Turšica.
(Dalje.)
Kakošno turšico bomo za seme vzeli? Turšice je več sort. Nektera je visoka, ne-ktera nizka; nektera debela, nektera drobna;
nektera ima belo, nektera pa rumeno, škarla-tasto- ali rujavo rudeče, začernelo, pikasto, okroglo, plosnato, bodeče ali špicasto zernje; #) nektera ima okroglaste, nektera pa plosnate sterže; nektera je bolj zgodna, nektera bolj pozna.
Na Laškim in tudi po družili deželah sadijo nekteri turšico, ki 14 dni poprej kakor navadna dozori, ki sploh le 50 dni do dozorenja potrebuje in jo tedej zato činkvantin (činquantino) imenujejo. — V spodnjim Tiroljskim sadijo giallo pignolino, kije nekako činkvantinu enaka.— Pri Zgornjim Jezeru (Laak superior) v Amerik i sadijo velikansko turšico (Riesenmais),**) ktera zraste Vi čevljev visoka in ki je posebno za gorke laške kraje pripravna. — Na D o 1 e n s k i m, Hrovaškim in spodnjim Štajarskim sadijo večidel visočeji sorto s podolgatimi sterži. — Okoli Ribnice naDolenskim sadijo rodovitno turšico, ki nima sicer tako dolzih steržev pa je zgori e j z r e 1 a. ***) VGotovljah (Gutendorf) blizo Celja sadijo turšico s posebno debelimi ploš-natimi sterži, kakoršno so gosp. fajmošterŽitnik v Ljubljansko sadno razstavo na ogled poslali, in nam tudi nekaj steržev za poskušnjo dobrovoljno podarili.
Akoravno se skorej vsaka turšica v vsakim kraji dobro obnaša, če ji je le gnojna njiva v pripravni zemlji odločena, jo boš, dragi prija-tel, vunder vselej nar bolj zadel, ako tako seme sadiš, ktero je iz taciga kraja, ki je vgorkoti tvo-jimu kraju enak. Sicer pa bi tudi za gornje krajn-ske kraje Ribniško zgodnjo turšico svetovali; bolj toplim krajam bi pa tudi gosp. Žitni ko v o bogato turšico priporočili.
Turšica za seme se mora pa sicer na popol-nama  zrelih   steržih dobro   posušiti.    Zernje  ne
*) Gospod fajmošter Kopae izBeginj na Gorenskim so vee tacih sort lani v Ljubljansko razstavo poslali. **) Na vertu c. k. krajnske kmetijske družbe so sadili gosp. Dr. Struppi lani tako velikansko amerikansko turšico. ***) Rajnki gosp. Rudeš, vlastnik Ribniške grajšine, so v velikim zboru krajnske kmetijske družbe v letu 1844 prav živo priporočevali zg o dnj o Ribniško turšico inje veliko med zbrane ude za poskušnjo razdelili} ki jo vsi hvalijo.
Vredništvo,
42
smeš poprej iz steržev izsmukati, kakor ravno pred sajenjem. Zernjeza setev mora popolna m a zrelo, čisto in zdravo biti, sicer se turšice snetljivec prime. Nar boljši zernje je v sredi ster-ža; zernje na obeh koncih je slabši za setev.
Kakosno njivo bomo za tursico zbrali?
Akoravno je turšica skorej z vsako zemljo zadovoljna, le s pretežko ilovko in mokrotno zemljo ne, ji vunder nar bolj služi taka zemlja, kamor je sploh navada pšenico sejati — pse niči še — to je, mastna, globoka in rahla ilovka, malo s peš en ko ali ap njen k o zmešana.
Turšica pa se sicer tudi dobro obnaša na močni pešenki, se ve de dobro pognojeni, in je v bolj merzlih letih še v ilovnati pešenki rodovitniši, kakor v pešeni ilovki, ker se una od te poprej in hitreje razgreje, in stori, de turšica pred dozori.
Turšica se zamore po vsih družili sadežih saditi. Sploh jo kmetovavci radi po detelji ali ajdi sadijo; stare skušnje pa učijo, dese turšica tudi več let zapored a mana eni njivi prav dobro obnaša. Nobeno žito pa ne potrebuje toliko gno-ja kot turšica; turšici ni nikoli preveč pognojeno, in bolj ko ji kmetovavec gnoji, več je bo pridelal. — Kdor tedej nima dovelj gnoja ali sicer rodovitne zemlje, naj raji turšico opusti. — Vsak gnoj ji je dober, posebno pa gnoj izpod serilnikov.
Po turšici se z velikim pridam pšenica seje.
Kako bomo njivo za tursico pripravili?
Tri reči so turšici posebno potrebne: i) de je njiva dobro zrahljana, 2) de se, kar koli je moč, ves plevel zatare , 3) de je njiva dobro pognojena.
Zatorej je potrebno, de se turšici namenjeno sterniše že po prejšnjo j esen globoko preorje in čez zimo v debeli brazdi ležati pusti, de jo srež dobro prevzame, razdrobi, zrahlja, in plevel pokonča. — Ako pa turšico na detelj še sadiš, ni treba de bi jo poprešnjo jesen preoral, ker na de-teljišu se ni plevela bati. Enkrat no spomladanjsko oranje je na deteljišu dovelj. Na spomlad pa naj se zgodej dovelj gnoja na njivo navozi in v jeseni preorano sterniše še enkrat preorje.
Kadaj je čas tursico sejati?
Ker se je bati, de bi spomladanjska zmerzlina turšici škodovala, se sme še le takrat saditi, ko se ni spomladanjskiga mraza več bati, in ta čas je v naših krajih večidel od svetiga Jurja do srede veliciga travna.
(Dalje sledi.)
Turšica.
(Dalje.)
Kakošno turšico bomo za seme vzeli? Turšice je več sort. Nektera je visoka, ne-ktera nizka; nektera debela, nektera drobna;
nektera ima belo, nektera pa rumeno, škarla-tasto- ali rujavo rudeče, začernelo, pikasto, okroglo, plošnato, bodeče ali špicasto zernje; -*) nektera ima okroglaste, nektera pa pl o sna te sterže; nektera je bolj z godna, nektera bolj pozna.
Na Laškim in tudi po družili deželah sadijo nekteri turšico, ki 14 dni poprej kakor navadna dozori, ki sploh le 50 dni do dozorenja potrebuje in jo tedej zato činkvantin (činquantino) imenujejo. — V spodnjim Tiroljskim sadijo giallo pignolino, kije nekako činkvantinu enaka.— Pri Zgornjim Jezeru (Laak superior) v Amerik i sadijo velikansko turšico (lliesenmais),#*) ktera zraste Vi čevljev visoka in ki je posebno za gorke laške kraje pripravna. — Na D o 1 e n s k i m, Hrovaškim in spodnjim Štajarskim sadijo večidel visočeji sorto s podolgatimi sterži. — Okoli Ribnice naDolenskim sadijo rodovitno turšico, ki nima sicer tako dolzih steržev pa je zgori e j z r e 1 a. ***) VGotovljah (Gutendorf) blizo Celja sadijo turšico s posebno debelimi ploš-natimi sterži, kakoršno so gosp. fajmošterŽitnik v Ljubljansko sadno razstavo na ogled poslali, in nam tudi nekaj steržev za poskušnjo dobrovoljno podarili.
Akoravno se skorej vsaka turšica v vsakim kraji dobro obnaša, če ji je le gnojna njiva v pripravni zemlji odločena, jo boš, dragi prija-tel, vunder vselej nar bolj zadel, ako tako seme sadiš, ktero je iz taciga kraja, ki je vgorkoti tvo-jimu kraju enak. Sicer pa bi tudi za gornje krajn-ske kraje Ribniško zgodnjo turšico svetovali; bolj toplim krajam bi pa tudi gosp. Žitnikovo bogato turšico priporočili.
Turšica za seme se mora pa sicer na popol-nama  zrelih   steržih dobro   posušiti.    Zernje  ne
*) Gospod fajmošter Kopae izReginj na Gorenskim so vee tacih sort lani v Ljubljansko razstavo poslali. **) Na vertu c. k. krajnske kmetijske družbe so sadili gosp. Dr. Struppi lani tako velikansko amerikansko turšico. ***) Rajnki gosp. Rudeš, vlastnik Ribniške grajšine, so v velikim zboru krajnske kmetijske družbe v letu 1844 prav živo priporočevali zg o dnj o Ribniško turšico in je veliko med zbrane ude za poskušnjo razdelili} ki jo vsi hvalijo.
Vredništvo,
List 11.
42
smeš poprej iz steržev izsmukati, kakor ravno pred sajenjem. Zernjeza setev mora popolna ni a zrelo, čisto in zdravo biti, sicer se turšice snetljivec prime. Nar boljši zernje je v sredi ster-ža; zernje na obeh koncih je slabši za setev.
Kakosno njivo bomo za turšico zbrali?
Akoravno je turšica skorej z vsako zemljo zadovoljna, le s pretežko ilovko in mokrotno zemljo ne, ji vunder nar bolj služi taka zemlja, kamor je sploh navada pšenico sejati — pse niči še — to je, mastna, globoka in rahla ilovka, malo s peš en ko ali ap njen k o zmešana.
Turšica pa se sicer tudi dobro obnaša na močni pešenki, se ve de dobro pognojeni, in je v bolj merzlih letih še v ilovnati pešenki rodovitniši, kakor v pešeni ilovki, ker se una od te poprej in hitreje razgreje, in stori, de turšica pred dozori.
Turšica se zamore po vsih družili sadežih saditi. Sploh jo kmetovavci radi po detelji ali ajdi sadijo; stare skušnje pa učijo, dese turšica tudi več let zapored a mana eni njivi prav dobro obnaša. Nobeno žito pa ne potrebuje toliko gno-ja kot turšica; turšici ni nikoli preveč pognojeno, in bolj ko ji kmetovavec gnoji, več je bo pridelal. — Kdor tedej nima dovelj gnoja ali sicer rodovitne zemlje, naj raji turšico opusti. — Vsak gnoj ji je dober, posebno pa gnoj izpod serilnikov.
Po turšici se z velikim pridam pšenica seje.
Kako bomo njivo za tursico pripravili?
Tri reči so turšici posebno potrebne: i) de je njiva dobro zrahljana, 2) de se, kar koli je moč, ves plevel zatare , 3) de je njiva dobro pognojena.
Zatorej je potrebno, de se turšici namenjeno sterniše že po prejšnjo j esen globoko preorje in čez zimo v debeli brazdi ležati pusti, de jo srež dobro prevzame, razdrobi, zrahlja, in plevel pokonča. — Ako pa turšico na detelj še sadiš, ni treba de bi jo poprešnjo jesen preoral, ker na de-teljišu se ni plevela bati. Enkratno spomladanjsko oranje je na deteljišu dovelj. Na spomlad pa naj se zgodej dovelj gnoja na njivo navozi in v jeseni preorano sterniše še enkrat preorje.
Kadaj je čas turšico sejati?
Ker se je bati, de bi spomladanjska zmerzlina turšici škodovala, se sme še le takrat saditi, ko se ni spomladanjskiga mraza več bati, in ta čas je v naših krajih večidel od svetiga Jurja do srede veliciga travna.
(Dalje sledi.)