoristični kulturi in njenih pripadnikih ter na decembrsko akcijo MPRONEON PROIZVODNJA SVETLOBNIH IN DRUGIH REKLAMNIH NAPISOV, d.o.o. Opekarska cesta 16, 1360 Vrhnika, SLOVENIJA te.: 01-755-3087, faz: 01-755-36-16, http://www.proneon.sl Zaradi selitve sedeža podjetja s 1.1.2008 na novo ________lokacijo v Medvode, Goričane 41_________ OBJAVLJAMO PROSTA DELOVNA MESTA v proizvodnji svetlobnih napisov 1. MONTERJA - ELEKTRIKARJA (m/ž) 2. PREOBLIKOVALCA KOVIN za ročna in strojna dela (m/ž) 3. VARILCA s posebnimi znanji varjenja aluminija ter nerjavečega jekla (m/ž) Pogoji: IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj (ali pod točko 2 in 3 priučen delavec s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na sorodnem delovnem mestu), vozniški izpit B-kategorije. Od kandidatov pričakujemo samostojnost, samoiniciativnost, inovativnost, sposobnost vključevanja v timsko delo, pripravljenost priučiti se posebnosti pri delu v naši dejavnosti ter natančnost in vestnost pri opravljanju delovnih nalog. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. Nudimo stimulativni OD in možnost dodatnega izobraževanja. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati iz občine Medvode ali bližnje okolice. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi oglasa na naš naslov: PRONEON d.o.o., Opekarska cesta 16, 1360 Vrhnika. E-pošta: proneon 1 ©proneon.sl Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili. Grega Rozman in Mare Mozetič v projektu 53 "Ars humana”, dobrodelno dražbo likovnih del mlajših likovnih ustvarjalcev iz širšega slovenskega prostora. V petek, 7. decembra 2007, ob 20. uri bodo v Kulturnem domu Medvode s to humanitarno akcijo že tretjič zbirali sredstva za prikrajšane otroke ali mladostnike med nami. Nataša Pust Predstave so razprodane Medvode - Iz KUD Medvode sporočajo, da so vse predstave za odrasle, ki bodo v Gledališču Medvode odigrane v okviru letošnjega ^V abonmaja, ki je bil uveden prvič, razprodane, tudi za izven. Vstopnice pa še vedno lahko kupite za predstave za otroke. 17. novembra si boste ob 11. uri lahko ogledali Palčico. Blagajna gledališča je odprta vsak delavnik od 9. do 16. ure, izjemoma ob petkih od 9. do 13. ure, ter uro pred predstavo. Rezervacija in prodaja vstopnic na novi blagajni Gledališča Medvode v Kulturnem domu Medvode: telefonska številka: 01/361 26 54; e-pošta:blagajna@kud-medvode.si, info@kud-medvode.si; www.kud-medvode.si. M. B. £ NOVO - MASAŽA CELEGA TELESA 50 MIN 19 EUR ^ • ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE s konfekcijske številke 46 na številko 40 samo v 3 tednih Hrast Ksenija s.p., Ul. Rudija Papeža 5, Kranj, tel.: 04/23 52 570 Pomladimo se v Kozmetičnem studiu SUPER UGODNO!! • BODV VVRAPPING 19,99 EUR • SOLARIJ do 20 min. 5 EUR . POMLAJEVALNA NEGA OBRAZA 25 EUR • NEGA MLADE KOŽE 17 EUR DARILA NATURA Telefon: 01/361 34 76 Odprto od 8. - 20. ure Sobota od 8. - 13. ure ZELIŠČNA LEKARNA NATURA BC MERCATOR MEDVODE i. NADSTROPJE Telefon: 01/361 51 46 NOVO - KOZMETIKA Na OŠ Medvode so na tretjo oktobrsko soboto zbrali dobrih 47 ton odpadnega papirja. Bolj odgovoren * odnos do okolja V tem šolskem letu seje OŠ Medvode vključila v mednarodni projekt Ekošola kot način življenja. Medvode - Kot je pojasnila koordinatorica Ekošole na OŠ Medvode Irena Humek Kok, gre za projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj EU za okoljevarstveno izobraževanje. S projektom Ekošola kot način življenja nameravajo graditi vrednote za odgovoren način bivanja na Zemlji. "Glavni cilji projekta na naši šoli so razširjanje pozitivnih medsebojnih odnosov, vzgajanje za zdrav način življenja v zdravem okolju, učinkovita raba naravnih virov in vzgajanje za okoljsko odgovornost. Sodelovali bomo na natečaju ekovoš-čilnic, udeležili se bomo ekokviza ter zbirali grabljene tonerje in kartuše. Nadaljevali bomo ”di z zbiralnimi akcijami starega papirja. Med letom bomo zbirali podatke o oddanih količinah nekaterih odpadkov, kot so papir, bio- odpadki, tonerji, kartuše, baterije,” je napovedala Irena Humek Kok. Poleg tega nameravajo podrobneje obdelati tematski sklop Energetski viri. V sklopu tega bodo osmo- in devetošolci izvedli raziskovalno nalogo Svetlobno onesnaženje Medvod, četrto-in petošolci bodo spremljali meteorološke podatke v okolici šole, vsi pa bodo skrbeli za manjšo porabo elektrike, vode in papirja. Odgovoren odnos do okolja pa so medvoški učenci že pokazali na tretjo oktobrsko soboto s tradicionalno akcijo zbiranja starega papirja. Skupaj so zbrali dobrih 47 ton odpadnega papirja. Najbolj ‘delavni" so bili učenci 7. a, ki so zbrali 4.139 kilogramov papirja, 4. a je prispeval 4.138 kilogramov, učenci 5. c pa 3.910 kilogramov papirja. Ana Hartman Tretješolci iz Preske z glavo v naravo Preska, Črmošnjice - Prvi oktobrski teden so učenci tretjih razredov OŠ Preska in njene podružnice iz Sore z učiteljicami Alenko Jenko, Hermino Knif ic in Tatjano Plazar preživeli v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Lipa v Črmošnjicah pri Semiču. Tam so zanje pripravili naravoslovno-športni teden z naslovom Z glavo v naravo, ki jim je ponudil veliko zanimivih in adrenalinskih dejavnosti. "Preizkusili so se v naravoslovju, se spremenili v gozdne detektive, raziskovali življenje na gozdnih tleh in v bližnjem potočku. Postali so pravi mojstri v izdelovanju splavov in mlinčkov, preizkusili so se v plezanju na umetni steni in lokostrelstvu. Odpravili so se na nočni pohod s petrolejkami in opazovali jasno nočno nebo. Naučili so se poiskati Mali in Veliki voz, zvezdo Severnico in ozvezdje Kasiopeje. Poleg tega so se odpravili na planinski pohod na Pajkež, slikali so na svilo, večere pa preživljali ob družabnih igrah,” je strnila Alenka Jenko in dodala, da so vsi skupaj pozabili na domotožje in pouk v ‘ta pravi’ šoli, saj se je prav za vsakega učenca našla dejavnost, ki ga je pritegnila. A. H., foto: Alenka Jenko Sestavili bodo koščke Evrope OŠ Preska s šolami iz Nemčije, Škotske, Španije in Slovaške sodeluje v Comeniusovem projektu Koščki Evrope - Popolna slika. V sredo se odpravljajo na obisk na Slovaško. Preska - OŠ Preska je prva šola na območju Medvod, ki bo sodelovala v Comeniusovih projektih. Od oktobra dalje bo s partnerskimi šolami iz Nemčije, Škotske, Španije in Slovaške sodelovala v projektu z naslovom Koščki Evrope - Popolna slika. "Vzpostavili bomo komunikacijo med različnimi kulturami, z likovnimi izdelki predstavili države, naravo, kulturne spomenike v okolici šole ter ljudi in njihove navade,” pravi koordinatorica projekta na OŠ Preska Tatjana Gulič. V tem šolskem letu nameravajo v sklopu projekta, v katerem bodo sodelovale razredne učiteljice, pa tudi učiteljice likovne in glas- bene vzgoje, računalništva, angleščine in nemščine, pripraviti spletno stran z informacijami o šoli, učenci pa bodo z novicami in komentarji lahko sodelovali na blogu. Napolnili bodo tudi ‘kulturne’ škatle z največ desetimi predmeti, ki predstavljajo Slovenijo; škatle si bodo nato šole izmenjale med seboj, učenci pa bodo ugibali o predmetih in njihovi rabi. Pošiljali si bodo božično-novoletne voščilnice, z risbami bodo opisovali domačo pokrajino in jih menjavali med šolami, izdelovali bodo slikovni večjezični slovar besed in fraz, maja bodo ob dnevu Evrope pripravili razstavo za domači kraj. V prihodnjem šolskem letu bodo izdelali projektni kolaž, osredotočen na stavbe, arhitekturne rešitve v domači krajini ter ljudi v kraju. Rezultat sodelovanja bodo torej spletna stran, potujoča razstava likovnih izdelkov učencev, stalna razstava plakatov na sodelujočih šolah, slikovni slovar najosnovnejših izrazov v petih jezikih, izmenjave učencev in obiski v sodelujočih državah. Na prvi štiridnevni obisk na Slovaško bodo ravnateljica Tatjana Bizant, dve učiteljici in štirje učenci iz Preske odpotovali že v sredo. V Preski bodo partnerske šole gostili oktobra 2008. Ana Hartman Ljudje in dogodki -------------------------- Koncertna dvorana v dnevni sobi Avdiofili niso navadni ljudje. Ljubijo kakovostno reprodukcijo glasbe in za to strast so se pripravljeni odreči precejšnjim vsotam denarja. Ker jih ponudba v običajnih tehničnih trgovinah ne zadovolji, nekateri opremo izdelujejo sami. Med njimi je tudi Matej Trampuš iz Studenčic. Studenčice - Avdiofilija je odgovor na napredek v elektroniki. Kmalu po koncu druge svetovne vojne so Američani razvili prvi tranzistor, elektronski element, ki je nato zaradi svojih prednosti (beri majhnosti in preprostejše, cenejše izdelave) za ojačevanje signalov počasi izrinil do takrat vsesplošno uporabljano elektronko. Starejši bralci se elektronk spomnite iz starih radijskih in televizijskih sprejemnikov, mlajšim pa bi jih najlaže predstavili kot žarnice, ki ne svetijo. Tranzistorji so postajali vse manjši in proizvajalci jih še danes tlačijo na integrirana vezja, ki v ogromnih količinah končujejo v cenenih avdio napravah na policah tehničnih trgovin. Poceni avdio naprave so na trg prišle hkrati s prodorom elektronske glasbe. ”V sedemdesetih letih je bila to disko glasba, v osemdesetih elektronska iz t. i. sintesizerjev in ti dve sta se iz poceni plastičnih zvočnikov kar dobro slišali. Tisti ljudje, ki so bili zapriseženi poslušalci klasične glasbe, jazza in opere, pa so hoteli več, ker seje s prodorom tranzistorja kakovost zvoka bistveno zmanjšala,” pravi Matej Trampuš iz Studenčic, ki si kruh služi tudi z izdelavo avdio opreme za zahtevne-že. "Prisiljeni smo se bili vrniti na tehnologijo iz dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja, ker imajo elektronke povsem drugačno reprodukcijo zvoka kot tranzistorji. Elektronka poslušalcu naredi glasbo mehko, neagresivno, lepo, poslušljivo. Preprosto vidiš jo,” dodaja. Dobra glasba ima dobro ceno Dober avdio sistem je sestavljen iz predojače-valnika, ojačevalnika in zvočnikov. Predojače-valnik elektronski signal iz gramofona ali predvajalnika zgoščenk pripravi na dodatno ojačanje v glavnem ojačevalniku, le-ta pa ga nato pošlje zvočnikom, ki ga spremenijo v zvočno valovanje, ki ga zazna naše uho. A kakovostno predvajana glasba ima svojo ceno. Za dobre zvočnike lahko odštejete od nekaj tisoč do več sto tisoč evrov. Razlika v kakovosti zvoka med najdražjimi in za običajnega Slovenca še vedno zelo dragimi najcenejšimi je veliko manjša, kot je razlika v ceni. Kabli, ki naprave povezujejo med seboj, se morda ne zdijo pomembni, pa v svetu av-diofilov tudi ti predstavljajo pomemben del sestavljanke. Za meter dobrega kabla lahko odštejete od 50 do več tisoč evrov. ”Če imaš zvočnike za 40, 50 tisoč evrov, boš tudi za kable odštel pet tisoč, ker ti že skrb za imidž ne pusti kupiti česa cenejšega,” hudomušno razlaga Trampuš. "Ojačevalne naprave stanejo od dva, tri, štiri tisoč evrov dalje, premožni pa si lahko kupijo tudi take za pol ali milijon evrov. Taki jih ponavadi postavijo v svoj studio, nato pa nimajo časa poslušati glasbe, ker so preveč zaposleni s služenjem denarja,” pravi elektronik, ki se je specializiral prav za izdelavo ojačevalnikov. Večina butičnih proizvajalcev se osredotoči na izdelavo ene od komponent sistema. Zvočniki so za izdelavo najzahtevnejši, ker mora imeti izdelovalec zelo široko znanje. Že vsak les, na primer, za dobro reprodukcijo zvoka ni primeren. Če je pri ojačevalnikih neznank manj, to seveda ne pomeni, daje dobre lahko izdelati. ”Če daste dvema kuharjema enake sestavine za golaž, bo eden skuhal dobrega, drugi pa slabega. Treba je imeti dušo za to in vedeti, kaj delaš. Zvočnikov ne izdelujem, ker jih ne znam. Gramofonov ne izdelujem, ker jih ne znam, v ojačevalnikih pa se vidim,” pravi sogovornik. Pravi avdiofil se ne hvali s svojo opremo, pač pa jo predvsem uporablja. Po Trampuševem mnenju obstajata dve vrsti ljudi, ki zahtevajo vrhunsko avdio opremo. Prvi so "kvazi avdiofili", ki imajo veliko pod palcem in si opremo kupijo, ker so jo videli pri prijatelju, pa bi jo imeli radi tudi sami, seveda, če se le da boljšo. Drugi so tisti pravi, ki v glasbi želijo uživati, čeprav ne živijo od menedžerske plače. ”Na enem od sej- mov sem nedavno srečal človeka, ki seje pripeljal s kolesom, po sejmišču je prosjačil za kavo s smetano, ko pa je zaslišal glasbo, se mu je videlo, da je pravi poznavalec,” predanega avdio-fila slikovito opiše Matej Trampuš. Ključ je v dobrem posnetku Na kakovost predvajanja glasbe močno vpliva kakovost posnetka. Če so se pri snemanju potrudili, se to odraža na obrazu poslušalca. Ob dobrem posnetku se usta razlezejo v nasmeh sama od sebe, ob slabem se dlake na rokah in vratu niti ne premaknejo. Če je posnetek dober, ste ob poslušanju lahko navdušeni nad Avseniki, Lu* uisom Armstrongom ali Andreom BocellijeiK čeprav niste njihovi ljubitelji. Na žalost seje težko dokopati do zares dobrih studijskih posnetkov glasbe, ker se vsem ustvarjalcem ne zdi potrebno potruditi tudi na tem področju. Tako je bilo že v časih Rolling Stonesov, Beatlov in drugih glasbenih skupin, katerih glasba je v šestdesetih in sedemdesetih navduševala milijone po vsem svetu in tako je še danes. "Takrat niso razmišljali o tem, da bi naredili dobre studijske posnetke, ki bi jih današnja vrhunska oprema lahko verno reproducirala. Njihova glasba seje slabo posneta prodajala enako dobro, kot bi se, če bi bila posneta bolje. Vsak, ki izda ploščo, to stori zato, da ima od tega predvsem materialno korist,” o glasbi svoje mladosti, ki bi jo rad kakovostno poslušal, pa je ne more, razmišlja Trampuš. Ima še eno željo. "Rad bi imel ušesa dvanajstletnega mulca, ki še sliši frekvence, ki jih jaz ne več,” obžaluje dejstvo, da človeško uho z leti izgublja svojo ostrino. Nekaterim se avdiofilstvo morda zdi zapravljanje denarja, a ljudje, ki se odločijo zanj, poslušajo veliko boljšo glasbo. Ko zapreš oči, se ti zdi, da si tik ob odru koncertne dvorane. Peter Košenina Zdravje Umivati je treba že prvi zobek "Otroka pripeljite k zobozdravniku, ko še nima težav, ko so zobje še zdravi. Pregled bo zanimiv in igriv, otrok bo rad znova prišel pokazat zobke,” pravi Maja Gluvič. Zobozdravnica Maja Gluvič svetuje preventivne preglede otrok na vsake pol leta. Medvode - Za mlečne zobe je potrebno skrbeti, da bodo zdravi oziroma popravljeni. Več o tem je povedala Maja Gluvič, zobozdravnica v otroški ambulanti v Zdravstvenem domu Medvode. Nega zob pri otrocih je zelo pomembna. Kdaj naj otrok začne umivati zobe? ”Skrb za zdravje otrokovih zob se začne, ko mlečni zob predre dlesen. Navadno je pričakovanje prvega zobka za starše pomembno doživetje. V povprečju se prvi zob pojavi okoli šestega meseca. Vseh dvajset ^ulečnih zob pa ima otrok, ko dopol-0 približno dve leti in pol. Prvi zobek čistite s prstom, ki je zavit v čisto in prelikano pleničko ali robček. Čistimo jih po obroku, obvezno pa zvečer pred spanjem. Ko otrok dopolni približno eno leto, mu kupite prvo zobno ščetko. V začetku naj bo umivanje zob igra. Otrok rad posnema starše, zato naj vas opazuje, ko si umivate zobe. Ščetko ponudite tudi njemu. Spodbujajte ga, da si zobe opere sam, nato pa mu vi dokončno umijte zobe. Nekje do tretjega leta starosti, oziroma dokler otrok še ne zna sam izpljuniti, zobna pasta ni nujno potrebna. Sicer pa naj bo količina zobne paste v velikosti graha. Uporabite otroško nepekočo zobno pasto. Umivanje zob je vsakdanjeo opravilo, priporočljivo trikrat na dan po glavnih obrokih, obvezno pa l|>jred spanjem. Mali nadebudneži ”tiri- in petletniki) si navidezno zelo spretno umivajo zobe, kljub temu pa zobozdravniki priporočamo, naj starši pomagajo umivati zobje nekje do otrokovega sedmega, osmega leta starosti. Seveda pa je tudi kasneje dobrodošla kontrola umitih zob (na primer s pomočjo plak tablet), ki lepo obarvajo zobne obloge (roza, vijolično). Otrok tako vidi, kje si ni dobro umil zob.” Kdaj prvič k zobozdravniku? ”Za prvi obisk pri zobozdravniku je najprimernejši čas med drugim in tretjim letom otrokove starosti. Otroka pripravite, opišite mu zobno ordinacijo in stol. Doma glejte zobke in jih preštejte. Otroka pripeljite k zobozdravniku, ko še nima težav (bolečine), najbolje takrat, ko so zobje še zdravi. Pregled bo zanimiv in igriv, otrok bo rad znova prišel pokazat zobke. Pomembno je, da otrok naveže pozitiven odnos do zobozdravnika, in da mu zaupa. Če imate sami strah pred zobozdravnikom, ga pred otrokom ne pokažite. Otroku tudi ne govorite, da ko ste bili njegovih let, niste odprli ust ali pustili popravljati zob. Izogibajte se besedam, da ne bo nič bolelo.” Kako pogosto naj otrok hodi na preventivne preglede? "Tudi v primeru zdravih zobje potrebno redno (vsakih 6 mesecev) hoditi na preventivne preglede. Tako zobozdravniki pravočasno ugotovimo začetni karies (zobna gniloba). Popravilo takega kariesa (brez ali z malo bolečine) je hitrejša in manj neprijetna za otroka. Mlečni zobje naj bodo zdravi oz. popravljeni, kajti nezdravljen mlečni zob lahko povzroči hude bolečine, hkrati pa predstavlja vir bakterij za ostale zdrave zobe in obzobna tkiva. Otrok s pokvarjenimi zobmi ima lahko neprijeten zadah in lahko ima težave pri izgovarjavi določenih glasov. Zdrave ali popravljene zobe zobozdravniki tudi zaščitimo s topikalno fluori zacijo; zobe premažemo s fluorje-vim preparatom in s tem zmanjšamo možnost nastanka kariesa.” ,|e potrebno otroku dajati fiuoro-ve tabletke? "Pri otroku, ki ima zdrave ali sanirane zobe, se zdravo prehranjuje, ima dobro ustno higieno in uporablja zobno pasto s fluoridi, zobozdravnik oceni, daje tveganje za karies majhno in ne potrebuje drugih oblik dodajanja fluoridov (flourove tabletke). Pri otroku, pri katerem zobozdravnik oceni, da ima visoko tveganje za karies; neustrezne prehranjevalne navade, slabšo ustno higieno ter prisotnost kariesa na velikem številu zob, takrat se predpišejo tabletke natrijevega fluorida.” Kdaj, če že, je čas za sladkarije? "Za zdrave zobe je pomembna tudi zdrava prehrana. Otrokom je potrebno omejiti uživanje sladkorja in sladkih pijač. Zavedati se moramo, da je potreba po sladkorju priučena. Otrok naj pije vodo ali razredčen sadni sok. Sladkarije naj otrok poje po glavnem obroku in nato umije zobe. Najslabše je, če otrok je sladkarije kontinuirano čez ves dan.” Kaj pa dude, stekleničke? "Veliko število otrok ima dudo in/ali stekleničko. Škodljivo je, če otrok zaspi s stekleničko v ustih, kajti sladka tekočina iz stekleničke se zadržuje na zobeh in povzroča steklenični karies. Najprej zamenjajte sladek čaj ali sok v steklenički z vodo, ter ga postopoma poskusite odvaditi te razvade. Nekje med drugim in tretjim letom naj bi otrok nehal sesati dudo. Če brez "Zavedati se moramo, da je potreba po sladkorju priučena. Otrok naj pije vodo ali razredčen sadni sok. Sladkarije naj otrok poje po glavnem obroku in nato umije zobe. Najslabše je, če otrok je sladkarije kontinuirano čez ves dan." dude ne gre, otroku kupite orto-dontsko oblikovano dudo in jo nikoli ne namakajte v sladko tekočino ali med. Dolgoročno sesanje dude ali prsta privede do nepravilnosti pri ugrizu zob.” Kaj, če otrok nima pravilnega ugriza zob? "Pri pregledih zobozdravniki vedno pogledamo tudi pravilen položaj zob, ter odnose med zgornjo in spodnjo čeljustjo. V primeru nepravilnosti to povemo otroku in staršem in napišemo napotnico za ortodonta. Napotnico vam lahko izda le izbrani osebni zobozdravnik, le-ta je trajna. Pred začetkom ortodontske terapije pa morajo biti zobje zdravi ali popravljeni, obzobna tkiva morajo biti zdrava (imeti mora bledo rožnato dlesen, ki na dotik ne zakrvavi). Otrok mora imeti brezhibno ustno higieno.” Kakšna je vloga staršev pri skrbi za otrokove zobe? "Zdravje otrokovih zob je odvisno od skrbi staršev. Z zdravo prehrano in skrbno in pravilno nego boste otroku omogočili zdrav in pravilen razvoj stalnih zob, s tem pa zdrav in lep nasmeh. Pri tem vam zobozdravniki lahko samo pomagamo.” Maja Bertoncelj I Čf/^IČFfc KOMISIJSKA TRGOVINA I Z RABLJENO OTROŠKO OPREMO Donava e. 2, /2/S Medvode te/.: 0//36 /6 /26 pon. -pet.: 9.00 - /2.30 in /5.30 ■ /8.30 5 soh.: 9.00 /2.00 _ KOLOVOZ, d. o. o.. Zbilje 95,1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 Romana Rupnik - Čavič, s.p., Zbilje 7/|, Medvode S tem oglasom vam podarjamo 5 % popusta do 13. decembra 2007 < (ne velja za akcijo ENDVATRI in izdelke nadaljnje nege) Šport in rekreacija---------------------------------- Flander sezono začel z zmago Rok Flander je zmagal na tekmi za svetovni pokal v Soldnu. Sredi novembra odhaja na trening v Rusijo. Naslednja tekma bo decembra. Dragočajna - Deskar Rok Flander je že na začetku letošnjega svetovnega pokala zabeležil zmago na tekmi v Soldnu, in to kljub težavam s kolenom, ki so ga sicer pestile že dlje časa, še dodatno pa so se poslabšale po intenzivnem septembrskem treningu, a so sedaj v glavnem sanirane. V Soldnu je nastopil tudi Izidor Šušteršič in bil petnajsti. Rok je na sezono očitno odlično pripravljen. Priprave so potekale podobno kot lani, znova je poletne mesece preživel na morju, največ na Madagaskarju. "Razlogov za takšen način priprave je več. Pri surfanju tako zelo uživam, da meje fizičnih sposobnosti svojega telesa neprestano izboljšujem in to celo na način, pri katerem zaradi adrenalina in užitkov sploh ne čutim utrujenosti. Ta se pokaže šele po končani akciji. Poleg tega je drsenje po vodi in drsenje po snegu zelo podobno in prav surfanje je pripomoglo k mojemu prefinjenemu občutku na snegu. Najpomembnejša komponenta pa je psihološka priprava. Ko se znajdeš v radikalnih pogojih nekje na Madagaskarju, kjer ni reševalnih čolnov, ti je hitro jasno, da ni poti nazaj. Na paralelnih tekmovanjih v mojem športu je tovrstna pripravljenost glave zelo pomembna,” podrobnosti razkriva Flander. Naslednja tekma svetovnega pokala za deskarje na snegu bo v začetku decembra, do takrat pa bo Flander predvsem treniral na evropskih ledenikih in v Rusiji, kjer upa, da bo imel takšne pogoje, kot jih je imel septembra na treningu v Čilu. Maja Bertoncelj Tršan in Lampičeva skupna zmagovalca Rok Tršan je na zadnji tekmi za poletni pokal na tekaških rolkah zmagal v absolutni konkurenci. Medvode - Končan je slovenski Poletni pokal na rolkah. V seštevku devetih tekem, ena je bila v Medvodah, so se na visoka mesta uvrstili tudi smučarski tekači iz medvoške občine. Med mlajšimi mladinci je skupno zmago dosegel Rok Tršan, ki sicer tekmuje za TSK Val karton Logatec. Pri starejših deklicah je bila 2. Lea Einfald, pri mlajših deklicah je zmagala Anamarija Lampič, tretja je bila Nina Žavbi Kunaver, četrta pa njena sestra Anja. Pri mlajših dečkih je bil tretji Janez Lampič (vsi ŠD ŠRC Preska). Med klubi je skupni zmagovalec poletnega pokala postal TSK Val karton Logatec, tekači ŠD ŠRC Preska so končali na 5. mestu izmed 17 klubov, kar je lep uspeh, sploh glede na to, da tekmovalcev v starejših kategorijah nimajo. Zadnja tekma pokala je bila v dolini Tople pri Črni na Koroškem, kjer je prvo absolutno zmago na sicer težki progi, ki poteka v zelo strm klanec, saj se proga na 5,5 kilometra dvigne za 520 metrov, dosegel mladi Rok Tršan, ki bo v zimski sezoni tekmoval v Slovenskem pokalu v smučarskih tekih in na mednarodnih tekmah. Njegovi cilji so uvrstitve med tri najboljše v pokalu, na državnih prvenstvih in med prvih deset na mednarodnih tekmah: Topolino, OPA igre. Konec oktobra seje Rok v Planici udeležil priprav perspektivne selekcije. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina Rok Tršan KAVARNA 4 MAČKE CENTER MEDVOD, tel.: 01/3617-963 • DNEVNO SVEŽE SLAŠČICE • TORTE PO NAROČILU ZA RAZLIČNA PRAZNOVANJA PICERIJA IN ŠPAGETE RIJ A HARLEKIN (PR'KRAL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. B 01/362 12 20 Nagradna križanka Harlekin Geslo nagradne križanke Harlekin iz prejšnje številke glasila SOTOČJE se je glasilo: "Najboljše pice iz krušne peči". Žreb je odločil, da dve pici po izbiri prejmejo: Mitja Kos, Podlubnik 162, Škofja Loka, Nina Zupan, Mavčiče 107 in Vilma Žbogar, Tupaliče, Preddvor. Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Mimi Dežman, Goričane 32, Medvode, Janez Gruden, Bizantova 3; Medvode in Jan Podjed, Zbiljska cesta 1, Medvode. O nagradah boste pismeno obveščeni, oziroma jih boste prejeli po pošti. Čestitamo! ----------------------------------------------------------- Šport in rekreacija Balinarji pod novo streho Načrte za pokritje zunanjih igrišč so pospravili v predal, raje se bodo lotili obnove strehe že pokritih igrišč. Medvode - Članska ekipa balinarskega športnega kluba Medvode je do letošnje sezone igrala v prvi slovenski balinarski ligi, izpad iz nje pa je poleg nezadostnih denarnih sredstev tudi eden od razlogov za spremembo načrtov. Pravila lige namreč od nastopajočih klubov zahtevajo štiri pokrita igrišča, teh pa v Medvodah ni. Pokriti sta dve, za pokritje drugih dveh pa v klubu niso zbrali dovolj sredstev. "Načrti za pokritje zunanjega balinišča so narejeni, ker ga finančno ne bomo zmogli, smo se odločili obnoviti obstoječo halo ter zamenjati staro kritino z novo,” pravi predsednik kluba Miha Notar. Klub denar za svoje delovanje zbere predvsem s članarinami, nekaj denarja mu namenita tudi Športna zveza Medvo-kle in občina. Sponzorjev, ki bi pomagali kriti stroške vzdrževanja in ogrevanja dvorane, nimajo, razen ob posebnih priložnostih, kot je vsakoletni mednarodni turnir, ko v goste povabijo ekipo iz italijanske Bazovice. Prenove strehe se bodo lotili v prihodnjih tednih, ob tem pa bodo uredili tudi dvorano. Nepokrita polovica igrišča je še danes videti tako kot pred 35 leti, ko je bila zgrajena. Pri gradnji strehe nad drugo polovico so uporabili dele tacenskega mostu, ki so ga podrli ravno v času gradnje dvorane. Da se je zgradila s prostovoljnim delom, verjetno ni treba poudarjati. V zadnjih letih stajo za treninge redno uporabljala svetovna prvaka Jasmin Čauševič in Damjan Sofro-nievski iz Škofje Loke, ker sta v njej našla potreben mir za pripravo na največje tekme. Miha Notar obžaluje, da klub nima podmladka, ki bi poskrbel za njegovo svetlejšo prihodnost. "Včasih smo na balinišče otroci prišli s starši in tako vzljubili šport. Danes mlade od takih aktivnosti odvrača vse preveč stvari,” pravi. Obupati ne nameravajo, razmišljajo namreč o tem, da bi se povezali z osnovnimi šolami, kjer bi mladini predstavili šport, morda pa kdaj uspejo izpeljati tudi idejo o tekmi med krajevnimi skupnostmi občine Medvode. Peter Košenina Na balinišču so upokojenci dobrodošli in spoštovani gostje, najbolj se manjka mladih. Prva zmaga na turnirju v Avstriji Hokejisti HK Jelen se pripravljajo na svetovni pokal za veterane, ki bo prihodnje leto v Kanadi. Sp. Senica - V sklopu pripravljalnih tekem so se udeležili mednarodnega turnirja v avstrijskem Althofnu in zmagali. V finalu so s 7:1 premagali ekipo Kremser EV Eagles. Za najboljšega vratarja je bil razglašen Grega Juvančič s Podreče, ki je na turnirju v šestih tekmah prejel le tri gole. "Na tem turnirju v Avstriji smo bili tretjič. Prvič smo končali kot peti, potem tretji, letos smo zmagali. Nastopilo je deset amaterskih ekip iz Slovaške, Avstrije in Slovenije,” je povedal Staš Kalan, predsednik HK Jelen. Hokejisti Jelena letos znova enkrat na teden trenirajo v Kranju, v novi dvorani na Zlatem polju, poleg tega imajo na teden še dve tekmi. Igrajo namreč v NHL- Nočni hokejski ligi. Trenutno so izmed devetih ekip na lestvici šesti. Vodilna na lestvici je ekipa Promet Koseze, za katero igra nekaj znanih hokejistov, kot sta Udar Rahniatulin in Marjan Gorenc. Jeleni so se v Tivoliju z njimi pomerili v ponedeljek, izid pa je bil malce nepričakovano 4:4. Na ledu ni bilo ne Rah- Vratar Jelenov Grega Juvančič na tekmi proti Kosezam, vodilni ekipi v NHL matulina ne Gorenca. "Ligo smo začeli slabo, pred srečanjem s Kosezami smo tri tekme zapored zmagali, sedaj igrali neodločeno s prvo ekipo na lestvici. Forma se dviguje, pričakujemo uvrstitev v sredino lestvice, kaj več ni realno pričakovati, saj v nekaterih ekipah igrajo hokejisti, ki so hokej dolgo trenirali. Pri nas nimamo nobenega, ki bi v hokeju dosegel kakšne vidnejše rezultate,” pojasnjuje Kalan. Sicer pa imajo Medvode v ligi kar dve ekipi. Poleg Jelena so to še hokejisti AMSO Medvode, trenutno tretji na lestvici. Prihodnje leto Jeleni praznujejo dvajset let delovanja. Nastopili bodo na veteranskem svetovnem pokalu v začetku aprila v Quebecu v Kanadi. "Tam nas najprej čakajo tri tekme v rednem delu. V skupini smo z eno ekipo iz Amerike in dvema iz Kanade. Nasprotnikov ne poznamo, domnevamo pa, da so dobri. Naš cilj je čimbolje predstavljati slovenski hokej. Borili se bomo po svojih najboljših močeh,” je zaključil Kalan. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina Matevž Dolinar Zima trka na vrata Petnajsti november je datum, ko morajo motorna vozila imeti zimsko opremo, kazni za kršitelje so visoke. Prometna zakonodaja že nekaj let zapoveduje, daje 15. november datum, ko morajo imeti motorna vozila zimsko opremo. Kaj sodi vanjo, določa Pravilnik o napravah in opremi vozil, ki jo je treba uporabljati vse do 15. marca, oziroma tudi pred začetkom veljavnosti in tudi po koncu, če tako zahtevajo razmere na cestah, oziroma, če so ceste zasnežene ali poledenele. Tako kot že doslej, morajo imeti vozila do skupne mase 3,5 tone na vseh štirih kolesih zimske pnevmatike (oznaka M+S) z minimalno globino profila 3 milimetre, zadostuje pa tudi, če so na kolesih letne pnevmatike z enako globino profila, vendar morajo biti v priboru dodane snežne verige. Vozila s stalnim štirikolesnim pogonom morajo biti opremljena z verigami vsaj za zadnjo os, v primeru priklopljivega pogona pa za stalno gnano os. Pri izbiri pnevmatik je treba upoštevati, da morajo biti vse štiri enake velikosti (razen, če je drugače predpisal proizvajalec vozila), prav tako morajo biti enake zgradbe in vrste. Na isti osi morajo biti pnevmatike popolnoma enake, torej istega proizvajalca, enakega hitrostnega razreda in nosilnosti, sicer pa so zimske pnevmatike lahko do dva hitrostna razreda nižje od konstrukcijsko določene hitrosti. Prometni policisti voznike, ki vozil ne opremijo, kot je predpisano, lahko kaznujejo s kaznijo 125,19 evra, če pa zaradi pomanjkljivo opremljenega vozila nastane zastoj, pa s 417,29 evra. Prometna zakonodaja seveda predpisuje samo obvezno opremo, medtem ko je priporočljivo v avtomobilskem prtljažniku v zimskem času voziti še nekaj druge opreme, na primer manjšo lopatko, odejo, baterijsko svetilko, strgalo za stekla ter odmrzovalno sredstvo za stekla in ključavnice. v®. Matjaž GregorieS* Sotočje tudi na WWW.GORENJSKIGLAS.SI hVTO JAM/\/;/f I d.o.o. ' Avtoelektrika in avtomehanika Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 e-pošta: avto.iamnik@siol.net Diagnostika vseh tipov vozil! Servis klimatskih naprav Bosch servis! Priprava vozila za zimo! Nagradna križanka Porsche Verovškova Geslo nagradne križanke Porsche Verovškova iz prejšnje številke Sotočja se je glasilo ”Nova Fabia že v našem salonu”. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado -Vikend paket nova Fabia Fani Sešek, Smlednik 77; drugo nagrado - majico Fabia Ivanka Komatar, Golo Brdo 10, Medvode in tretjo nagrado - skodelice za kavo Jana Omejc, Studcnčice, Medvode. Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Peter Lampič, Valburga 51, Smlednik, Barbka Eržen, Goričane 39a, Medvode in Anica Kuralt, Višnarjeva 4, Medvode. O nagradah boste pismeno obveščeni, oziroma jih boste prejeli po pošti. Čestitamo! Tomaž Luštrek, s.p. Ladja 30, Medvode tel.: 01/36-17-500 Akcija zimskih avtoplaščev (.OOlt/VLAH 6+ nuNLai* IK/JFULDA SuOULKl \l fRlff^AVLJen I MA -ZIMO v e £Win\ mocH' Tčimib cpptoo Jo 2JS00Q)K u^neje. Porsche Verovškova, Verovškova 78, tel.: 01 530 35 51 Ferrarijev dirkač Felipe Massa za Iveco Ferrarijev brazilski dirkač Felipe Massa je sicer ostal brez letošnje lovorike v formuli 1, zato pa bo postal Ivecov častni predstavnik za Brazilijo, Argentino in Venezuelo. Dogovor pokriva oglaševalske dejavnosti in Ferrarijev dirkač bo tako povezan z znamko Iveco tudi poslovno, tako v specializiranem novinarskem oglaševanju kot v marketinškem materialu, ki se bo uporabljal v mreži Ivecovih koncesionarjev. Prav tako se bo Felipe osebno udeleževal dogodkov, ki jih bo organiziral Iveco. Pobuda predstavlja nadaljnji korak pri sodelovanju med omenjenimi podjetji, pri čemer Iveco že deluje kot Ferrarijev uradni dobavitelj. Maranellove rdeče dirkalnike pri vseh logističnih operacijah spremljajo in prevažajo s pomočjo Ivecovih vozil, ki so seveda za to priložnost prebarvani v ekskluzivno Ferrarijevo rdečo barvo, tipično za njihove dirkalnike. Flota Ivecovih vozil, ki je posvečena Ferrarijevemu dirkalnemu timu, je sestavljena iz manjših tovornih kombijev Daily, težkih tovornih vozil Stralis, minibusov Irisbus Proxys in avtodomov za voznike, ki jih izdeluje Iveco Irisbus na osnovi avtobusa Domino Gran-tourism. M. G. auto medu od e ♦ prodaja in odkup rabljenih vozil ♦ vozila z garancijo ♦ prepisi vozil ♦ zavarovanje vozil Gorenjska c. 12, Medvode Tel./fax: 01/36-11-601 l GSM:041/330 578 www.avtomedvode.com ; | POOBLAŠČENI PRODAJALEC www,avto*lu5ina.si IN SERVISER VOZIL AVTOHlSA AVTOMEHANIKA LUSlNA Franc s.p.. Tel.: 04/50 22 000 Gosteče 8.4220 Škofja Loka e-mall: prodaja.luslna - siol.net e nZ^AVTOCENTER VtemADEniM ■ Menjava gum • Prodaja pnevmatik (do -35 % popusta na pnevmatike) • Sezonsko shranjevanje pnevmatik • Optična meritev na najsodobnejši 30 napravi ■ Ročna avtopralnica - zunanje in notranje čiščenje vašega vozila pon. - petek: sobota: Stanežiče 52,1000 Ljubljana V- ! 8 o 3 5 8 j Nahajamo se ob magistralni cesti Medvode - Ljubljana telefon: mobitel: Zaključek bogate letine Letošnje poletje nam je dalo cvetja na pretek. Seveda tudi zalivanja, dela in skrbi. Vendar je za tiste, ki imajo rože radi, to manj pomembno. Letos so s posebnim cvetenjem krasile vrtove hortenzije. V tem času, ko so že malo spremenile barvo, jih porežite za suhe šopke. Najlepše se vam bodo ohranile, če jih obesite s cvetom navzdol v toplem prostoru, da se kar najhitreje posušijo. Take so zelo lepe za zimske šopke. Za novoletni aranžma ali adventni venček jih lahko poškropite s svetlečo zlato ali srebrno barvo. Novembrski dnevi so še primerni, da posadite okrasne čebulnice. Izbire je toliko, da se kar ne moremo odločiti, kakšno kombinacijo bi imeli naslednjo pomlad. Krokusi, narcise, tulipani, hijacinte in množica barv. Prav barve so najpomembnejše za lep vrt. Rastline naj bodo posajene usklajeno po barvnih niansah cvetov ali v kontrastnih kombinacijah. Navadno ne sadimo po okusu drugih, ampak tako, kot je nam všeč. Poudarek dajmo tistim sortam rož, ki so nam všeč. Zanimiva zasaditev je tudi ”po urniku”. To pomeni, da se cvetovi odpirajo v določenih zaporedjih: od prvih zvončkov in žafranov takoj, ko odleze sneg, do zadnjih najbolj poznih sort tulipanov, ki zacvetijo šele konec maja. Okrasne čebulnice potrebujejo odcedna tla, sicer lahko začno gniti. Raje imajo sončen del vrta, čeprav cvetijo tudi v senci, ali vsaj v delni senci. Ne smemo pa čebulic posaditi pod zimzelene rastline. Sadimo jih tudi v trato pod drevje, kjer lepo cvetijo, še preden drevje ozeleni. Zelo lep videz dajo posajene pod magnolije in forsitije, ki jih obrežemo tako, da veje ne sagajo do tal. Tudi v nasadu vrtnic bodo ob robovih lepo zacvetele narcise in tulipani, ki jih do njihovega cvetenja v juniju že odstranimo. Če le imamo na razpolago velik prostor, posadimo veliko čebulic na enem prostoru. Tako bo cvetlični vrt spomladi najlepši. Vedeti morate še, da manjše čebulice posadimo bolj plitko v zemljo, večje pa globlje, nekako za trikratno velikost čebulice. Kot sosede čebulicam tvorijo dobro kombinacijo s trajnicami. Tako posajene tudi podaljšajo čas cvetenja do zgodnjega poletja. Poleg tega bodo trajnice s svojimi listi in cvetjem pokrile uvele liste odcvetelih čebulnic, ki jih moramo obdržati čimdlje. Primerne trajnice, ki se lepo podajo k čebulnicam, so: hoste, potonike, orlice, maselnice, geranije ... Novembra lahko sadimo še vse vrste grmovnic, sploh iglavce. Z njimi lahko zasadimo po- TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI CIBAU 'Tacenska ul. 169 (pod Medo barom), Lj. Šmartno DELOVNI ČAS: PON. - PET.: 09.00 DO 19.00, SOBOTA: 08.00 DO 17.00, NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO!!! ..: O "I / 1 1 AZ3. &-» Ob predložitvi kupona vam nudimo 5% popust do 15. novembra 2007 (ne velja za akcije) samezne brežine vrta, ali pa obrobne gredice. Lahko izberemo ustrezne kombinacije rumenih, zelenih in sivih barv. Brini so zelo odporni proti boleznim in lahko jih poljubno oblikujemo - glede na prostor. Uspevajo na vseh vrstah tal, tako na soncu kot v senci. Ločimo navadni brin, ki je razširjen tudi po gozdovih, tudi v višje v gorah, smrdljivi, plazeči ... Brine lahko razmnožujemo s potaknjenci, ki jih odrežemo pozno poleti. Radi se ukoreninijo in se tudi hitro razraščajo. Zadnja leta je zelo priljubljena prekrivna sorta plazeči se brin. Na gosto prekrije tla, to je dobro, da se ne razrašča plevel. Tudi grobove zasadijo s to sorto, čeprav nekateri mislijo, da so to ciprese, plazeče, to so brini in primerni so tudi za zasaditve strmih brežin. Hitro se razrastejo in korenina preprečuje, da bi dež zemljo spiral. Sicer pa se sezona vrtnih opravil končuje. Če. je vreme ugodno, je dela še veliko. Presajamtjj še lahko trajnice, grmovnice, z drevnin režemo potaknjence za razmnoževanje. Shranimo jih povezane v snopiče in zasute v mivki v hladni kleti ali v drvarnici. Na stalno mesto posadimo dvoletnice, gredice, ki smo jih izpraznili, pa prelopatimo. Gomolje dalij shranimo v suhih prostorih, kjer ne bodo pomrznile, še zadnjič pokosimo trato in pograbimo odpadlo listje. Lončnice, ki so poletje preživele v vrtu, kot so kamelije, hibiskusi, oleandri, kaktusi ..., počasi preselimo v notranje prostore. Tudi sobnih rastlin ni potrebno toliko zalivati, le če jih imate v zelo ogrevanih prostorih in blizu radiatorjev. Tudi zelenjavni vrt je končal svojo sezono. Pospravimo pridelke, ostane le radič, motovilec, kakšen peteršilj, brstični ohrovt. Posadimo še zimski česen. Prazne gredice pognojimo in prelopatimo - najbolje v suhem vremenu. Pospravimo tudi vrtne garniture, ki so nam celo poletje služile za posedanje na prostem. Naj kam v drevo ali grm, ki nam je celo zimo dir™ stopno, namestimo ptičjo hišico, kamor bomo natrosili hrano prezeblim pticam. Hvaležne nam bodo čez leto in pospravile marsikaterega zajedalca na naših rožah ali zelenjavi. Igor Pavlič VILKO AMBRUS, 8 p GOSTILNA IN PICERIJ# Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči lob lastnem prevzemu vam embalaže ne zaračunamo) • Kosila • Jedi po naročilu • Vsak dan sveže postrvi Dostava hrane na dom 04 250 11 69. 041 587 731 COLOR, d. d., vabi na DAN ODPRTIH VRAT ki bo v soboto, 10.11. 2007 v Preski. Dobimo se ob 10. uri, na parkirišču pred vhodom. Prisrčno vabljeni! A • e • J* m • * m • * SŠ • • e • f • • • e • • I • e •V Popolna ponudba kmetijske v- mehanizacije v KTC Sloga Šenčur JOHN DEERE traktoiji, balirke, kombajni KUHN stroji za obdelavo tal SIP priključki TEHNOS TROJ prikolice in trosilci TAJFUN vitli S l 1HL motorne žage in zaščitna gozdarska oprema in repromaterial za kmetijstvo. KMETIJSKO TEHNIČNI CENTER SLOGA Nudimo vam tudi ugodne kreditne pogoje in Kranjska c. 29, Šenčur, tel.; 04 2519772 možnost nakupa preko odkupa pridelkov. Tuja mehanizacija: 04 2519760 V Zbiljah gradijo pločnik Zbilje - Oktobra so v Zbiljah začeli s sanacijo opornega zidu. Trenutno poteka sanacija prvega dela, medtem ko naj bi drugi del začeli graditi v začetku decembra. Obenem bodo tam obnovili tudi cestišče in zgradili pločnik. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo okoli 60 metrov pločnika v uporabo predanega konec letošnjega leta, kar bo z vidika varnosti za pešce velika pridobitev. Zaradi del promet poteka izmenično enosmerno. Zapleta pa se pri pridobivanju dovoljenj za izgradnjo pločnika naprej do Zormana, kot kaže, pločnika ob tem delu cestišča zaenkrat še ne bo. M. B. Učenci včeraj Z glavo na zabavo Medvode - Včeraj je v Športni dvorani Medvode potekala preventivna prireditev Z glavo na zabavo. Prireditev je bila namenjena učencem zadnje triade osnovnih šol v medvoški občini, poleg preventivnih sporočil glede zlorabe alkohola pa je med učenci promovirala aktivno in zdravo preživljanje prostega časa. M. B. PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medvoška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com info@citanka.com KOLEDARJI, ROKOVNIKI IN PLANERJI ZA LETO 2008 PISARNIŠKI MATERIAL, DARILA, FOTOKOPIRANJE, VSE ZA ŠOLO j Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure Ogrevanje danes, za jutri. Finski proizvajalec peči VETO prinaša v Slovenijo najenostavnejšo, zanesljivo ter človeku prijazno tehniko ogrevanja na biomaso, z različnimi sistemi dovajanja goriva, ki zadostijo vse posebnosti in pogoje vgradnje. Sistemi so odlična kombinacija enostavnosti uporabe in vzdrževanja ter odličnega izkoristka obratovanja. Posebna konstrukcija omogoča učinkovito obratovanje sistema brez hranilnika toplote in tople vode - najenostavnejša rešitev ogrevanja, primerljiva s sistemom na kurilno olje. Prednosti ogrevalnih sistemov VETO: • Izredna prilagodljivost sistema pogojem in zahtevam V prodajnem programu tudi: Sekalniki za biomaso JUNKKARI Gozdarske prikolice PATRUUIMA Rezalno-cepilni stroji PALAX Cepilm stroji BINDERBERGER r NORDIAN m Enostaven sistem kurjenja na sekance, pelete, brikete, drva, žagovino in žito Velika količina delovne vode - stabilno in zanesljivo delovanje v zimskem in letnem obratovanju Sistem ne potrebuje ločenega hranilnika toplote in grelca za vodo (vgrajen v kotel, do 701/min) Regulacija nominalne moči omogoča neprekinjeno delovanje - kar pomeni dolgo življenjsko dobo sistema (ilj NORDIAN d.o.o., Verje 50A, Medvode T. 01 3621 498, F. 01 3621 498 M. 051 300 702, 051 300 704 E. info@nordian.si, W. www.nordian.si Oglasi I Gorenjski Glas Juan Vasle Monika Tavčar Dobrodelni koncert za pomoč v poplavah prizadetim družinam a - X ! Gregor Avsenik Za toplo zimo v Železnikih ansambel Gašperji S 'S, ^^J«ki muzikanti OŠ Cvetko Golar Škofja Loka renesančna plesna skupina Lonca V četrtek, 15. novembra 2007, ob 19. uri v dvorani Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah Vstopnine ne bo, vendar pričakujemo, da boste darovali prostovoljne prispevke, ki se bodo zbirali na koncertu. S tem bomo družinam v stiski omogočili lepše prihajajoče praznike, prižgali marsikatero iskrico v otroških očeh in jim pomagali preživeti mrzlo zimo. ■21 ■ F*: ... r, e 6 - T \v‘ 8 ■ ;■ n , -h C ‘t-’ ^ • ew Praznični prednovoletni sejem v Kranju december 2007 K RAN J K udeležbi vabimo prodajalce domače in umetnostne obrti in prodajalce prazničnih priložnostnih daril Prijave zbiramo do 22. novembra Prijave in informacije: srecko.stagar@tourism-kranj.si tel: 04-2380-450, www.tourism-kranj.si MESTNA OBČINA KRANJ Gorenjski Glas KOZMETIKA BARBARA WEBER, s p. HAFNERJEVO NASELJE 2, 4220 ŠKOFJA LOKA, TEL.: 04/ 513 6300 NOVO - LASERSKO ODSTRANJEVANJE DLAK, POMLAJEVANJE KOŽE, ZDRAVLJENJE AKEN DRUGA PONUDBA: • nega obraza s kozm. Sothys • pedikura s kozmetiko Gehwol 0 manikura 0 oblikovanje umetnih nohtov (french) 0 depilacija celega telesa 0 brazilska depilacija 0 epilacija (trajno odstranjevanje dlak) 0 anticelulitne terapije 0 barvanje obrvi in trepalnic 0 telesna masaža • požiganje kapilar in bradavic 0 turbo solarij (ergoline) 0 permanentni make-up (obrvi, oči, ustnice) 0 tatoo 0 piercing 0 diamantek na zobu 0 darilni boni potem potem