REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje LJUBNO GORNJI GRAD Gospodarjenje na zadovoljivi ravni Pred letošnjim občinskim praznikom so na občini pripravili tiskovno konferenco na kateri so poleg predsednika SO Antona Boršnaka sodelovali še predsednik IS SO Moziije Ivo Kos in dragi predstavniki javnega življenja v občine_____ Ker so novinarjem predali natančne podatke o gospodarjenju po vejah in podjetjih, je predsednik Anton Boršnak odgovarjal na razna vprašanja. Tako je o usodi Savinjskega gaja povedal, da so gmotne težave že od lani, daje izvršni svet iskal razne možnosti za sistemsko rešitev tega vprašanja, vendar je današnji čas zelo neprimeren za dodatno obremenjevanje delovnih organizacij. Zato zadeva še ni dokončno urejena, čeprav je na strani občine volja, da bi obstoj gaja, kije širšega pomena in ne le občinskega, zadovoljivo zagotovili. Predsednik občine je nato orisal objekte, ki bodo v času praznovanja občinskega praznika odprti. Pri tem je poudaril, da tokrat ne gre za neke velike naložbe, gre pa za take, ki so izrednega pomena za dolino. Iz sredstev samoprispevka se je zgradila stavba PTT v Mozirju, ki bo služila za postavitev telefonskih naprav, te bodo omogočale boljši pretok zvez v svet. Tudi v nekaterih drugih krajih bo treba poskrbeti za večje telefonske centrale, da bi tako bila mreža bolj odprta in zagotovila več novih priključkov. Tudi obrtniki so dosegli zavidljiv uspeh. Obrtno združenje Mozirje je dogradilo ugleden dom, ki bo dal dobre delovne pogoje vsem dejavnostim združenja. Delavska univerza je imela velike težave s prostori za svojo tiskamo. V Nazarjah so dogradili prizidek k Delavskemu domu, v njem pa bodo odslej poslovali vsi na enem mestu. Sama tiskarna je dobila ustrezne prostore, kar bo omogočalo širjenje in posodabljanje te dejavnosti. Od ostalih dosežkov je predsednik Boršnak navedel še tele: posodobljeno cesto Ljubno—Rastke, gozdno cesto Globaša do kmeta Jnkerja, ki bo z njo dobil zvezo z dolino, teniško igrišče na Rečici, športno igrišče v Radmirju, povečan gasilski dom v Mozirju in nabava gasilske cisterne ob obletnici GD Nova Štifta; sicer pa je bilo delovnih uspehov na javnih delih še več. Posebej pa kaže omeniti nadaljevanje del na kolektorju Mozirje—Nazarje. Ta bo v ceioii gotov, ko bo urejena tudi čistilna naprava. Končno je načel predsednik Boršnak še vprašanje dolgoletnih prizadevanj za odprtje maloobmejnega prehoda iz Avstrije v Logarsko dolino. Z naše strani si za ta prehod prizadevamo že polnih 20 let in upamo, da bo končno dosežen ustrezen sporazum. Podrobneje o gospodarskem utripu v občini je govoril predsednik IS Ivo Kos. Dejal, da se dokaj hitro razvija informatizacija v gozdarstvu in upravnih organih. Pripravlja se vrsta razvojnih študij: za čiščenje voda v 13 krajih doline, za razvoj turizma v GSD, za odpravo sivih lis v TV sprejemu, o vodnih virih, urbanistična dokumentacija za celotno občinsko območje, to je nedvomno šibka točka sedanjosti, za krajinske parke Robanov kot, Logarska dolina in Golte, možnosti za male sirarne vaškega tipa, te bi ojačale gmotni položaj živinoreje. Ob tem je omenil možnosti razvoja drobnega gospodarstva, ki že se- Sift i 'S-"" T- * _ rx±J .... -,..J „..V^K*"***’'** -zjzjz : .i-V- - • 5e Predsednik SO Mozirje Anton Boršnak je prerezal trak na PTT prizidku v Mozirju. daj zaposluje v občini 14% vseh zaposlenih. Na sploh bi lahko ugodno ocenjevali gospodarjenje v občini. Tudi v pogledu OD se stvari izboljšujejo, pa čeprav zaostajamo 8% za republiškim povprečjem, ocenjujemo stanje kot ugodno. Padanje proizvodnje se je zaustavilo, to pomeni viden napredek. Tudi prizadevanja v izvozu so uspešna, tako izvaža MGA preko 50% proizvodnje, Glin je izvoz povečal za 15%, Elkroj pa je v izvozu sploh zelo uspešen. Zadnji čas se prebija na tuji trg tudi Smreka v Gornjem gradu. Lahko bi rekli, da so v danem trenutku velike DO v dobrem položaju, slabše, pa je v manjših delovnih organizacijah. Tuje Turist, ki se ni razvijal ustrezno potrebam časa, tu so tudi Golte, ki so spet v izgubi. Seveda so Golte širšega pomena in ne morejo biti zgolj skrb občine. Kamp Menina je v privatnih rokah in dobro dela. Zal velja ugotovitev, da prebivalci sami ne čutijo potrebe po razvoju turizma, to je gotovo še dodatna težava! V kmetijstvu so znane stvari, ki usodno učinkujejo na slabšanje stanja. To so velika nesorazmerja v cenah potrebščin in kmetijskih pridelkov. Tu bi kazalo vključevati v proizvodne napore površine »ohišnic«, kar so na vzhodu zelo uspešno rešili. Koje Ivo Kos govoril o trgovini, je menil, da Savinja še išče svoj razvoj in nadaljeval, da so se sprva male elektrarne kar dobro gradile, daje sedaj tu določen zastoj in da je treba videti njihov pomen v lokalnih merilih in SLO. Posebno vprašanje v kolektivih so nizka obratna sredstva, tu se stvari nekoliko izboljšujejo, sproti zasledujemo gibanje in skušamo sproti ukrepati, zato imamo aktiv direktorjev, več sodelujemo s krajevnimi skupnostmi, skratka želimo usklajeno delovati! Ko je Ivo Kos govoril o družbenih dejavnostih, je podčrtal izredno neugodno strukturo prebivalstva. Veliko je kmetov in upokojencev, pa še okoli 800 ljudi se dnevno vozi na delo zunaj občine. Vse to presega možnosti neke občine in je dejansko širši družbeni problem. Seveda se to še posebno slabo odraža v zdravstvu, šolstvu in še kje. Nikakor ne bo šlo brez sistemskega reševanja na širšem nivoju. Trenutno poteka naložba za povečanje zmogljivosti v MGA, 230prvošolčkov iz naše občine je v letošnjem šolskem letu prvič prestopilo šolski prag. Razigrano sproščenost na njihovih obrazkih bo marsikdaj zamenjala skrb za učenje. Skozi velika vrata vstopajo v življenje. Punčke in avtomobile so žamertjali za knjige in zvezke. Namesto indijanskih perjanic na glavi jih sedaj krasijo rumene rutice. O volitvah . Za letošnje poletje pač ne bi mogli reči, da je bil to čas »kislih kumaric« Afera Agrocomerca, mednacionalna trenja, vevčanski udarci, vremenske ujme so dali pečat letošnjemu poletju. Za poletjem prihaja jesen. Mnogi pravijo, da bo vroča. Z jesenjo pa prihajajo tudi programsko-volilne seje organizacij SZDL. Izteka se štiriletni mandat dosedanjim predsednikom krajevnih organizacij SZDL. Njihovo delo v preteklem obdobju je bilo obsežno in dobro opravljeno. Na njihovo mesto bodo prišli drugi Prav bi bilo, da bi njihovo me- te bo vredna kakih 700 starih milijard. O njej pa drugič. A. V. sto nasledili ljudje, ki jim okolica zaupa in ki so sposobni izpeljati načrte, ki so si jih zadali v posameznih krajevnih skupnostih. Faza evidentiranja kandidatov je že v polnem teku. Nihče si ne dela utvar, da se kandidati za vodilne funkcije kar sami ponujajo. Ekonomska kriza, nespoštovanje zakonitosti polom moralnih vrednot — vse to je povzročilo, da je vedno manj ljudi, ki so pripravljeni delati v krajevnih skupnostih. Toda ali ni po drugi strani res, da se prav v krajevnih skupnostih lahko največ naredi Morda nam je v mozirski obči- ni v sedanjem času le malo lede. Čeprav je danes prav nehvaležno prikazovati dobre rezultate gospodarjenja, ker se lahko že čez nekaj mesecev spremenijo, pa je vendarle treba zapisati, da se je v letošnjem prvem polletju prvič zgodilo, da je naše gospodarstvo doseglo višji dohodek kot slovensko gospodarstvo v povprečju, povprečni osebni dohodki pa le še zanemarljivo malo zaostajajo za povprečnimi slovenskimi osebnimi dohodki To pa je kapital, ki ga ne bi smeli zapraviti RAJKO PINTAR Izredno huda vremenska ujma je v poletnih mesecih kar nekajkrat prizadela Pomurje. Pridelki so uničeni, ljudje so ostali brez strehe nad glavo. Pri Rdečem križu Slovenije so za pomoč prizadetim ljudje odprli poseben sklad, iz katerega bodo črpali sredstva za pomoč najbolj prizadetim družinam. Akcija za pomoč Pomurju še traja. Ce seji boste pridružili, nakažite prostovoljne prispevke na Republiški odbor RKS, številka žiro računa 50101-678-51579. Letošnji dobitniki odličij Zlata plaketa občine Mozirje . n, . GASILSKO DRUŠTVO Moziije, Franc MIKLAVC iz Bočne, Jože PLA-NOVŠEK iz Nazarij in Alojz PLAZNIK iz Moziija. Srebrna plaketa občine Mozirje _WI , Viktor GRUDNIK iz Nove Sjifte, Jože KRALJ z Ljubnega, Franc OMLADIČ iz Moziija, Fanika POZNIČ iz Bočne, Franc ŠTIGLIC z Ljubnega in Janez ŽIVKO iz Gorenja — Glin Nazaije. Nagrada občine Mozirje „ Peter CAJNER iz Šmartnega ob Dreti in Franc NADVEZNIK z Rečice ob Savinji. Značka občine Mozirje _ . Emil ČESNOV AR iz Luč, Marija ČESNOV AR iz Modne konfekcije Elkroj, Jakob FILAČ iz Gornjega grada, Vinko LOJEN iz Gozdnega gospodarstva Nazaije, Konrad MAROVT iz Gorenja — Glin Nazaije, Jožica PEČOVNIK iz Nazarij, Ivan PUNGERŠEK iz Moziija, Ivan ROSC iz Luč, Emika SELISNIK iz Luč, Ernest ŠPEH iz Mozirja, Jože ŠPEH iz Nove Štifte, Jože ST AMPEL iz Komunale Moziije in Anton VENEK iz Moziija. Nova Štifta je prisrčno sprejela udeležence osrednje občinske proslave. Plačevanje obveznosti Vedno pogosteje se pojavljajo vprašanja plačevanja davkov in s tem v zvezi tudi plačilo prispevkov, ki pa jih občani mečejo vse v en koš. Davek, kije namenjen financiranju občinskega proračuna, ki pa se uporablja za financiranje občinske uprave, sodišč, pravobranilstva, tožilstva, uprave za notranje zadeve, priznavalnin borcem, družbenopolitičnih organizacij, muzejev in drugih. Vseh porabnikov, ki se napajajo iz proračunskih sredstev občine je 59. Pod pojmom prispevki pa je zajeta zdravstvena zaščita občanov, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šolstvo, kultura, zaposlovanje..., skratka prispevki za financiranje dejavnosti, kijih mi koristimo in jih nazorno prikazujejo tabele v nadaljevanju. Ker nastopajo nejasnosti, kakšne prispevke kdo plačuje za kaj se ti prispevki uporabljajo, je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje zadolžil Upravo za družbene prihodke, da poda natančnejšo obrazložitev plačila družbenih obveznosti. Kmetom in obrtnikom se družbene obveznosti iz opravljanja kmetijske oziroma obrtne dejavnosti odmerjajo z odmerno odločbo za vsako leto posebej. Odmerjene obveznosti se čimbolj enakomerno razdelijo na štiri akontacije, ki zapadejo vsake tri mesece, rok plačila pa je 45 dni po zapadlosti, to je 15. februar, 15. maj, 15. avgust in 15. november. To pomeni, da letna odločba prikazuje vse odmerjene obveznosti: osnovo, procent in absolutne zneske vsakega posameznega prispevka ter skupni znesek za posamezno leto, le-ta pa se plačuje po prej navedenih akontacijah. Odmera davkov in prispevkov od kmetijstva za leto 1987 kmetov in nekmetov občine Mozirje: Naziv obveznosti Dinarjev V % Občinski davek od zemlje 24.582.716 4,9 Občinski davek od gozda 22.285.033 4,4 Samoprispevek (referendum) 8.274.737 1,6 Vodni prispevek 2.234.848 0,4 Katastrska taksa 57.199 0,1 Solidarnostni prispevek 85.788 Komunalni prispevek 20.787.399 4,1 Prisp. za financiranje SPIZ 14.270.680 2,8 Prispevek za starostno oz. pokojninsko in invalid, zav. 267.416.383 52,9 Prisp. za zdravstveno zav. 145.265.545 28,8 Skupaj: 505.260.328 100,0 V odmerni obveznosti so upoštevane tudi priznane olajšave davka za oddane tržne viške, za delo nezmožne družinske člane, za investicije v kmetijstvo, za borce NOV, za vzrejo konj itd. v skupnem znesku 14.483.137 din. Najvišjo postavko v odmeri in plačilu predstavljata prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki si ga združeni kot tudr individualni kmetje z izbiro zavarovalnega razreda izbirajo sami. Če je kmet zavarovan v 4. zavarovalnem raz- redu, kar jih je v naši občini 53,03% mu je na podlagi zdravstvenega varstva zagotovljena socialna varnost in vse pravice, kot delavcem v združenem delu. Ima pravico do denarnega nadomestila za čas bolniškega staleža, ortopedski pripomoček dobi pod enakimi pogoji kot delavec in vse druge pravice, kijih imajo delavci v. združenem delu ter obrtniki in njihovi delavci v zasebnih obratovalnicah. Prikaz izbire zavarovalnih razredov združenih kmetov in višina prispevkov za posamezni razred: V prvih treh zavarovalnih razredih je upoštevan samo prispevek za Skupnost pokojninskega iri invalidskega zavarovanja, medtem ko se prispevek za zdravstvo upošteva v višini 20% od katastrskega dohodka in dohodka od Enako kot pri kmetih, se tudi zavezancem obrtne dejavnosti ne ugotavlja osebni dohodek, ampak se določijo zavarovalne osnove v odvisnosti od ustvarjenega dohodka; obrtniki pa jih plačujejo sproti vsak mesec. gozda. Ra?.- Število V % Letni red obrtnikov prispevek 1. 185 61,26 918.624 din 2. 50 16,56 1.377.924 din 3. 24 7,95 1.837.224 din 4. 20 6,62 2.296.536 din 5. 11 3,64 3.215.148 din 6, 5 1,66 4.133.772 din 7. 4 1,32 4.593.072 din 8. 3 0,99 5.511.684 din 9. — 6.430.308 din 10. 1 7.348.920 din Skupaj: 302 100,0 Gradnja kolektorja tik ob Savinji je zelo zahtevna Obrtniki, ki pa plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ne vodijo poslovnih knjig (uslužnost-na dejavnost), ki si sami izbirajo zavarovalni razred, ki sicer ne sme biti višji od 3. zavarovalnega razreda, ne plačujejo vseh prispevkov kot redni obrtniki in delavci v združenem delu in zato so letni prispevki naslednji: Raz- red Število obrtnikov V % Letni prispevek L. 66 92,96 573.516 2. 3 4,23 860.268 3. 2 2,81 1.147.020 Skupaj: 71 100,0 Prav je, da navedemo tudi vrsto in odstotek prispevka, ki ga plačujejo obrtniki in delavci iz osebnega dohodka in predstavlja obveznost iz zavarovalnega razreda obrtnika: Naziv prispevka Delavci Obrtniki stopnja v % stopnja v % Raz- red Število kmetov V % Letni — prispevek i. 304 27,09 152.292 + 20% od KD 2. 47 4,19 182.754 + 20% od KD — 3. 22 1,96 213.210 + 20% od KD — 4. 595 53,03 435.573 _ 5. 91 8,11 512.453 6. 49 4,37 607.163 7. 9 0,80 971.475 8. 2 0,18 1.457.215 ~~ 9. 1 0,09 1.942.950 — 10. 2 0,18 2.428.691 Skupaj: 1122 100,0 — Obč. skup. otroš. varst. domicilni princip sedežni princip — Obč. izobraževal, skup. — Kulturna skup. SRS — Obč. kulturna skupnost — Obč. teles, kultur, skupnost — Obč. skup. social, skrb. — Obč. ZS za nadom. OD za čas bolezni — SPIZ — Pos. rep. prisp. za rep. blagovne rezerve — Pos. obč. prisp. za obč. blag. rezerve — Pos. rep. prisp. za inter, v proizvod, hrane — Pos. obč. prisp. za inter, v proizvod, hrane — Obč. davek iz OD delavcev Rep. davek iz OD delavcev Solidarnostni prispevek SPIZ za nesreče pri delu in poklicna obolenja Občinska skup. za zaposl. Obč. zdravstvena skup. Obč. požar, interesna skup. Vzdrževanje in obnov. kom. objektov in naprav Stanov, za namene solid, v občini Stanov, za namene vzajem. v občini Stanov, za namene solid, v republiki SIS za preskrbo Sklad za izobraževanje delavcev SLO in DS 1,26 2,69 5,89 0,67 0,47 0,23 1,00 0,50 13,70 0,40 0,15 0,50 1,00 0,75 0,60 0,08 6,20 0,24 12,54 0,25 1,41 1.5 4.5 0,135 0,50 1.5 0,50 1,26 2,73 6,60 0,68 0,50 0,27 1,00 0,50 13,70 0,40 0,15 0,50 1,00 0,75 0,60 0,08 6,20 0,26 13,08 0,25 1,41 1.5 4.5 0,135 0,50 0,50 Skupaj: 59,165 59,045 Poudaijamo pa, da tu niso zajete obveznosti iz dohodka in ostanka dohodka in raznih sporazumov;- ki jih plačujejo obrtniki. Delavci v združenem delu pa poleg že vseh prej navedenih obveznosti plačujejo še obveznosti iz akumulacije in obveznosti po raznih samoupravnih sporazumih. Za zaključek lahko navedemo, da je udeležba davkov v proračunskih sredstvih, ki so v preteklem letu znašala 553.391.000 din od kmetijstva 4,0% in od obrtne dejavnosti 18,4%, ostalo pa pridobimo s prometnimi davki, davkom iz osebnega dohodka delavcev in dotacijo republiških sredstev. Upamo, da je prikaz plačila obveznosti družbi razumljiv in dokazljiv v smislu podpore kmetijski dejaviiosti, ki mora to razumeti kot prispevek delavca v združenem delu za stalno in boljšo preskrbo trga s hrano. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE Obisk borcev Udeleženci Savinjskega kolesarskega maratona so imeli kontrolno točko tudi v Mozirju. Avgusta so se v naši občini mudili bivši visoki partizanski komandanti Franc Novak, Franjo Turnšek-Lipič, Vito Vodopivec, Simon Sekirnik in Vida Tomšič. Sprejel jih je predsednik skupščine občine Moziije Anton Boršnak, ki je gostom predstavil občino Moziije in njeno gospodarstvo. S posebnim zanimanjem so si gostje ogledali Savinjski gaj in bili navdušeni nad lepotami parka in nad njegovo urejenostjo. Ustavili so se tudi na Rečici, kjer jim je spregovoril Franjo Turnšek, kije bil leta 1945 ime- novan za prvega slovenskega komandanta luke Trst. Govoril je o partizanskih bojih v Zgornji Savinjski dolini, ko je prebivalstvo dokazalo, da se zna odločno in hrabro boriti proti sovražniku. Gostje so obiskali tudi Logarsko dolino, kjer so v lepem vremenu občudovali lepote Savinjskih alp. Na vsaki točki izleta, kjer so se bivši partizani ustavili in zbrali, so živahno obujali spomine iz partizanskih časov, katerih je v bivših partizanih za polno vrečo brez dna. Kolektor bo zgrajen še letos Problematiki varstva okolja in v zvezi s tem posebej čistim in zdravim vodam v Gornji Savinjski dolini že dalj časa namenjajo veliko pozornosti. To velja za krajevne skupnosti, za vse organe na ravni občine, za društva, šole in ostale. Zlasti je problem čistih voda prisoten v spodnjem delu doline na področju krajevnih skupnosti Nazarje in Mozirje. To pozornost potrjuje dejstvo, da so izgradnjo kolektorskega sistema med Rečico, Nazarjami in Mozirjem predvideli in sprejeli že v programu 3. referenduma. Obenem s tem seveda tudi gradnjo čistilne naprave nižje Mozirja. Kolektor od Delejevega jezu pred Mozirjem do gozdne šole so gradili v letih 1984 in 1985, letos pa ga gradijo od tega jezu do Nazarij. Izvajalec del je celjski Nivo, formalni investitor pa Komunalna delovna organizacija Mozirje. Formalni zato, ker je prevzela le investicijski servis, dejanski investitor pa so referendumska sredstva in sredstva območne vodne skupnosti Savinja-Sotla. Kolektor med Nazarjami in Mozirjem bo torej zgrajen še letos, obenem s iem pa teče še akcija varstva voda po vseh krajevnih skupnostih. V ta namen je Komunalna delovna organizacija pripravila poseben samupravni sporazum, ki so ga razen omenjenih treh sprejele vse ostale krajevne skupnosti. Sporazum med dru- gim zajema pripravo idejnih rešitev za čiščenje odpadnih voda v vseh večjih naseljih. Pri izbiri čistilne naprave po posameznih krajih bodo verjetno izbrali sistem bio-diskov, ki je za manjše kraje dokaj primeren. Porabi malo energije, učinki čiščenja dosegajo 85 odstotkov, naprava pa tudi ne bi kazila okolja. Za idejne projekte so krajevne skupnosti že združile sredstva in bodo v kratkem tudi že izdelani. Poseben problem pri gradnji kolektorja se pojavlja v zvezi z Rečico. Izračuni namreč kažejo, da bi bila kolektorska povezava do Rečice precej dražja od čistilne naprave, ki jo načrtujejo za ostale večje kraje. Kolektor torej finančno naj ne bi prišel v poštev, vendar prebivalci krajevne skupnosti Rečica smatrajo, da bodo s tem prikrajšani za referendumska sredstva. Žadevo bo torej treba strpno razčistiti, tudi glede na dejstvo, da se sedanji kolektor gradi v veliki meri iz sredstev območne vodne skupnosti, referendumska sredstva pa trošijo le v posameznih nujnih primerih. Kakorkoli že, odločiti se bo treba kar najbolj smotrno. Tudi zato, ker se bo treba pripraviti na referendum za 4. samoprispevek v občini Moziije, z njim pa bi se morali odločiti za izgradnjo čistilne naprave, brez katere kolektorski sistem seveda ne pomeni ničesar. J. P. Prebivalci radi poprimejo za delo Krajevna skupnost Nova Štifta sodi med manj razvite v mozirski občini, kar pa ne pomeni, da njeni prebivalci niso pripravljeni poprijeti za delo pri skupnih naporih za lepši jutri. Večina je kmetov, ki se ukvarjajo z živinorejo in mlečno proizvodnjo, precej pa se jih vozi na delo v sosednje kraje in občine. Doma namreč ni nobene tovarnice ali obrata, vsakodnevna vožnja pa je precejšnja ovira pri organiziranju večjih skupnih akcij. Bolje rečeno, ovira je že res, ni pa nepremostljiva, kar priča dobro delo dejavnikov krajevne skupnosti s precejšnjimi uspehi vred. Ob organih krajevne skupnosti so zelo delavni gasilci, mladi zadružniki, prosvetno društvo, mladina in drugi. Športniki si močno želijo lastnega igrišča, vendar se ubadajo z velikimi težavami v zvezi s prostorom. Vseeno upajo, da bodo problem vendarle rešili. Mladi zadružniki nenehno širijo svojo dejavnost, člani prosvetnega društva pa so prav pred občinskim praznikom temeljito obnovili dvorano v zadružnem domu. Gasilci so v soboto slavili 50-letnico, po sklenjeni gradnji in obnovi svojega doma, pa so so- botno slavje obeležili s prevzemom novega avtomobila. Krajevna skupnost je v zadnjem času največ pozornosti namenila urejanju pokopališča, postavila je avtobusna postajališča, veseli so asfaltiranja novih cestnih odsekov in parkirišč, pa obnovljene dvorane in še česa. Seveda jim težav in načrtov tudi ne manjka. Lotiti se nameravajo gradnje enotne kanalizacije, veliko težav imajo z napetostjo v električnem omrežju in slednje nameravajo urediti najmanj v dveh letih. Povsem jasno je, da imajo tudi težave denarne narave. Doslej so vsak referendumski dinar znali dobro obrniti in so večino nalog uspeli uresničiti, seveda tudi s pomočjo in prispevki krajanov. Skrbi pa jih kako bodo delali, če prihodnje leto ne bi uspel referendum za 4. občinski samoprispevek. Volja do dela in želja po napredku bosta brez sredstev vsekakor premalo. Vseeno pa niso preveč črnogledi, njihova složnost zlasti veliko obeta in lahko jim verjamemo, da bodo dosegli še precej za krajevno skupnost pomembnih uspehov. J. P. Borci v Savinjskem geju: dr. Novak, Franjo Turnšek, Vida Tomšič, gostitelj Anton Boršnak, Vito Vodopivec in Simon Sekirnik. no bi se zahvalil vsem bralcem, ki so bili vedno dobri in 'razumevajoči Želim, da bi tudi poslej imeli ob Novicah prijetne večere in popoldneve.« — Poznamo vas tudi po publicističnemu delu. »Moje publicistično delo se je pravzaprav pričelo z izdajo vodnika po Gornji Savinjski dolini Takrat je nastala želja, da bi doli- Aleksander Vldedmk Aleksander Videčnik > gozdnih delavcih Luč med obema vojnama Kmečko delavstvo v Gornji Savinjski dol med prvo in drugo »Deset letje tega, ko je takratni sekretar OK SZDL Mozirje Stane Kranjc prišel k meni in me je nagovoril, da bi za 6 mesecev prevzel urednikovanje Savinjskih novic. Iz tega je nastalo 10 let, in moram reči, da sedaj, ko zaradi zdravstvenih razlogov zapuščam mizo urednika, mi je pravzaprav kar nekako težko. Navadil sem se na ljudi, na te čudovite ljudi v dolini, ki so vedno prijazno odprli vrata, če sem se predstavil kot urednik Savinjskih novic, povsod sem naletel na razumevanje. Lahko trdim, da v vseh teh letih niti enkrat nisem naletel na neprijaznost. To mi je dalo velike vere, veliko zaupanja. Iskal sem res vse možne poti, da bi Savinjske novice postale ljudske, last vseh naših občanov in da bijih predvsem povezovale. V kolikor nam je to zares uspelo bodo lahko presodili bralci sami Dejstvo je, da je bil sestav uredniških odborov vse doslej zmeraj tak, in predvsem zadnja leta, da je uredniku veliko pomagal« — Gotovo so vas pri delu spremjale tudi težave? »Vrsta težav nastopi takrat, ko so želje bralcev različne glede vsebine. Eni si želijo več zgodovine, nekateri zopet poudarjajo, da je premalo raznih uradnih vesti, tretji bi radi iz Novic naredili kar neke vrste uradni vestnik. Včasih smo tudi naleteli na zahteve po več političnih člankih, zato lahko rečemo, da so želje bralcev zelo različne. Vsekakor pa me je osebno zmeraj veselilo, če se je kdo od bralcev javil, predlagal svoje misli in izrazil kakšno željo, celo povedal kakšen popravek, skratka, to je bila živa vez med bralci in med nami To je seveda po svoje dokaz, da ljudje le preberejo novice, da jih smatrajo kot resnično njihove in želijo sodelovati Posebno sem bil vesel kot raziskovalec, da so vedno znova bralci pomagali, ko sem iskal določena gradiva in večkrat so me rešili težkih zagat, ko so opozorili bodisi na določen vir, ali pa ga kar poslali. Tudi fotografije in podobno, skratka zdelo se mi je, da smo pravzaprav zelo živo povezani z bralci in to je najlepše plačilo za deset let dela. Rad bi se prisrčno zahvalil vsem članom uredniškega odbora, tako prvemu, kot zadnjemu, in prav prisrč- no enotno predstavili kot turistično ponudbo. No in ta turistična brošurica je bila natiskana v 10.000 izvodih. Žal je sedaj ni možno več dobiti in bi kazalo razmišljati o tem, da bi se nekaj podobnega zopet izdalo, ker mora biti ponudba enovita. Ne more biti deljena, ne more biti planinska posebej, gostinska posebej, kmečki turizem posebej itd. Le z enovito in bolj posodobljeno bo mogoče oživiti turizem v dolini Kasneje sem se znašel pred nekaterimi novimi nalogami Izredno me je zanimal razvoj delavskega gibanja v dolini Trditve, da tukaj delavstva sploh ni bilo, so me sicer v začetku prepričale, kmalu pa sem spoznal, da to sploh ni res, ampak, da je bilo tu zelo veliko proletariata, samo drugačne oblike, kot si ga mi pod tem imenom predstavljamo. Mi zmeraj mislimo, če gre za opisno obliko proletariat, da mora biti fabrika in mora biti fabriški delavec. Mi pa smo tu imeli več vrst delavcev, ki so bili morda veliko bolj izkoriščani kot katerikoli industrijski delavci v drugi polovici prejšnjega stoletja. Tomeje do te mere mikalo, da sem kot neizkušen raziskovalec šel v iskanje virov za prvo organizirano delavsko gibanje v Gornji Savinjski dolini In res mi je uspelo najti zanesljive vire, tako na Inštitutu za delavsko gibanje v Ljubljani kot v dolini sami pri nekaj ljudeh, seveda že potomcih tistih prvih akterjev, vendar so k sreči ti mladi ljudje hranili to gradivo. Tako smo prišli do izvirnih listin, ki so izredne vrednosti in sem se pravzaprav teh vseskozi oprijemal Tako je nastala prva brošurica Delavsko gibanje v Gomjesavinjski dolini Pri tem pa sem naletel na takoimenovani kmečki proletariat, ki me je pravzaprav veliko bolj skrbel ker je v bistvu bil v vveliko težjem položaju, bil je neprimerno bolj izkoriščan in brez kakršnihkoli pravic, kot takrat že industrijski proletariat« — Kako je nastajala raziskava o lučkih gozdnih delavcih? »Ta me je mikala iz dveh razlogov. Prvič izredna sposobnost teh ljudi za gradnjo najrazličnejših zelo zelo težkih naprav, kot so naprimer riže, ki so premoščale tudi nekaj sto metrov široke in tudi sto metrov globoke prepade, ki iuvoni c/n/mi/d», it/ j c uuu uc.iu.v~ ska organizacija v Gomjesavinjski dolini, ki so jo ustanovili v letu 1944 na Ljubnem. Tu veliko virov nisem mogel najti, kajti ljudje ne živijo več, našel pa sem listine iz katerih sem lahko z gotovostjo pisal, kar sem.« — Zgodovina Mozirja je kar klicala po tem, da jo nekdo temeljito obdela. »Pozneje je bilo na vrsti še Mozirje, trg je izredno zanimiv. Že od zgodnje poselitve naprej se je tu veliko dogajalo, krajni imel v strnjeni obliki napisane preteklosti Smatral sem, da bodo podobe iz preteklosti Mozirja lahko služile predvsem mlajšim ljudem. Ob vsem tem so nastajali še razni drugi prispevki za celjski zbornik in za razne časopise. Rad pa bi posebej omenil naključje, ki je povezano z raziskovanjem. Ko sem namreč raziskoval sem našel mnoge listine in ni mi bilo pri srcu, da bi te listine šle iz doline. Zato sem jih pričel shranjevati Ljudi sem prepričeval, da je vse zanimivo in da so stare fotografije zanimive. Zato imamo danes v našem arhivu v Mozirju nekaj tisoč takšnih primerkov in dragoceno zbirko slikovnega gradiva, imamo posebno spominsko sobo NOB in dejansko lahko samostojno uredimo stalno razstavo o Gomjesavinjski dolini bodisi o narodopisnem, zgodovinskem ali osvobodilnem gibanju. Da bi listine, slike in podobno ne obležale v arhivu, smo prirejali vrsto razstav, tako zgodovinskih, narodopisnih in iz osvobodilnega boja. Pri tem so mi nesebično pomagale tovarišice iz Matične knjižnice. To vse daje človeku pravzaprav neko zadoščenje, da so ta leta včasih trdega dela, včasih tudi kakšnih pikrih pripomb, češ da pač samo neumni lahko brskajo po podstrešjih in prahu, vendar v notranjosti sem bil vedno trdno prepričan, da služim kraju, dolini in ljudem. To je bil moj poglavitni namen pri vsem tem. Kajti o kakršnemkoli materialnem interesu ni bilo sledi« — Ali bi za sebe lahko rekli, da ste zastrupljeni z raziskovalno dejavnostjo? »Seveda, če je človek enkrat zastrupljen s tem, bodisi z raziš- ui/ JC z.c yi/ji* ryutc yi rt- z-uiwcrc y'-f združevanju v najrazličnejših oblikah. Šele pozneje, ko je Jože Voš-njak prinesel zamisel iz Češke o zadmžništvu, so se pojavile že konkretne oblike. Ni naključje, da ljudje ne vedo, ker ni nikjer ničesar zapisanega, da je naprimer na ljubnem že pred l. sv. vojno obstajalo odlično sadjarsko društvo, odlično bikorejsko društvo, da je bila tam pašniška zadruga, da je bila v Lučah vzorno urejena pašniška in bikorejska zadruga, daje na Rečici delovala ena najboljših kmetijskih zadrug sploh v tistem času in da so ravno te zadružniške oblike pripeljale do veljave naše savinjsko gospodarstvo. To danes kaj radi pozabljamo in včasih zviška gledamo na razna velika imena zadružništva kot so Vošnjaki Krek itd., kajti ti ljudje nedvomno imajo zasluge za prve začetke zadružništva.« — Poslavljate se od uredniške mize, kar pa prav gotovo ne pomeni slovo od Savinjskih novic, kajne? »Nadaljevanje pisanja za Savinjske novice je moja globoka želja, poleg tega pa me veže tudi naloga o zadružništvu. Nič manj pa ni pomembno nadaljevanje arhivske dejavnosti, ki je izrednega pomena za mlajše rodove. Vsem, ki so mi pri mojem delu kakorkoli pomagali pa iskrena zahvala.« J P. Elkrojevih 40 let Prometne zagate Prometni okoliš celodnevne osnovne šole Gornji grad obsega precejšen del Zadrečke doline. Veliko učencev je vozačev. Učenci se vozijo v centralno šolo v Gornji grad s šolskim avtobusom iz smeri Nova Štifta in Šmartno. Poleg teh prevozov šolski kombi vozi učence iz Lenarta, Rovta. V šoli je malo učencev domačinov, ki prihajajo v šolo peš iz novega naselja Gornjega grada. Za večjo prometno varnost šolskih otrok je poskrbljeno s prometno signalizacijo, pionirsko prometno službo, pregledi koles za nalepko »VARNO KOLO«, kolesarskimi izpiti in neposrednim prometnim vzgajanjem učencev centralne, šole, kakor tudi podružnične šole Šmartno. Obe šoli stojita ob dokaj prometni lokalni cesti Gornji grad — Mozirje. Morebitne prometne nevarnosti na učence prežijo ravno v nepreglednih delih ceste, prehitri-neprilagojeni vožnji motornih vozil in seveda nepremišljeni hoji učencev pešcev, vožnji kolesarjev in motoristov. Lahkomiselna vožnja učencev s kolesi z motoijem pa je vsem dobro poznana inje prisotna tudi v Zadreč-ki dolini. Za izobraževanje mladih motoristov bo poskrbljeno v tem šolskem letu, saj bodo lahko opravljali izpite za kolo z motoijem. Pobudo za to so dali učenci in starši. Za varnost otrok pa lahko skrbijo starši, ki poskrbijo, da njihov otrok najprej opravi ustrezen prometni izpit in šele potem postane udeleženec v prometu kot motorist. Nikakor ne smemo pozabiti tudi opremljenosti koles, vzdrževanje in prevajanje koles. Starši, ali se zavedate s kakšnimi kolesi se vozijo vaši otroci, kakšno je njihovo obnašanje na cesti? Končno tudi zgled odraslih pri otrocih veliko pomeni. S skupnim prizadevanjem za prometno varnost otrok bomo vzgajali udeležence v prometu, ki bodo nekoč tudi vozniki motornih vozil. Slavje ob 40-letnici je seveda priložnost za bežen sprehod v preteklost Elkroja. Njegovi začetki segajo v leto 1947, leto delovnega poleta in naporov za obnovo porušene domovine. Takrat sta v Mozirju krojača Franc Kokalj in Vlado Matko dala pobudo za ustanovitev krojaške delavnice in nastalo je »Splošno krojaštvo krajevnega ljudskega odbora Moziije«, njegova osnovna sredsfya pa so bili stroji obeh pobudnikov. Šivali so oblačila po meri. Za Francem Kokaljem je leta 1954 vodstvo podjetja prevzel Vlado Matko. Težav je bilo veliko, s prirojeno podjetnostjo in željo po napredku pa jih je Matko premagal in leta 1959 so pričeli s poizkusno serijsko proizvodnjo oblačil. V skladu z napredkom so se preimenovali v »Elegantno krojaštvo«, skrajšano ELKROJ. Z vse hitrejšim razvojem so komaj sproti reševali prostorske težave. Leta 1966 se je Vlado Matko iz zdravstvenih razlogov umaknil, utemeljeno pa lahko trdimo, da je bil ustanovitelj Elkroja. Tudi novo vodstvo seje zavedalo, daje bodočnost Elkroja le v posodabljanju in sodobni tehnologiji. Leta 1970 so se preselili v nove prostore na Hrihovi pri Nazaijah, kjer so obenem pridobili tudi upravno poslopje s kuhinjo in jedilnico. To je bil šele začetek. Zaradi skokovitega napredka so prostore razširili že leta 1972 in se takrat prvič pojavili tudi na tujem tržišču, zaposlenih pa je bilo 200 delavcev. V letih 1973 in 1974 so zgradili nove proizvodne prostore in zaposlovali že 337 delavcev, leta 1975 pa so zgradili sodobno kotlovnico. Leta 1976, pomeni mejnik v razvoju Srečanje prijateljev Že pred časom bi se morali srečati, je dejal predsednik ZZB NOV Vlado Miklavc, koje v sredi nekdanjih vidnih borcev doline pozdravil Albina Vipotnika-Strgaija. Zapoznelo skromno slavje ob 80 letnici predanega revolucionarja in organizatorja upora v naši dolini seje tako pričelo v Šmihelu. Udeležili so se ga tudi predstavniki javnega življenja občine. Življenjsko pot Albina Vipotnika je orisal predsednik OK SZDL Zdravko Novak, ki je med drugim dejal: »Naša želja je bila, da ob njegovi osemdesetletnici preživimo nekaj prijetnih trenutkov s človekom, ki ga ija od Dobrovelj do Črnivca, od Mozirskih planin, Smrekovškega pogorja do posameznih vasi in zaselkov v Savinjski in Zadrečki dolini, ko jih je prav v najtežjih dneh, ko je šlo za obstoj malega slovenskega naroda v prvih letih vojne tolikokrat po dolgem in povprek prekrižaril. Tu ste sodelovali pri snovanju in ustanav-hanju prvih odborov osvobodilne fronte, širili krog sodelavcev in vlivali ljudem vero in upanje v lepše čase in rešitev. Posebno je bilo to pomembno v letih 1942—43, koje okupator razkril mrežo odborov OF v dolini in so bile posledice strašne... ...Spoštujemo in cenimo vas, da ste ostali zvesti idealom, katerim ste se predali že v zgodnji mladosti, ostali res proletarec po duši in srcu, ki ga krasi izredna skromnost, tenkočuten posluh za drobne prčbleme ljudi, saj znate z vsakomur vzpostaviti pristne tople medčloveške odnose. Vedno ste se držali načela, da se človek proti Elkroja, so pričeli razvijati kooperacijsko jrroizvodnjo, ki se širi iz leta v leto. Že leto kasneje so z lastnimi sredstvi zgradili novo upravno zgradbo, leta 1980 pa so pridobili sodobno proizvodno dvorano in obenem z njo industrijsko prodajalno, učilnico, knjižnico, parkirne prostore in urejeno okolico tovarne. Šoštanjski konfek-cionarji so se k Elkroju priključili leta 1981, štiri leta kasneje pa so v Šoštanju odprli novo sodobno tovarno. Istega leta so z delom pričeli v novem obratu v Lučah, obenem pa odprli sodobno prodajalno v Tržiču. Možnosti v mozirski občini so se v teh letih izčrpale in Elkroj seje usmeril na manj razvita območja v drugih republikah. Leta 1986 sta tako pričeli z delom novi tovarni v Odžaku Bosni in Hercegovini in v Alibunarji v Vojvodini, v sklopu obeh pa sta tud' industrijski prodajalni. Lastno proda -jalno, že šesto po vrsti, so letos odprli tudi v Slovenj Gradcu. Toliko na kratko o pomembnejših mejnikih v zgodovini Modne konfekcije Elkroj. Dejstvo je, da so bili v vseh štiridesetih letih pridni in izredno uspešni. O vseh dosežkih je bilo že veliko napisanega, sicer pa so najbolj zgovorni prav ti dosežki sami po sebi. Elkrojevi izdelki so si s svojo kakovostjo utrli pot v skoraj sleherno trgovsko hišo v Jugoslaviji, njihova kakovost je tudi temelj prodora na najzahtevnejša svetovna tržišča. Vztrajno naraščajo najkakovostnejši kazalci dobrega gospode'jenja, osebni in družbeni standard, velik pa je tudi delež Elkroja v naporih za hitrejši razvoj manj razvitih doma in v drugih republikah. J. P raznim nepravilnostim in krivicam bori le z resničnimi vrednotami, ki temeljijo na zaupanju, humani srčni kulturi, spoštovanju vsakega človeka, pristnimi tovarišimi odnosi, odkritimi razpravami ter poštenim odnosom do dela. Pri vsem tem, kar ste v vašem življenju za uresničevanje teh idealov v času vojne vihre, kakor tudi v vsem povojnem obdobju žrtvovali, pa ste ostali kar pretirano skromni, kar je na žalost redka vrlina. Prav zaradi vseh teh vrednot ste se vcepili v srce in dušo naših ljudi, ki so vas na lanskem občinskem slavju v Bočni s tako špotanim aplavzom potrdili za častnega občana.« Nato je Zdravko Novak zaželel Albinu Vipotniku zdravja in še podobnih srečanj. Predsednik občine Anton Boršnak je v kratkem na on vom \7rn7i] snnStn- je v KratKem nagovoru izrazu sposto-vanje delu in življenjski poti Albina Vipotnika in mu izročil spominsko darilo, sliko akad. slikarja Alojza Zavolovška Alojza Zavolovška. Jubilant Vipotnik je najprej izrazil veselje, daje srečanje v krajih, na katere ga vežejo lepi in hudi spomini, da so navzoči ljudje, s katerimi je nekoč oral ledino vstaje in se za edinstveno doživetje najlepše zahvalil. Obudil je nekaj spominov na čase prvih let upora, pri tem poudaril, da so ljudje v dolini ogromno storili za osvobodilni boj. Nekdanji soborci so se nato v sproščenem pogovoru zadržali še nekaj časa na »OF kmetiji Jesevnik«, Apt jo je .imenoval v pozdravnih besedah Vlado Miklavc. A. V. OBČINSKI PRAZNIK ☆ OBČINSKI PRAZNIK ☆ OBČINSKI gosti na slavnostni seji SO Mozirje sta bila tudi častna občana Albin Vipotnik-Strgar in Tone Bole. Dom obrtnikov — v svoji najlepši podobi V-' V*v 1 ■...■.. Ali niso novi prostori Delavske univerze podobni lastovici? kot je lastovica lepotica med pticami, je nova zgradba lepotica med hišami v Nazorju. Zbrati 895 razglednic naših krajev ni mala reč. To je uspelo Janezu Mavriču iz Gornjega grada. Razstavo je predstavil Aleksander Videčnik. Iz govora predsednika IS SO Mozirje Iva Kosa v Novi Štifti V naši dolini smo na prehojeno pot štirih desetletij lahko ponosni Občina se je z ustvarjalno voljo svojih delovnih ljudi in občanov že pred leti ločila od družine manj razvitih v Sloveniji Podoba naših vasi in n aselij je vsa prerojena po zaslugi marljivih delovnih rok naših občanov. Tudi manj razvite krajevne skupnosti v zadnjih letih doživljajo pospešen gospodarski in družbeni razvoj. Zaposlenih je preko 1/3 vseh občanov, od tega kar 47® žensk. Z ne tako davnimi problemi brezposelnosti se nam, na srečo, skorajda ni več potrebno ukvarjati Sorazmerno mlada industrija posluje v danih pogojih dokaj uspešno in se tudi z uspehom preizkuša na zahtevnih zunanjih trgih Kmetijstvo, ki zaposluje še 18% občanov je v slovenskem merilu nadpovprečno razvito in dosega glede na pogoje dokaj visoko tržno proizvodnjo. Tudi drobno gospodarstvo je sorazmerno dobro razvito, saj je v zasebnem sektorju zaposlenih preko 14% vseh zaposlenih v občini karje precej nad dosežki Tenis postaja tudi v naši dolini popularen šport Igrišči na Rečici bosta le stežka gostili vse, ki bi se želeli preizkusiti v »belem športu«. gli visoko stopnjo razvoja: vse hribovske kmetije so elektrificirane in imajo cestno povezavo z dolino, vsako četrto gospodinjstvo v občini ima telefon, katerega imajo tudi vse obmejne kmetije. Šolstvo, zdravstvo in otroško varstvoje zahvaljujoč razumevanju združenega dela in visoke solidarnosti občanov dokaj zadovoljivo rešeno, kulturna in telesnokultuma dejavnost sta zelo razgibani Za socialno varnost je poskrbljeno vsakomur, ki hoče delati in tudi sam prispevati svoj delež k svoji in družbeni blaginji Mlada generacija nam odrašča v urejenih pogojih dostojnega osebnega in družbenega standarda. Vsega, kar smo dosegli kar danes imamo pa največkrat ne znamo dovolj ceniti, mnogokrat raje politiziramo. Še najbolj je neupravičena kritika tistih, ki le zase kopičijo materialne dobrine, sami pa malo ali nič ne prispevajo k skupnemu razvoju. V nadaljevanju je orisal razmere v občinskem gospodarstvu: Ko ob današnjem prazniku delamo obračun našega dela za preteklo leto, V počastitev krajevnega praznika in seveda tudi občinskega, so pripravili v dvorani prosvetnega doma slovesnost, ki naj bi spominjala tako na dogodke prve osvoboditve doline, kot tudi stoletnico obstoja domačega gasilskega društva. Krajane je najprej podzravil predsednik sveta KS Mozitje inž. Rade Rakun, ki je v kratkih obrisih obudil spomin na boje za Mozitje 11. in 12. septembra 1944. Zato praznuje tako občina, kot tudi KS Mozitje te dni kot dogodke, ki so omogočili začasno svobodno ozemlje Gornje Savinjske doline. V nadaljevanju je navedel nekatere delovne zmage v krajevni skupnosti in poudaril pomen sredstev iz samoprispevka, ki pomenijo krajevni samoupravi edine zagotovljene vire za razna dela, ki se za potrebe kraja in krajanov morajo opraviti. Menil je, da se prebivalstvo še premalo zaveda pomena delovanja krajevne skupnosti in da bi se morali bolj povezovati v cilju za skupne naloge. Ne gre le za komunalna vprašanja, delovanje krajevne samouprave je veliko širše in sega domala na vsa področja družbenega sožitja. Ob koncu nagovora je čestital krajanom k prazniku in jih pozval, da v naprej še tesneje sodelujejo v uresničevanju nalog, ki si jih je zadala krajevna skupnost. ne moremo mimo ugotovitve, da smo v našem gospodarstvu ob polletju dosegli zelo ugodne gospodarske rezultate: rast fizične proizvodnje je skoraj 9% nad ravnijo lanskega polletja, v stopnji rasti dohodka smo prvič presegli republiško stopnjo rasti in smo na petem mestu med 65. slovenskimi občinami po stopnji rasti akumula-tivnosti smo celo na 1. mestu v Sloveniji in kar je še posebno vzpodbudno, da smo ob usklajeni rasti osebnih dohodkov pričeli odpravljati dolgoletne zaostanke za republiko, saj je bil ta zaostanek ob lanskem polletju preko 20%, letos pa smo ta zaostanek znižali na 8%. Zelo vzpodbudna je tudi rast izvoza, ki je za 125% večja od lani O nalogah v bodoče pa je dejal: Marsikaj smo v svojem preteklem razvoju že dosegli marsikaj je začetega in marsikaj je že zastavljenega Veliko pa je še nalog in ciljev, pa tudi problemov, ki čakajo uspešne razrešitve tako v gospodarstvu, kot v družbenih in komunalnih dejavnostih ter na področjdi življenja in dela naših občanov. Želje in potrebe so pač vedno večje od možnosti, to pa je, če bomo pravilno zastavili lahko tudi pravo gibalo našega napredka Nadaljnji razvoj in večjo blaginjo bomo lahko uspešno gradili le, če bomo še naprej enotni v akcijah, če bomo še več in bolje delali bolj smotrno izkoriščali naravne danosti in znanje, se še močneje vključevali v domačo in mednarodno delitev dela trošili le toliko kot ustvarimo, ob tem pa aktivno razvijali pristnejše samoupravne odnose, medsebojno poslovno sodelovanje in dosledno spoštovali načela naše socialistične in poslovne morale. Rezultati, ki smo jih dosegli v našem razvoju me puščajo mesta dvomom v našo socialistično, samoupravno ureditev, ne dvomom v naše lastno delo in ustvarjalnost Kot že tolikokrat se ponovno dokazuje, dajete od nas odvisno kako bomo živeli jutri, kakšni bodo naši delovni uspehi, naše počutje ob delu, doma in v krajevni skupnosti. In to, da verjamemo v svoje delo smo Zgomjesavinjčani že zdaj pokazali z mnogimi rezultati, saj kjer je pridnih rok dovolj, malodušje ne pride do izraza. O gasilstvu je govoril predsednik GD Mozitje Stane Kranjc. Segel je nazaj v začetke gasilstva v kraju in orisal naloge te vsestransko človekoljubne organizacije. Pri tem je poudaril veliko pripravljenost krajanov in delovnih organizacij pomagati pri gmotnih zagatah gasilcev. To kaže predvsem na pravilno vrednotenje gasilstva na sploh. Posebej se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri prenovi gasilskega doma, to pa so bili številni krajani, kot tudi delovne organizacije. Izrazil je željo, da bi gasilstvo uspevalo še naprej, saj so zato dani vsi pogoji. Gasilsko društvo Mozitje je nato podelilo številnim delovnim kolektivom in posameznikom zlate plakete, ki so oblikovno izredno lepe in predstavljajo resnično vrednost. Prebrali pa so tudi seznam gasilcev, ki prejmejo plakete na občnem zboru. Slovesnost v mozirskem kulturnem domu so popestrili še s kulturnim sporedom, ki ga je skrbno pripravil prof. Anton Venek, izvajali pa moški zbor pod vodstvom Antona Acmana, skupina recitatorjev OŠ Mozitje, kvartet mladink s kitaro in dva harmonikaša Glasbene šole, odd. Mozitje. A. V. Slavnostni govornik ob 40-letnici Elkroja je bil član Predsedstva SR Slovenije Andrej Marinc. Elkroj je slavil V soboto dopoldhne je bila na prostoru ob Savinjskem gaju v Mozitju slovesnost, na kateri so 40-letnico obstoja in izjemno uspešnega dela počastiliv delavci Modne konfekcije Elkroj. Številne delavce in delavke vseh Elkrojevih tovarn, poslovne partneije, predstavnike družbeno-po-litičnega in gospodarskega življenja ter druge gosteje najprej pozdravil direktor Elkroja Ivan Kramer, ki je v orisu štirih desetetij dela in delovnih zmag tega kolektiva med drugim dejal: »Za Modno konfekcijo Elkroj velja, da delavci vseskozi potijujejo sebe in pravilnost začrtane razvojne poti. V prvih razvojnih korakih so Elkrojevi delavci bojevali bitko za goli obstanek. V tej bitki so bili vztrajni in današnji Elkroj s svojimi dosežki, razvojem in načrti potijuje, Gasilci iz nove Štifte so bogatejši za gasilski avto. Po desetih letih prizadevanj in predvsem težav je krajevna skupnost Ljubno ob Savinji le izpolnila dolg do prebivalcev vasi Rastke. Gre namreč za sodobno cestno povezavo do tega prijetnega kraja, katerega gradnja je pred leti zastala zaradi pomanjkanja denaija, čeprav je manjkalo »samo« 2 kilometra asfalta. Zato je razveseljivo, da so v sedanjih težkih razmerah vendarle uspeli. Ta skupna prizadevanja pomenijo 550 kubičnih metrov lesa tamkajšnjih prebivalcev, sredstva interesne skupnosti za cestno in komunalno gospodarstvo ter veliko pomoči in razumevanja nazarske-ga Gozdnega gospodarstva, Cestnega podjetja Celje in zlasti Lesne industrije Gorenje — Glin Nazarje. Vsi sku- paj so namreč preprečili, da bi dirjajoča inflacija izničila vse napore, želje in načrte. Šlaba dva kilometra dolga in pet metrov široka cesta je veljala 70 milijonov dinaijev, seveda pa moramo upoštevati še veliko prostovoljnega dela. Ceste so še kako veseli, saj omogoča varen prevoz na delo, v šolo, boljše pogoje za prevoz lesa s tega področja in še bi lahko naštevali prednosti, ki jih doslej v nobenem primeru ni bilo. Nalog pa ob tej pridobitvi še vedno ni zmanjkalo, saj morajo med Ljubnim in Rastkami predvsem popraviti mostove, tega dela pa se bodo lotili že prihodnjo pomlad. J. P. da so imeli prav.« Zatem je posebej poudaril, da so nazarski konfekcio-naiji prepričani tudi v jutrišnje zmage- Na slovesnosti so podelili posebna priznanja najzaslužnejšim delavcem v štiridesetletnem utrjevanju razvojne poti in izrednih dosežkov in razvili prapor svoje sindikalne organizacije. Seveda so poskrbeli za zares pester kulturni in razvedrilni program, popoldne pa so se vsi skupaj sproščeno poveselili. Slavnostni govornik na svečanosti ob visokem jubileju Modne konfekcije Elkroj je bil član predsedstva SR Slovenije Andrej Marinc, ki je poudaril veliko vlogo nastanka in razvoja Elkroja v Gornji Savinjski dolini. 10 let solčavske Iskre V letošnjem letu slavi Iskra Feriti kar dva pomembna jubileja: 35 let svojega obstoja in 10-letnico poslovne enote v Solčavi. Slovesnosti v Solčavi seje udeležil tudi direktor Dušan Dolničar, ki je v priložnostnem govoru spregovoril nekaj besed o razvoju v preteklih desetih letih in bodočih nalogah, kijih še čakajo. Danes je v Solčavi zaposlenih 41 delavcev. Pred desetimi leti je bilo kar nekaj nezaupljivežev, ki so dvomili v dolgo življenje obrata, kije tako odmaknjen od svoje matične tovarne. Toda vsi p vrsti so se zmotili, kajti obrat je že takrat imel ekonomski in poslovni temelj, dobro programsko smer, strokovno zaledje v matični tovarni ter pridne roke delavk in delavcev, ki se zavedajo, daje dobro delovanje enote v tem kraju odvisno tudi od njihovega odnosa do dela. Starostna sestava prvih 18 delavk je bila dosti višja, danes pa seje kolektiv pomladil. Zaposluje se vedno več mladih delavk. S tem seje tudi ustavilo odhajanje mladih iz Doline in domačij. V Iskri Feriti so bili vedno dovolj kritični do lastnega dela. Zato se ne mislijo predajati stagnaciji. Za cilj so si zadali, da se bodo primeijali s svetovnimi merili in ne jugoslovanskimi. Kljub temu, da imajo polne roke dela s premagovanjem sedanje krize pa nenehno skrbijo za intenzivni nadaljnji razvoj. Njihova trdna odločitev je, da morajo biti vse razvojne poteze skrajno pretehtane in ekonomsko utemeljene. RAJKO PINTAR Žlahtnost kulturne dediščine Končno sodobna cesta do Rastk Reševanje kulturne dediščine je nedvomno velika in stalna naloga nas vseh. To ni le stvar poklicnih ustanov, tudi ne zgolj ljubiteljev, to je dolžnost vsakega kulturnega človeka. Res je, da smo marsikaj zamudili. Da smo mirno gledali, ko so razni mrhovinaiji praznili podstrešja kmečkih hiš, ko so se pojavljali vseh vrst »strokovnjaki«, ki so za ta ali oni zavod zbirali narodno blago. Ljudje so seveda marsikateremu takemu »strokovnjaku« nasedli in naše narodno bogastvo se je marsikdaj znašlo na policah starinarn zunaj države. Zavest naših ljudi je sedaj na ustrezni ravni in zavedajo set daje tudi njihov ponos ohraniti doma tisto, kar so predniki skrbno varovali skozi rodove nazaj. V Galeriji Mozirje so prikazali prvič v takem obsegu zbirko razglednic iz naših krajev pod geslom Gornja Savinjska dolina v razglednicah. Gre za uspeh dolgoletnega dela zbiralca Janeza Mavriča iz Gornjega grada. Njegova ljubiteljska vnema je tolikšna, da jo je vredno občudovati; njegove zasluge, daje mnogokaj otel propadu, pa izredne. Poudariti velja, da Janez Mavrič nikakor ne zbira narodno blago za sebe, temveč za javno zbirko, ki naj bi bila urejena v Gornjem gradu (Steki). Prav to osvetli njegova prizadevanja v najlepši luči! Razglednice so bile domala pri vsaki hiši. Od srede prejšnjega stoletja je prešlo v običaj, da je popotnik pisal domov ali prijateljem na razglednici. Te so več ali manj pridno zalagali razni trgovci, občine in društva. Seveda je grafični razvoj upodabljanja krajev, gora in drugih lepot s časom napredoval, se tehnično izpopolnjeval. Tako je od prvotnih enostavnih grafičnih risb vse bolj prihajalo do bolj zahtevnih zunanjih izvedb. Bogastvo tega dela kulturne dediščine velja poudariti poleg samega videza še v tem, da so razglednice pomenile spoznavanje daljnih krajev, da so predstavljale določene dežele. V našem primeru pa še k temu dodajmo veliko narodnoobrambno lastnost. Razglednice, ki so jih zalagali napredni ljudje so imele poleg obveznega nemškega napisa vedno še slovenskega in tako so nosile v svet dokaz, da tod živi slovenski živelj in da so ti kraji slovenski. Seveda ne gre podcenjevati razglednice kot znanilke turizma. Zato so založniki tudi stremeli, da bi bile lepe in kar najbolj prikupne. Tako so ■ ljudje spoznavali kraje, se izobraževali in marsikdo seje zaradi lepega kraja, ki gaje videl na razglednici odločil prebiti del časa kot turist v predstavljenem naselju. Razstava v Galeriji Mozitje je bila v sklopu slavnostnega sporeda ob letošnjem občinskem prazniku, zamisel zanjo pa je dal Arhiv kulturne skupnosti Mozitje, pri postavitvi pa je pomagala Matična knjižnica v Mozirju- Razstavo je predstavil obiskovalcem A. Videčnik, za kulturni spored pa je poskrbela Glasbena šola Titovo Velenje, oddelek Moziije. Nastopila sta harmonikaša Matej Kranjc in Borut Repše. Ob koncu pa še to! Mnogo je še razglednic pozabljenih na smetiščih ali zavrženih nekje na podstrešjih. Pomagajte nam jih ohraniti! Sporočite svojo pripravljenost Arhivu Kulturne skupnosti Moziije (Občinska matična knjižnica—tel. 831-292) ali pa Janezu Mavriču, Gornji grad 111. Hvaležni bomo za sodelovanje, vi pa boste storili svojo kulturno dolžnost! A. V. PRAZNIK ☆ OBČINSKI PRAZNIK ☆ OBČINSKI PRAZNIK »Sedaj bom zagotovo ostal na kmetiji« Delavke in delavci Elkroja so se množično udeležili slavja ob 40-letnici svoje delovne organizacije. Dom obrtnikov odprt Zelo prikupna stavba v Moziiju je plod dolgoletnega prizadevanja Obrtnega združenja Mozirje, da bi dobili svoje prostore, saj ti, v katerih so sedaj poslovali, niso odgovarjali niti trenutnim, še manj pa bodočim potrebam mozirskega združenja. Že na zunaj je Dom obrtnikov lep in res prilagojen okolju. Načrti so delo arhitekta Alojza Jeraja. Pred novo stavbo seje zbralo veliko ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili najprej besedam predsednika skupščine združenja obrtnikov, Martina Aubrehta. Dejal je, da seje s tem domom uresničila želja 389 obrtnikov v dolini. Pred šestimi leti so pričeli iskati možnosti za ureditev lastnega doma, vendar so šele na lokaciji, kjer dom stoji, pričeli z vnemo graditi. Pri tem jtm je pomagala tudi Zveza obrtnih združenj Slovenije, tako so z združenimi močmi uspeli zgraditi dom, ki bo omogočal vsestranski razvoj dejavnosti združenja. Nato je povzel besedo predsednik ÜO Obrtnega združenja Mozirje inž. Herman Remic. Poudaril je, da združenje že vrsto let združuje sredstva za to gradnjo in končno je dom gostov. Ro je govoril o položaju obrtništva, te poudaril se vse prevelik razkorak med načrti, obljubami in dejanji v naši družbt, vsaj kar tiče malega gospodarstva. Deklaracije so eno, stvarnost pa drugo. Tako je seveda v teh časih kaj težko pričakovati odpiranje novih poslovalnic v dolini, saj se za taksen podvig potrebuje ogromno sredstev in seveda večje razumevanje družbe. Obrtniki so še vedno družbeno slabo vrednoteni. Koje govoril o delu združenja je nakazal nekatere načrte, kot je lastna zadruga, saj obrtniki na ta način pričakujejo boljši poslovni uspeh, ga , potreben. je zelo Navzoče je pozdravil tudi predsednik SO Možine Anton Borš-nak in obrtnikom čestital k uspešni izgotovitvi lepega doma. Menil je, daje skrajni cas, da dobi malo gospodarstyo enakopraven položaj z drugimi dejavniki v naši družbi, ki si od razcveta obrtništva tudi veliko obeta. Poudaril je, daje piav v sedanjem času zelo pomembno iskati znanje in tega je veliko v drobnem gospodarstvu. Izrazil je prepričanje, da bo torej ta veja gosposarstva v bodoče našla svoje mesto v gospodarskem dogajanju. Nazadnje je čestital mozirskim obrtnikom še predstavnik Zveze obrtnih združenj SRS F. Drame. Tudi on je menil, daje marsikaj bistvenega za razvoj malega gospodarstva le še na papirju, daje še premalo vneme za hitrejše upoštevanje potreb te veje gospodarstva. Z iskrenimi željami, da bi novi dom dobro služil potrebam mozirskega obrtnega združenja je predal pozornostno darilo zveze. Kot se za obrtnike spodobi, so pred vhodna vrata postavili lese- no prepreko, ki jo je prežagal predsednik gradbenega odbora Ivan Mikek. Tako je bil vstop prost za vse goste, ki so si z zanimanjem ogledali prostore Doma obrtnikov v Mozirju. Za kulturni spored je poskrbelo pevsko društvo Enakost iz Mo-ziija pod vodstvom Antona Aq,-mana.'Recitirala pa je učenka OS II. grupe odredov Moziije. . A. V. Nov uspeh in spodbuda obenem Veseli in upravičeno ponosni so bili ob prazniku občine Moziije tudi v Radmirju, prijetni vasi v krajevni skupnosti Ljubno, ki se v zadnjih letih hitro razvija. Seveda predvsem po zaslugi složnih in pridnih prebivalcev. Namenu so namreč izročili novo športno igrišče s parkirišči, za katerega so namenili dobrih 10 milijonov dinarjev in veliko prostovoljnih delovnih ur. Razveseljivo pa je, da to ni niti začetek in niti konec akcije. Zamisel za gradnjo parkirišč s parkirnimi prostori seje porodila pred leti, ko so domači gasilci, po svojih uspehih znani daleč naokrog, prevzeli propadajoče poslopje nekdanje šole, oziroma prosvetnega doma. Obnove V šele poldrugem letu obstoja in delovanja so člani kinološkega društva Moziije opravili zares veliko dela. Številni vodniki s svojimi štirinožnimi prijatelji pridno vadijo, opravljajo izpite, na prostoru ob Savinji v Var-poljah pospešeno urejajo društveni in vadbeni prostor in podobno. Že po tako kratkem času so se lotili še organizacije republiškega tekmovanja in se tudi tako vključili v praznovanje občinskega praznika. Tekmovanje so vzorno izvedli, minilo je v prijetnem vzdušju, nastopilo pa je 35 vodnikov s športnimi in službenimi psi iz osmih slovenskih klubov. Konkurenca je bila dovolj kakovostna: V skupni uvrstitvi je premočno zmagala Nuška Sergo iz Maribora z dobermanko Za Gornjo Savinjsko dolino zagotovo velja, da ob najrazličnejših priložnostih ne pridobiva »spektaku-larnih«pridobitev, so pa njeni prebivalci pogosto bogatejši za manjše delovne zmage, ki jim ogromno pomenijo pri njihovem vsakdanjem življenju in delu. Nekaj takega zagotovo velja za nedavno otvoritev ceste iz Solčave do kmeta Jankarja, katerega domačija leži visoko pod strmimi ostenji Raduhe. Narava je seveda na tem prostoru enkratna, toda življenjski in delovni pogoji so ob vsej lepoti že kar surovi. Visokogorski predeli na Solčavskem so težko dostopni, obdelovanje zemlje v teh strminah skorajda že nemogoče, kmetijske površine so se v zadnjem obdobju zmanjševale, kmetje pa so se preusmerili v gozdarsko in živinorejsko dejavnost. Pogoj zato je seveda tudi povezava z dolino, zanjo in za vse ostale življenjske in delovne nujnosti pa cesta. Prav pri tem pa seje izjemno izkazalo nazarsko Gozdno gospodarstvo z gradnjo številnih gozdnih cest po vsej dolini in tudi na Solčavskem. Kljub izredno zahtevnih pogojem so nazar-ski gozdarji v zadnjih 30 letih zgradili preko 800 kilometrov cest, ki niso zagotovile samo lažjega izkoriščanja gozdov, pač pa je njihov pomen veliko večji. Ohranile so življenje na teh prelepih in obenem težkih področjih. \f Šahovski turnir V počastitev občinskega praznika so pripravili na Rečici šahovski turnir, na katerem so se pomerili šahisti iz naše občine, udeležili pa so se ga tudi igralci iz Prebolda, Šempetra, Šmartnega ob Paki in Žalca. Vseh je bilo 20. Tokrat so se izredno dobro odrezali šahistivnašega kluba. Zasluženo je zmagal Špeh, ki je po porazu proti Repšetu v drugem kolu odlično nada- Mnogo višinskih kmetij j e bilo že odpisanih, pa jim je cesta ponudila možnost za preživetje in razvoj, možnost za sodobnejše gospodarjenje, za ustvarjanje tržnih viškov, za turizem, za življenje torej. Med takimi kmetijami je tudi Jan-karjeva, visoko nad Solčavo in pod strmimi ostenji Raduhe. Jankarjevi so na svoji domačiji vztrajali, kljubovali času in se v zares težkih razmerah borili za obstanek. Mnogi bi že zdavnaj obupali, Jankarjevim pa so ljubezen in ponos do svoje zemlje ter zaverovanost v ta lepi in divji svet dajali moč, da so vzdržali. Nihova sreča ob novi cesti se z besedami ne da opisati, doživeti jo je treba. Sin Ciril, ki bo nasledil očeta, svoje sreče ni znal opisati: »Ne veste, kako smo veseli in srečni, koliko nam cesta pomeni in kako smo hvaležni vsem, ki so nam pomagali. Sedaj bom zagotovo prevzel kmetijo in jo razvijal naprej.« To pa je najbrž največja vrednota 2,7 kilometra dolge ceste, za katero so sredstva zagotovili nazarsko Gozdno gospodarstvo, porabniki lesa in drugi, vredna pa je bila dobrih 65 milijonov dinarjev. Ševeda šo si z njo gozdarji zagotovili nove predele za pridobivanje lesa, izboljšali pogoje za delo in zmanjšali stroške. Zares velik korak torej. J. P. stavbe so se lotili z veliko mero delovne vneme, v njej pa bodo prostori za delo organizacij in društev in za vso ostalo dejavnost te uspešne vaške skupnosti. Ob obnavljanju doma pa urejujejo tudi okolico in celoten prostor, ki že služi za šport, rekreacijo, razvedrilo in za druge namene. Urejena parkirišča so pomembna tudi zaradi znane zakladnice v bližnji cerkvi, ki jo obiskuje vse več ljudi od vsepovsod. Seveda jim načrtov za nadaljnje delo ob tem večnamenskem poslopju in prostoru ne manjka. Dosedanji uspehi so zagotovilo, da jih bodo uresničili, prav zadnja pridobitev pa jih bo gotovo spodbudila k še večji zagnanosti. j p tteKso, vodnica in psicLa pa sc /.c ponašata s številnimi zmagami na evropskih tekmovanjih. Ista vodnica je z dobermanom Igorjem osvojila tudi drugo mesto, tretji pa je bil z nemškim ovčarjem Albin Draksler iz Žalca. Za nastop na takšnem tekmovanju je treba vsaj dve leti resne vadbe, zato so trije domači vodniki z uvrstitvijo v zlato sredino še kako zadovoljni. Z resno vadbo in nastopi na podobnih tekmovanjih bodo zato še nadaljevali, namen članov mozirskega društva pa je tudi, da bodo republiško tekmovanje športnih in službenih psov poslej pripravili vsako leto. Tekmovanje so organizirali na pomožnem Elkrojevem nogometnem igrišču v Moziiju. Mozirski gasilci, ki so načrtovali delovno slavje svojega visokega jubileja. Niso pa imeli sreče z vremenom na dan osrednje prireditve. Načrtovana parada je odpadla, srečanje gasilcev v Savinjskem gaju je bilo pod streho, zato tudi ne tako množično, skratka, vreme je opravilo svoje. Vendar pa na samem zborovanju v gostinskem prostoru Savinjskega gaja ni manjkalo dobre volje in prijetnega vzdušja. Zbrane gasilce je najprej nagovoril načelnik Gasilske zveze Slovenije Anton Sentočnik. Poudaril je pomen gasilske organizacije skozi čas in danes. Pohvalil vnemo mozirskih gasilcev, ki so s svojimi sto leti dokazali vztrajnost v delu. Za to jim je tudi iz srca čestital k jubileju z željo, da bi še naprej delovno dokazovali svojo enotnost in voljo do pomoči soljudem v nesreči. Govoril je tudi o nujnosti posodabljanja gasilske opreme, to je potrebno glede na razvoj industrije, kije dejansko najbolj ogrožena. Menil je, daje prav zato znanje gasilcev na prvem mestu inje usposabljanje mladih kadrov glavna naloga gasilskih društev. Nato je inž. Anton Sentočnik predal republiška odličja najzaslužnejšim gasilcem in društvom. Predsednik Občinske gasilske zveze Mozirje Boško Terbovšek je nagovoril zbrane s čestitkami domačemu društvu ob njegovem visokem jubile- ljeval. V odlični igri zadnjega kola je nato premagal do takrat vodilnega Selišnika. „ Končni vrstni^ red je torej bil: 1. Špeh, ZSŠK, 2. Štorman, Šempeter, 3. Veršnik, ZSŠK, 4. Selišnik, ZSŠK, 5. Setnikar, Prebold in 6. Ošep S., ZSSK. Turnir je bil dobro pripravljen. A. V. ju. Nato je orisal napore društev v dolini, se o njihovem delu tudi pohvalno izrazil ter poudaril, da je uspeh dobrega dela v dobri organizaciji in usposobljenosti. K temu bodo tudi pripomogle nove prenosne radio oddajne in sprejemne postaje, ki so jih nabavili za potrebe vseh društev v dolini. Medsebojno sprotno obveščanje je predpogoj za skupne akcije. V imenu OGZ je predal nato priznanja in odličja zaslužnim gasilcem in društvom. Z mozirskimi gasilci so pobrateni še gasilci Dubrave in Kumrovca. Ti so predali svojim mozirskim tovarišem pozornostna darila ob jubileju hkrati pa so izročili nekaj odličij hrvaške gasilske zveze nekaterim članom naših gasilskih društev. Izrazili so zadovoljstvo nad dosedanjim dobrim sodelovanjem in zaželeli Gasilskemu društvu Mozirje veliko nadaljnjih uspehov. Stane Kranjc, predsednik GD Mozirje seje vsem, ki so izrazili čestitke, med njimi so bili tudi Ravenčani in Velenjčani, toplo zahvalil. V priznanje za dobro sodelovanje je nato izročil društvom in sosednjim zvezam mozirske zlate plakete. Ob tem je treba povedati, da so te zelo lepo oblikovane in predstavljajo resnično vrednost. Gasilce, torej tudi slabo vreme ni motilo pri proslavi, ki je tako lepo uspela. A. V. Končno v novih, lepih prostorih Delavsko univerzo Mozirje so ustanovili skoraj natanko pred štirinajstimi leti. Prvi direktor in edini delavec je za začetek dobil »primerne« prostore na hodniku stavbe občinske skupščine. Kasneje so se pogoji seveda izboljšali, pomemben mejnik pa je bila vselitev v prostore novega gasilskega doma v Mozirju. Desetletje je imela delavska univerza pri mozirskih gasilcih ustrezne pogoje za delo, ob širitvi dejavnosti in ob vse večjih potrebah delovnih organizacij in občanov, pa so seveda tudi ti prostori postajali funkcionalno neprimerni. Takšna je bila skupna ugotovitev vseh, ki potrebujejo delavsko univerzo in njeno dejavnost. Gradnja novih prostorov je tako našla svoje mesto v programu 3. referenduma, graditi pa so jih pričeli kot prizidek k nazar-skemu delavskemu domu. Ne glede na vse, je bilo težav ob gradnji veliko, izključno denarnih seveda. Kljub vsemu je prizidek zgrajen in pred dnevi šo se zaposleni na Delavski univerzi v nove prostore že vselili, ob prazniku občine Mozirje pa sojih tudi slovesno odprli. Ob referendumskih sredstvih je h končni izgradnji prepotrebnih prostorov največ pripomogla delovna organizacija Gorenje-Glin Nazarje z izdatno'denarno in drugačno pomočjo. To med drugim tudi dokazuje, koliko pozornosti v nazarski lesni industriji namenjajo znanju in s tem izobraževanju ob delu. Precej je pomagala tudi Modna konfekcija El-kroj, ostali pa v manjši meri. Seveda ne smemo pozabiti naporov nazarske krajevne skupnosti, ki je upravljalec doma ter številnih prizadevnih posameznikov iz gradbenega odbora. Z novim prizidkom so pridobili šest večjih in manjših upravnih prostorov, temnico in prostore za tiskarno. Novi pogoji za delo se bodo morali odraziti na večji kakovosti dejavnosti delavske univerze Moziije. J. P. Novi prostori za sodobno centralo so bili slovesno odprti med občinskim praznovanjem»Direktor PTT Celje Janez Gril je orisal izredni pomen objekta za bodočo telefonsko mrežo v občini. Mladi folkloristi so zaplesali na novi cesti v Rastke. Oče m sin z domačije Janker sta z »amerikanko«prežagala ran-to in cesta do njune domačije je bila odprta. Športno igrišče za mladino, parkirni prostor za obiskovalce radmirske zakladnice — vse to je velika pridobitev za Radmirje.~ V ozadju paje stara šola, ki počasi, vendar vztrajno dobiva novo Dodobo. Elkrojevim delavkam in delavcem je spregovoril tudi direktor Ivan Kramer 6 EZaHOVICE Zahvala Pavšnar Elizabeta iz Raduhe 21 se javno zahvaljujem našemu zdravniku Antonu Žunteiju. Bila sem v kritičnem stanju, v zadnjih sekundah življenja meje rešil s svojo Številka 9 — September 1987 SKrmiustjo m požrtvovalnostjo do sočloveka. Spremljal meje do bolnice, kjer so mi nudili nadaljnjo pomoč. Mislim, da si resnično zasluži priznanje, saj so mu tudi iz bolnice poslali pohvalno pismo. Ob tej priložnosti mu želim še mnogo uspeha pri njegovem napornem delu. Ob koncu pa njemu in vsem njegovim želim še veliko zdravja. Tudi sestrama prisrčna hvala za vse. PAVŠNAR ELIZABETA, Luče Uredništvu Savinjskih novic V zadnjih Savinjskih novicah je bil v rubriki »Iz miličniške beležnice« objavljen članek o nočnem nemiru na Trnovcu. Podatki so bili enostranski, zato dopolnjujem članek. Daje prišlo do nenavadno čudnega nočnega obiska, je kriv tov. Finkšt Jože, kije v gostilni Semprimožnik na Homcu dne 5. aprila z nesramnimi izrazi grdo žalil tov. Koren Pavla. Nočni obiskovalci so želeli samo pojasnilo in opravičilo za žaljivke. Niso bili vinjeni, nobenega niso ogrožali, vendar pa po obisku še bolj razočarani nad reagiranjem tov. Finkšta. KOREN PETER Javne zahvale Direktor Delavske univerze Mozirje Janez Štiglic je ob otvoritvi novih prostorov podelil javne zahvale vsem tistim, ki so najbolj zaslužni za izgradnjo objekta. Prejeli sojih: občani občine Moziije (program samoprispevka), Gorenje GLIN Nazarje, Elkroj, Občinska izobraževalna skupnost Moziije, Krajevna skupnost Nazaije, Glin Nazaije-TOZD Energetika in vzdrževanje, Ivo Bastl, Bele Miran, Maijan Dobrovc in Rudi Kuhar. Krajevna skupnost Luče — vodovodni odbor Obveščamo vse porabnike vode iz javnega vodovoda Luce, da je zaradi pomanjkanja vode oo nadaljnjega prepovedano pranje avtomobilov in večja poraba vode izven gospodinjstva. Preklic Dešman Alojz iz Savine 58, preklicujem izjave, ki sem jih širil o Bezovnik Frančiški, Pustoslemšek Mariji in Jeraj Mariji iz Savine. Namesto cvetja pokojni članici Mariji. Klemenak pošiljamo denar za dogradnjo celjske bolnice. TVD Partizan Mozirje MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE TOZD BLAGOVNI PROMET ponovno razpisuje štipendijo za smer OBLIKOVALEC KOVIN, stopnja zaht. IV. Kandidate vabimo, da pošljejo vloge na obrazcu DZS št. 8,40 ter zadnje šolsko spričevalo najkasneje do 1. 10. 1987 v splošni sektor zadruge. Na podlagi pritožb uporabnikov telefonskih storitev, smo ugotovili, daprecejšnje število telefonskih naročnikov na področju občine Mozirje, ni prejelo računov telefonskih storitev za mesec julij — 1987. Neljuba napaka je nastala pri pošiljanju računov iz ERC Ljubljana. Za neljubo napako se opravičujemo, telefonske naročnike pa prosimo, da sporne opomine reklamirajo pri TOZD ZA PTT PROMET — NAROČNIŠKA RAZMERJA Titovo Velenje. Hvala za razumevanje. TOZD ZA PTT PROMET TITOVO VELENJE Gorenje — GLIN Lesna industrija NAZARJE DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE objavlja prosta dela in naloge »KUHARICA« v obratu družbene prehrane Po — IV. stopnja kuharske smeri in 1 leto delovnih izkušenj Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za objavljena dela in naloge v 8. dneh po objavi na naslov: Gorenje — GLIN Nazarje, Kadrovski sektor, 63331 Nazarje, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Vodstvo občinske gasilske organizacije v Savinjskem gaju. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE Na podlagi 8. člena pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju se razpisuje NATEČAJ za dodelitev družbenega najemnega stanovanja v novozgrajenem bloku na Recici ob Savinji, namenjenega za potrebe delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju. Za dodelitev navedenega dvosobnega stanovanja velikosti 60,70 m2 se lahko javijo delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih in samostojni obrtniki, ki izpolnjujejo pogoje »pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju«. Prosilci, ki želijo pridobiti stanovanjsko pravico nad tem družbeno najemnim stanovanjem, morajo vložiti vlogo s potrebnimi potrdili (dokazili) na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Mozirje — komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju. Na natečaj morajo interesenti predložiti: — vlogo z opisom bivalnih razmer; — potrdilo o osebnem dohodku vseh članov družine (skupnega gospodinjstva) za leto 1986; — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov; — potrdilo od kdaj interesent živi na območju občine Mozirje in od kdaj je zaposlen v zasebnem sektorju. Natečaj za pridobitev stanovanja traja do vključno 30. 10. 1987. Vloge za priglasitev na natečaj, ki bodo na SSS občine Mozirje prispele po tem roku, ne bodo upoštevane. Vsa podrobnejša navodila o natečaju lahko interesenti dobijo v strokovni službi Združenja obrtnikov Mozirje ali v strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje. OBVESTILO Obveščamo, da seje uprava DELAVSKE UNIVERZE Mozirje zaradi dograditve lastnih prostorov preselila v prizidek Delavskega doma v Nazarje. Telefon: — uprava in tajništvo: 831 -962 — vodja izobraževanja in vodja tiskarne: 831 -938 MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA« Gornji grad p.o. Komisija za delovna razmerja na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge varovanje delovne organizacije Pogoji: — zahteva se II. stopnja znanj — delovne izkušnje 3 mesece — uspešno opravljena poskusna doba v trajanju 60 dni Kandidati naj jev pošljejo na naslov: I K/ e z dokazili o izpolnjevanju pogo-i/IONTAŽNA GRADNJA »SMRE- KA« Gornji grad. Rok za sprejemanje ponudb je 8 dni po opravljeni objavi. Kandidati bodo o opravljeni izbiri obveščeni v roku 30 dni. Novi prostori Gorenje MG A Nazarje rastejo it dneva v dan. Delavci ne izgubljajo časa. Prvi del investicije bo končan še letos, vrednost naložbe pa znaša 3,4 milijarde dinarjev. Gobarske strasti Za lansko gobarsko sezono so govorili, da je bila odlična. Zlobiježi so ” •«H'al nrnpnv»« BBH lW«t u um, utiju uhu /.aoiugc za tu vjerno- bil. Toda kaj lahko potem rečemo letos, ko je gob še zmeraj več kot lani. Množična rast gobje seveda sprožila pravo histerijo. V naši občini je zelo dosti »žlakov«, katere pozna več ali manj ljudi. Pravi gobarji svojega »žlaka« seveda ne izdajo. Tisti, ki poznajo bolj skrivna rastišča gob, so zato letos resnično prišli na svoj račun. Očividci so potrdili, da so nekateri prinesli tudi 40 ali celo več kilogramov jurčkov. In to ne samo enkrat v sezoni. Če se malo preizkusimo v ekonomiji, lahko pridemo do zelo zanimivih številk. Tudi, ko so gobe najbolj rastle, sojih na celjski tržnici prodajali po 5.000 din za kilogram. Sami si lahko izračunate, daje nabiralec, kije domov prinesel 40 kg jurčkov, v bi- stvu zaslužil en povprečni slovenski mesečni osebni dohodek. To pa že nišo Več rriaSje solze, poieg tega pa se srečnemu gobarju ugled zelo poveča v bližnji in daljni okolici. Sicer pa je že dolgo znano, da je nabiranje gob zelo zdrava rekreacija ob pogoju, če nabirate užitne gobe. Ker je letos mlado in staro drlo v gozdove, je obstajala velika možnost, da ste srečali kakega starega znanca, s katerim že dolgo niste vasovali. To je samo še ena dobra stran nabiranja gob. Kot vsaka stvar, pa ima tudi nabiranje gob drugo plat medalje. Nekateri motorizirani gobarji so se letos pritoževali, da so jim ljubosumni gobarji spustili zračnico na avtomobilu, ker so našli vsiljivce v svojih »loviščih«. Sicer pa ta problem ni nerešljiv, le v gozd je treba iti peš. RAJKO PINTAR Nesreča nikoti ne počiva Nedeljsko pomladno jutro. Ptički prepevajo in se lovijo po cvetočih vejah jablan. Izza obzorja na vzhodu je pokukalo toplo sonce. Stojim ob oknu in srce mi nemirno udarja. Tako lep dan bo za izlet in po dolgem času bom spet užival v igri ob prijatelju Eriku. Tako srečen sem, toda ne morem se odločiti, ali je moje srce srečno zaradi izleta ali čudovite narave. Avto drvi po sivi vijugasti asfaltni cesti. Mamica in očka se pogovarjata, s sestro pa rajši poslušava popevke po radijskih valovih. Vozimo se že precej časa, ko očka pred cestnim odsekom slovesno oznani: »Še kilometer, pa bomo pri Eriku.« Že smo bili na stranski cesti, ko kljub glasnosti radia slišimo silovit tresk in žvenket stekel. Očka ustavi avto in vsi pohitimo na kraj nezgode. Mlad, pijan moški sloni na zmečkanem avtomobilu in iz grla mu prihaja žalostno vprašanje: »Zakaj si me prisilil, da sem šel?« Skoraj je že jokal. Po obrazu mu je curljala kri, rana na čelu je bila velika. Mamica je prijazno stopila k ponesrečencu in mu ponudila prvo pomoč, očka pa je šel poklicat zdravnika. »Ne rabim pomoči, saj je tako vseeno č§ umrem!« je sedaj že skoraj šepetal. Še malo se je zazibal ob avtomobilu, potem pa se je zgrudil obenj. S sestro sva pomagala mamici, da je ponesrečenca položila v pravilen položaj, saj je bil nezavesten. Takrat paje pridrvel rešilni avto z vklopljeno sireno. Mladega moža so odpeljali. Tudi mi smo se odpeljali naprej, vendar lep, sončen dan, brez vsakega oblačka na nebu, seje zame spremenil. Postal je siv, žalosten. Pred očmi sem še vedno imel nezgodo. Sto vprašanj se mije motalo po glavi. Zakaj vinjen voznik vozi? Kaj če bi se zaletel v drug avtomobil? Morda bi ugasnilo celo človeško življenje. Kaj če bi voznik postal invalid? Pripeljemo se do prijatelja. Ves srečen mi prihiti nasproti. Odzravim mu, in že mu hitim pripovedovati o prometni nezgodi. Tudi Erik je ob mojem pripovedovanju postal zamišljen. Ves čas sva razglabljala o prometni nesreči. Na najine tako težko pričakovane športne igre sva kar pozabila. Lep danje bil pokvaijen, toda zame in Erika poučen. Z Erikom sva kot prava prijatelja bila enakih misli in sva si tovariško prisegla: »Ko bova midva vozila železnega konjička, ne bova pokusila alkohola, pa čeprav bo grlo še tako suho!« Trezna glava je največje bogastvo. .JOŽE RIHTER, 6. razred COŠ Fran Kocbek Gornji grad Osnovna šola II. grupe odredov Mozirje objavlja prosta dela in naloge čistilke za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov Osnovna šola II. grupe odredov Mozirje v roku 15 dni po objavi. ‘ dni O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje čestitamo delovnim ljudem in občanom. Kmečki praznik S sobotnim kmečkim praznikom so v mozirski občini sklenili turistične prjjeditve, ki naj bi ohranjale bogato narodopisno izročilo Gornje Savinjske doline in obenem krepile poletni turistični utrip, ki že močno peša — žal z njim tudi te prireditve. Ugotovimo lahko namreč, da so — žal — vse prireditve, če izvzamemo Flo-sarski bal, močno zaostale za ravnijo iz prejšnjih let. Postajajo veselice z zvenečim imenom in imajo z izročilom vse manj skupnega. »Olajševalna okoliščina« je dejstvo, da izkupiček s teh prireditev — veselic zares namenjajo razvoju posameznega kraja. Takšen uvod se vsiljuje sam po sebi. Zato naj Trnavčani ne zamerijo. V soboto popoldne so torej pripravili svoj »Kmečki praznik«. Organizirajo ga sami, se pravi vaška skupnost, veliko volje, naporov in dela porabijo pri tem. Letos niso napredovali, niso pa tudi preveč nazadovali. Veliko je pri vsem tem vredna njihova sproščenost, neposrednost, skromnost, brez nepotrebnega blišča in kra-maq'ev. Veliko je vredno prijetno okolje te kmečke vasice, ki si že sama po sebi zasluži obisk, vse skupaj pa daje njihovi prireditvi domačnost in poseben čar. Kosci so tudi v soboto prikazali nekdanji način košnje, pomagale so jim seveda tudi grabljice. Redi so se pod spretnimi rokami in ostrimi kosami vrstile ena za drugo in pod grabljami prav tako tudi »izginjale«. Gospodar je nadzoroval delo, slišala se je lepa domača pesem, zajtrk je bil obilen in tudi sicer je bilo zanimivo. Po vasi so si obiskovalci lahko ogledali nekdanja kmečka opravila, roko na srce — lahko bi jih bilo več. Kakorkoli že, bilo je to prijetno popoldne in naj bo prihodnje leto še bolj. J. P. Miranu Topolovcu v slovo Vest, da se je tiho in mnogo prerano poslovil od življenja, je globoko prizadela številne občane Savinjske in Zadrečke doline, to je tistega kota naše domovine, v katerem je preživel dobršen del svojega življenja in kamor se je vedno tako rad vračal Življenjska pot je Mirana po nepopisno težkih preizkušnjah v boju proti okupatorju takoj po osvoboditvi pripeljala v našo Gornjo Savinjsko dolino, kjer je opravljal funkcijo predsednika okrajnega sodišča v Gornjem gradu. Po ukinitvi tega je prevzel enako dolžnost na okrajnem sodišču v Velenju, ki je pokrivalo tudi teren naše občine. Tako je tudi naprej ohranjal stik z našo dolino in njenimi ljudmi, ki so znali ceniti njegovo široko znanje in izkušnje, oplemenitene z njegovim poštenim odnosom do ljudi, z njegovo razsodnostjo in toplino tudi pri razreševanju najbolj zapletenih pravnih problemov. Velik je bil njegov prispevek naši dolini, ko je dolga leta po osvoboditvi kot predsednik okrajne volilne komisije vodil priprave za izvedbo volitev v organe oblasti, nudil pravno pomoč našim občanom in oral ledino pri ustanavljanju poravnalnih svetov. Kot predsednik sodišča je vseskozi vzdrževal pristne odnose z našo družbenopolitično skupnostjo in zlasti še z njenimi ljudmi ob Savinji in Dreti, ki mu bodo ostali hvaležni za vse, kar je za njih dobrega storil Temeljito je poznal razmere naše doline, vzljubil je naše ljudi in jim v toplem medčloveškem odnosu in izjemno razvitem čutu do pravičnosti pomagal iz njihovih stisk. Njegovo neutrudno 40-letno delo na sodišču in tudi na številnih drugih področjih, zlasti pa še strahote, ki jih je med vojno preživel v zloglasnem taborišču Dachau, so bile prehuda preizkušnja za njegovo krhko telo. Izgorel je v delu za to družbo in njene ljudi Namesto, da bi prihajal v to dolino med številne znance in prijatelje kot nekdaj, se je zdaj v ta prelep planinski svet vrnil poslednjikrat k zadnjemu počitku. Izgubili smo velikega človeka in prijatelja, zato se s hvaležnostjo in spoštovanjem poklonimo njegovemu spominu. VLADO MIKLAVC Odmev Nežka Tanšek iz Titovega Velenja naslavlja svoje pismo na »samohranilko«, o kateri smo v zadnji številki časopisa pisali in ki je v krogu opravljivk proglašena za nevarno obolelo. Tanškova piše med drugim: »Obsojam vse, ki so s svojim zlobnim jezikom ustvarili za Vas tako zastrašujoče vzdušje. Držim z Vami! V Vaši poslovalnici se bom oglasila vedno, kadar bom v Mozirju in tako dokazala, da se ne oziram na prazne (izmišljene) marnje...«. V pripisu pohvali Tanškova pobudo uredništva, da ljudje vendarle premislijo, kaj so človečni odnosi med njimi. In izraža željo, da prizadeta v svoji bolečini in razočaranju vsaj na ta način dobi občutek razumevanja in bo iztrgana iz osame, ki je posledica zlobe soljudi. V zvezi z navedeno objavo je v uredništvo prispelo še nekaj nepodpisanih mnenj, ki pa vsa obsojajo početje ljudi, ki v svoji hudobiji ne poznajo meja dostojnosti. Mislimo, da je takšno trkanje na vest človeka vendarle pustilo sledove... Uredništvo Pričetek krajevne lige v Nazarjah V nedeljo, dne 30. avgusta 1987 bo spet zaživelo na igrišču v Nazarjah, kot tudi ob njem, saj bomo pričeli krajevno ligo v malem nogometu. Spet se bo pomerilo pet ekip iz posameznih »firke-ljcev« Nazarij in ekipa iz sosednje KS Rečice ob Savinji, kije lansko sezono prepričljivo osvojila prehodni pokal. Same priprave na letošnjo sezono so bile malo okrnjene, saj smo imeli veliko dela na igrišču predvsem z napeljavo vode in elektrike, postavitvijo novih re- flektorjev in končnimi deli v samih prostorih ŠD Vrbovec. Kljub vsemu pa smo v mesecu juniju organizirali nekakšen »PLAY OFF« z ekipami »TOLKEC« lige iz Mozirja. Končni rezultat je prinesel zmago ekipam krajevne lige v Nazarjah s 4:2, kar pomeni, da imamo zelo močne in izenačene ekipe, ki se bodo tudi v sezoni 1987/88 zagrizeno potegovale za naslov krajevnega pokala v malem nogometu. PUKART FRANJO Prehod za pešce pri mozirski šolije sicer opremljen s semaforjem, toda ob pričetku šole bo potrebna še večja previdnost voznikov. Vedno večje število prometnih nesreč bi moralo biti resno opozorilo. v Lovro iz Šmihela Daleč naokoli dobro poznan je Lovro Goličnik iz Šmihela. Njegov ugled je tolikšen, da bi zaslužil več pozornosti. Ko je pred leti napisal kroniko Šmihela, ni odložil peresa, nadaljeval je s pisanjem svojih misli, v katerih izraža bojazen za naravo, za lepoto krajine, ki jo tako neusmiljeno uničuje zob sodobnosti. Ko sem ga nazadnje oobiskal, je bolan ležal v postelji, pa nad obiskom ni bil nič nejevoljen. Videti je bilo, da ga kuha vročina, pa ni dovolil, da bi prišel drugič. Pogovatjala sva se o nekdanjem Sadjarskem društvu v drugi polovici tridesetih let, takšno društvo so na pobudo takratnega učitelja Ivana Dolinarja v Šmihelu ustanovili, pri tem pa je od vsega začetka sodeloval tudi Lovro Goličnik. Sploh ga najdemo povsod tam kjer je šlo za napredek kraja in za lepše življenje, od njega tako ljubljenega Šmihela. Pozneje gaje druga vojna sprva odplavila v tujino, bilje vojni ujetnik. Ko seje vrnil, ni za hip okleval s sodelovanjem v NOG. Po vojni je bil v prvem odboru zadruge, boril seje za cesto do Šmihela, pa tudi elektrifikacija je bila del njegovega prizadevanja. Ko se danes spominja^ tistih časov, rad pove, kako so bili Šmihe-lčani nejevoljni, ko so jim vzeli zadrugo, pa kot pravi, nič ni pomagalo, da smo oporekali, drugi so bili močnejši... Pa preidimo spet k pisanju Lovra Goličnika. V uvodnem delu zadnjega zapisa pravi med drugim takole: »Slovenski jezik je vedno bolj zapostavljen. Morda zato, ker ga vedno bolj mrcvarijo šolani ljudje, ki mešajo vmes tujo šaro, ali pa morda zato, ker velik del podeželskega življa še vedno vztraja pri svojih narečjih širom naše slovenske domovine... Rad bi poudaril to, da oni, ki polnijo naš slovenski jezik s tujkami, niso več pravi Slovenci ... Tudi knjige so predrage ... Gre mi na bruhanje, ko v časnikih berem neskočno dolge članke z brezštevilnimi tujkami... Jaz pa bi isto rad napisal z malo besedami in to s slovenskimi, da bi vsebino razumel vsak Slovenec...«. Take in podobne misli niza Lovro Goličnik v svojem zapisu, ki mi gaje posodil, da ga bomo lahko kopirali in shranili v našem arhivu. Šmihel je že od nekdaj bil zaselek vedrih, vendar pa pokončnih ljudi. Ta mala vasica pod Mozirskimi planinami je vztrajno kljubovala nasilju, ali je šlo za fevdalno, ali za državno izkoriščevalsko. Med prvimi žrtvami druge vojne so bili prav Šmihelčani. Tem ljudem je torej v krvi občutek ponosa in pravičnosti. Vse to pa še danes, kljub svojim 85 letom zelo odločno izraža Lovro Goličnik. A. Videčnik Balu na pot Le dober mesec po Flosarskem balu seje že sestal koordinacijski odbor, kije letos organiziral to turistično prireditev. Namen sestanka je analiza prireditve z organizacijske in finančne plati. To je že nekaj let stara praksa organizatorjev, saj je pomembno, da so vsi, ki kakorkoli sodelujejo pri prireditvi, seznanjeni z ocenami in finančnim učinkom. Sestanek je bil zelo dobro obiskan, tako, daje predsednik kordinacijske-ga odbora Bogdan Grohar lahko z zadovoljstvom ugotovil pripravljenost vseh društev in organizacij na Ljubnem za nadaljnje sodelovanje pri organizaciji Flosarskega bala. Potrebno je povedati, daje bil zadnjih nekaj let vedno drugi predsednik koordinacijskega odbora. Največja hiba takega načina delaje bila, daje bil vodja prireditve izbran šele zadnji hip. To je seveda omejevalo vnašanje novih idej in organizacijskih prijemov. Nekaj jih je bilo kljub temu vsako leto, toda dosti laže bi bilo, če bi priprave potekale skozi celo leto. Zdi se, da je ta problem sedaj rešen, saj je Bogdan Grohar, kije sicer zaposlen v Kovinarstvu na Ljubnem, pripravljen opravljati funkcijo predsednika še naprej. Sicer pa je bila posebno ugodno letos ocenjena povorka, kije bila bogata kot že dolgo ne. Vanjo se vključujejo tudi turistična društva iz ostalih krajev naše občine. Organizatorji obljubljajo za na-sledni Flosarski bal, ki bo že 29. po vrsti, kar nekaj novosti. RAJKO PINTAR Takole sta se Pavla in Martin Kuhar iz Tiroseka nad Novo Štifto po 60-ih letih znova znašla pred matičarjem, saj sta pred dnevi praznovala biserno poroko. Poročni obred je opravilpredsednik SO Mozirje Anton Boršnak. 80-letna Pavla in 88-letni Martin Kuhar sta biserno poroko praznovala v krogu svoje številne družine, ki šteje 9 otrok, 21 vnukov in 14 pravnukov. Številnim čestitkam slavljencema se pridružige tudi uredništvo Saviryskih novic. Spomini nas obvezujejo V mesecu avgustu je v Delu izšla novica, iz katere razberemo, da so dali kranjski planinci pobudo, da bi osrednji del Savinjskih Alp razglasili za krajinski park. Gre za območje v trikotu Ravenska Kočna nad Jezerskim — Okrešelj nad Logarsko dolino — Bolska Kočna na sosednjem Koroškem. Upravni odbor PD Kranj je sklenil s predlogom seznaniti vse občine iz tega področja, med drugim tudi Mozirje. Prepričan sem, da ta predlog zasluži vso podporo. To še tembolj, ker imamo dosedaj zavarovane z republiškimi predpisi samo Robanov kot, kot krajinski park, Solčavsko tiso, kot naravni spomenik in Iglo, kot naravni spomenik (iz monografije »Slovenske gore«), S tem bi se uresničila prizadevanja Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva za zavarovanje Logarske doline in Okrešlja. Društvo je namreč po dolgotrajnih, ovinkastih birokratskih poteh uspelo leta 1932 odkupiti Okrešelj in del Logarske doline. To je bil prvi korak h končnemu cilju, ki še do danes ni uresničen — razglasitvi narodnega parka. Prvič zasledimo v naši zgodovini odkup ozemlja, namenjen prav ohranitvi. To je zgodovinsko dejstvo, kije vse preveč zatonilo v pozabo. Preobremenjeni z vsakdanjostjo vse preveč pozabljamo na našo zgodovino. Ob 90-letnici slovenske planinske organizacije, je prof. Tine Orel med drugim zapisal, ko govori o strnjenosti planinstva z narodno usodo (Naši Razgledi 9. 9. 1983): «... Pri tem ne moremo mimo dr. J. Frischaufa. Njegova 100 let stara drobna knjižica o Savinjskih Alpah (Dr. Jđhannes Frischauf, Die Sannthaler Alpen) je še danes vredna branja.« Ko mu je ob svoji 10-letnici (1. 1903) Slovensko planinsko društvo poslalo brzojavni pozdrav v Gradec, je stari profesor dr. Frischauf takole odgovoril: »Slovensko planinsko društvo je sedaj edino med planinskimi društvi, ki se me spominja, čeprav sem za to društvo najmanj storil, saj so me pozabila ali pa me črtijo druga društva, za katera sem mnogo žrtvoval. Zares občudujem delovanje Slovenskega planinskega društva.« Dr. Frischaufu so rojaki krvavo zamerili njegovo naklonjenost Slovencem, zlasti našim planinskim zanesenjakom, in njegovo objektivno pisanje o Savinjskih Alpah, o slovenskem prebivalstvu od Jezerskega do Moziija, o narodnostnih razmerah v prigorju in v vznožju naših Alp, o ustanovitvi »Slovenskega planinskega društva«, o njegovem uspešnem delu in napredku, ki je samo na sebi izražalo in potrjevalo idejo o zedinjeni Sloveniji, saj je v okviru SPD že 1. 1900 zaživela slovenska Ziljska podružnica v Ziljski Bistrici...« Tako seje spomnil dr. Frischaufa prof. Orel. In mi? Ali lahko pozabi- mo, da se je pred 150 leti. 17. septembra 1837 rodil častni član slovenskega planinskega društva: Johannes Frischauf. Predaleč bi nas zapeljalo, če bi hoteli opisati vse bogato življenje graškega univerzitetnega profesorja, ki mu rojaki niso nikoli odpustili njegovega »odpadništva« od svojega naroda. Po prepričanju Nemcev bi se moral prizadevati za to, da bi ponemčili kraje, ki so danes pod Jugoslavijo. Vse preveč pozabljamo na Kocbekov čas, ko seje bil oster boj z nemškim nacionalizmom, ki mu dr. Frischauf ni nikoli podlegel, kije med drugim hotel tudi naš slovenski planinski svet potujčiti s svojim jezikom * in s svojo, našemu človeku tujo miselnostjo. V času, ko seje v Ljubljani bila bitka za dvojezične ulične napise, so bila pota v naših gorah zaznamovana s slovenskimi napisi! Naša dolžnost je, da se spomnimo teh časov, da se spomnimo leta 1868, - ^prof. dr.J. jpriscfiauf, častni član^ioveuskeya planinskega društva. koje dr. Frischauf prvič prišel v naše gore in v njih oral turistično ledino. Pri srcu so mu bile Savinjske Alpe, ki jihjepopol. 1874 sistematično preiskoval in turistično in književno obdeloval, kije zgradil prve tri planin- "4 ske postojanke, kije že leta 1876 dal pobudo, da se iz Okrešlja zgradi pot na Kamniško sedlo, kije 1.1877 izdal prvi spis, prvo monografijo o Savinjskih Alpah. Zato ne smemo pozabiti dr. Johan-nes-a Frischauf-a, savinjskega Kugy-ja, kije umrl v Grazu 7.1.1924, star 86 let. Franc Ježovnik Upokojenci so aktivni Le redko je kaj napisanega o naših občanih, ki preživljajo tretje obdobje svoje življenjske poti. To je v pretežni meri generacija, kije preživela drugo svetovno vojno in kije terjala tolikšne žrtve, da so nje rane še danes odprte. Preživeli pa sedaj uživajo v miru sadove svojega minulega dela. Kot člani drugih organizacij so tudi upokojenci organizirani v svoja društva upokojencev, ki jih je osem na območju občine. Ta društva so ob koncu lanskega leta štela 2080 članov, vseh upokojencev v občini pa je 2678. Zelja pa je, da bi se še preostali vkljueHj v svoje stanovske organizacije in tako veijetno lažje uveljavljali Svoje pravice, ki jim pripadajo. Vsa ta društva povezuje v letu 1982 ustanovljena Zveza društev upokojencev s sedežem v Mozitju. Naloga zveze društev upokojencev je povezovati in uresničevati naloge društev na območju občine, sodelovati z Zvezo društev upokojencev Slovenije v Ljubljani, z interesno skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, pomembnimi za upokojence, sodelovati pri reševanju pokojninskih in invalidskih zadev, nuditi pravno pomoč, koordinirati kulturno in rekreacijsko dejavnost, sodelovati z občinskimi organi in še vrsta drugih. Kulturne in športne rekreativne' dejavnosti po društvih bi bile lahko bolj razvite, vendar upokojenci porabijo kar precej svojega časa za obdelovanje zemlje ali za druge dejavnosti. Razumljivo je, da ima pri tem svoj odraz tudi starostni in socialni sestav članov in ne nazadnje gmotne razmere posameznikov, saj tudi upokojenci niso imuni pred naraščanjem življenjskih stroškov. v« Zato se upokojenci rekreirajo v pretežni meri z izleti, kolesarjenjem, raznimi srečanji članov, organiziranjem raznih razstav in podobno. Na kulturnem področju je izjema le društvo upokojencev Mozirje, kije v * preteklem letu ustanovilo mešani pevski zbor pod vodstvom pevovodja Toneta Acmana. Med akcijami velja omeniti pred leti opravljeno zbiranje denarja za modernizacijo celjske bolnišnice, pri kateri je bilo zbranih kar 87 starih milijonov. ^' Franc Hriberšek Hmelj je letos kar dobro obrodil. Pozabljeni viri V starih časnikih se najde veliko zanimivega in marsikaj je že tonilo v pozabo. V Slovenskem gospodarju je najti tudi tole: (Letnik 1889). Cesar Franjo Josip je daroval jeseni leta 1889 mozirskemu Sokolu 60 Goldinarjev... v novejšem času je to društvo postalo tudi ognjegasno... (Po letu 1887 je bila v Sokola vključena požarna bramba, op. AV). (Letnik 1889). Nova pošta v Šmartnem pri Gornjem gradu je pričela delovati 1. decembra 1889. Dnevno je pošto oddajala v Gornji grad... "(Letnik 1889). Premiranje bikov za srez Gornji grad bo na Vranskem 4. junija 1889... (Cerkvena priloga SG.1884). Radmirje je dobilo nove zvonove 1883, 7. julija 1884 pa so dokončali nove cerkvene orgle. Delo sta opravila brata Zupan iz Kamne gorice... (Letnik 1893). Ruski car Aleksander je leta 1893 odlikoval solčavskega rojaka B. Štiftaija, ki dela kot profesor v Kalugi. Podelili so mu red sv. Stanislava II. stopnje... (Letnik 1893). Mozirska ljudska šola je dobila novo bandero s podobo sv. Cirila in Metoda... (Letnik 1893). Velik krik in vik so naredili nemški planinci z otvoritvijo označene poti iz Robanovega kota na Ojstrico. O tem so pisali vsi časopisi po Avstriji... Vendar pa so slovenski planinci med tem že izdali prve razglednice Ojstrice, ki je seveda slovenska, Nemci pa so lahko le mirni gostje v naših planinah... je zapisano v vesti. Letnik 1894). Velik živinski sejem bo 24. junija in 26. avgusta na Ljubnem... (Letnik 1894). Velik ljudski shod bo v nedeljo, 8. julija 1894 v Mozirju. Gre za celjsko slovensko gimnazijo, javne napise; davke v kmetijstvu in obrti. Govoril bo tudi dr. Ivan Semec... (Letnik 1894). Cesto iz Luč do Solčave si je ogledal tudi glavar grof Attems... (Letnik 1894). Napovedujejo nov zakon o zadružništvu in zadrugah. Gre za ustanavljanje okrajnih in deželnih zadrug za kmetovalce... (To so bile prve zveze zadrug na tej ravni, op. AV.). A. V. Ljubno nekoč Ko sem iskal gradivo za vire o preteklosti zadružništva na Ljubnem, sem se obrnil tudi na Majo Šugmanovo, hčerko dolgoletnega zadružnega delavca Druškoviča. Prijazno mije dovolila pregledati zapuščino svojega očeta in med njo sem našel nekatere podatke, ki so zelo dragoceni ža dokazovanje velike vneme prebivalcev tega kraja za gospodarski in obči napredek. Tako je celjsko okrožno sodišče 19. februaija 1903 registriralo v zadružnem registru Zadrugo za rejo bikov v Ljubnem. Torej gre v bistvu za eno, sicer zelo uspešno bikorejskih zadrug. Te so tiste čase bile prve znanilke napredka v živinoreji. V registraciji piše, da ima zadruga nem namen povzdigniti govedorejo... da bi se skupno in v zadostnem številu nakupovali in redili plemenski biki marijadvorske pasme... Pred-stojništvo je štelo šest udov in tri namestnike, vodil pa gaje takratni župnik na Ljubnem Jožef De-korti. V njem so bili vidni gospodarji kot: Janez Kopušar, Franc Petek, Franc Juvan, Franc Sedmak, Jurij Mlinar, Franc Ciraj, Alojz ^Klemenšek, Matija Dežman. Člani predstojništva so torej bili iz vseh zaselkov okoli Ljubnega. 21. septembra 1912 so registrirali pri celjskem sodišču Čevljarsko zadrugo na Ljubnem ob Savinji. Zadruga naj bi skrbela za oskrbo s potrebščinami v čevljarski obrti, imela naj bi svoje poslovalnice, svojim članom naj bi »gmotno in pravno pomagala«, skrbela bi za »gojenje stanovske zavesti«. Člani načelstva so bili: Ivan Globočnik, Ivan Hervatski, Franc Globočnik, Fortunat Ples-ec in Franc Plesec, vsi čevljarski mojstri na Ljubnem. Iz nadaljnjega besedila registracije je moč ugotoviti daje »zaveza družnikov za zavezanosti zadruge omejena«, torej je šlo za zadrugo z omejeno zavezo. Dne 30. julija 1919 seje v sodni register vpisala zadruga Kmetijsko društvo na Ljubnem. Namen zadruge je bil »oskrba potrebščin udov, vnovčevanje pridelkov, snovanje naprav in naredb za povzdigo kmetijstva, ustanavljanje zadružnih skladišč in prodajaln«. Torej je šlo v bistvu za predhodnico sedanje kmetijske zadruge. V načelništvu so bili: Franc Ciraj, Franc Marovt in Franc Podlesnik, ki so že leto kasneje izstopili, na njihovo mesto pa so prišli: Martin Juvan, Franc Fludernik in Lenart Ročnik. Načelnik pa je postal Jožef Zagožen. 25. oktobra 1919 so ustanovili Zadružno elektrarno v Ljubnem. Namen je bil, da postavi za svoje ude elektrarno in izvede vse potrebne napeljave«. Člani načel-ništva so bili: Franc Brunet, ravnatelj, Ivan Globočnik^ Martin Slatinšek, Franc Ermenc in Josip Zagožen. Seveda pa je Ljubno tiste čase že imelo svojo hranilnico, ki je poslovala zelo dobro. Po letu 1919 sta na Ljubnem poslovali kar dve denarni ustanovi, vendar pa je poslovno bolje uspevala Hranilnica in posojilnica na Ljubnem, ta je bila po okupatoiju ukinjena, sredstva pa zaplenjena. Dejstvo je, da so Ljubenci razmeroma zgodaj bili poslovno zelo uspešni, saj so množično trgovali z lesom in se tako odpirali v svet. Tudi obrtništvo je cvetelo, saj poleg čevljarske, poznamo še krojaško zadrugo. Razna gospodarska društva, kot sadjarsko, so pospeševala kmetijstvo in posodabljala način gospodarjenja. Morda še lahko kdo bolje osvetli zadružništvo na Ljubnem. Če bi to kdo lahko, bomo zelo hvaležni za sodelovanje. Treba je le napisati kratko sporočilo ali pa prek telefona (831 609) povedati, kam naj pridem po obvestila. A. Videčnik Nove knjige v občinski matični knjižnici I. LEPOSOLOVJE: Festa Campanile: Dekle iz Trsta, Rožanc: Evropa, Rupel: Besede božje in božanske, Kavčič: Veleposlanik na Kitajskem, Križanovski: Črnogledi humorist za rešetkami, Snoj: Ubijanje zemlje, Muck: V tkivu ognja. II. STROKOVNA LITERATURA: Hochleitner: Kamnine, Nicolai: Ptice pevke, Neukamp: Oblaki in vreme, Zei: Jadranske ribe, Ekrutt: Zvezde, Singer: Gozdne živali, Lippert: Alpsko cvetje, Oetker: Marmelade in želeji, Knjiga o vrtu, Moser: Abeceda hujšanja, Pekel iz zraka, 10. kongres ZKS. III. MLADINSKA LITERATURA: Jurca: Dobra volja je najbolja, Mihelič: Štirje letni časi, Prosen: Opazujem sonce in luno, Muster: Čmi kavboj (strip), Dolenc: Velika ptičja zadeva, Košuta: Zidamo dan, Slana: Igrajmo se gledališče, Glogovac: Tik in Tak, Lainšček: Cicibanija, Rozman: Druščina, Kordiš: Mlaka, Kordiš: Dvorišče, Zvižgavec v polžjem avtobusu. Ebhardtovo Popotovanje v Logarsko dolino (5.