Uredniki ,,Učit, Tovarišau v dobi 60 let. Prvi urednik »UŁ. Tovariša.« je bi! AndrejPraprotnik, kijebil hkrati ustamovitelj lista. Pričel ga je urejevati leta ^S61 ob novem letu in ga je urejeval do Ieta 1873, O njegovem odstopu piše Marn v »Kmiigi Siovenski v XIX. veku«: »Čimbolj je »Tovariš« pnporočal slogo in združenje, tembolj so učitelji šli narazen, in popolni razk»l je provzročil spis poročilu tuk. c. kr. izobraževaiišča »Zur Lehrerfortbikhmg in Kraln«, kjer glavni učitelj vitez Garibaldi napada slovensko šolstvo in učiteljstvo, češ, da bi boljše bilo, ko bi »Uč. Tovaiiša« nikdar ne bilo na svetletn, in prej ko bi pogfail, koristiieje bi bilo itd. Temu nasproti je več udov SIov. uč. društva pošteno odgovorilo v dveh knjižicah, v sloveTisld in nemki: »Nadaljevalno izobraževanje ljudskih učiteljev na Kranjskem«, pa: »Zur Lehrerfortbildung in Krain!« To vse ni nič pomagalo! Ustanovilo se je novo društvo »Krainischer Lehrerverefru, prvomestnik mu je bil pl. Garibaldi in nov nemški šolski list »Laibacher Schulzeitung«, urednik mu J. Zima, in nov slovenski šolski list »Slovenski Učitelj« v Mariboru, urednik mu J. Lapajne, ki so pričdi svoje delovanje v duhu novih šolskih postav. Zaradi tega Andrej Praprotnik, oče l)remožni rodovini, ravnatetj ljudske šole v mestu, čigar načelništvo mu ni bilo pri»r.zno, član c. kr. deželnega §olskega sveta itd., izroči urejevanje »Učit. Tov.« z novim letom 1873 Mateju Močniku. Matej Močnik je prevzel uredrilštvo »Uč. Tov.« ko so se bili učitelji že razšli v dva tabora, in boriti se mu je bi!o ne le z nemškimi in neniškutarskimi, temveč tudi s slovenskiini tovariši v domačem taboru. Sain je priznal, da hoče voditi Iist v konservativnem duhu in to njegovo stališče in pnogram sta mu donesla mnogo borb. Marn piše v svcji razpravi »Knjiga slovenska v XIX. veku« o tem: »Kar Je sredhji vek v zgodovini — jako grajaai, d tudi jako hvaljen, to je primeroma Močnikov »Učit. Tov.« od leta 1973 do 1881 med dosedanjimi letniki.« Bavil se jc Močnik zoper »Laibachur Schulzettung«, »Laibacher Tagblatt«; »Laibacher Zeitung«, »Osterr. Schulbote«; pa tudi slovenski listi so mu Tiasprotovali, tako vSIovenski Učitelj«, poslej »Popotnik« na Štajcrskem, »Šola« na Goriškem. V 24. številki »Učrteljskega Tovariša<^ leta 1881 Izroča Močnik uredni5tvo in piše v »Nazmanilu«: sPodpisani izročam zaradi bolehnosti »Tovariševo« uredništvo zopet temu. od kogar scm ga prevzel, to je njegovemu ustanovitelju Andreju Praprotniku«. Andrej Ppraprotnik ga ;e nadalje urejal od novega leta 1882 do konca leta 1880. V nekrulogu Praprotnikovem čitamo v 14. št. >>Tov.« !. 1895: »Tako in. enako je deloval Praprotnik s svojim »Tovarišem«, kojega je ljubil in negoval, kakor punčico v očesu — v blagor slovenskega šolstva in v prid slovenskega učiteljstva.« — »Vendar je čutil, da se mu mladi učiteljski naražčaj ne približuje. —• In na občnem zboru Slov. učit. družtva je moral urednik slišati, da nekateri niso zadovoljni s >TovafMem« ne glede vsebine, ne glede pisave. V sklepnem govoru obžaluje predsednik, da se je letos že tudi nied učiteljstom pokazal vpliv politične nesloge in pogubnega strankarstva; opominvja tovari§e, naj se, ako se že drugi stanovi vdaia-jo sirastem politiškega življenja, naj se v^saj oni v svojem vzviišenem poklicu ne puste zapeljati od krivih prerokov dvomtjive slave, airipak naj zvesto in vztrajno, izpolnjiijodi svole svete dolžnosti, v prijazaiosti in ljuoeznj med seboj žive ter tako dajejo lep zgied Uudstvu in izročeni ndadini; to bo naflepši dokaz politične zrelosti in stanovske sposbbnosti.« (Mam: »Knjiga Slovenska v XIX. veku.«) »K novem !etu 1886 priznava urednik, da se mora »Tovartš« boriti z mnogobrojrami domačimi in tujimi nasprotniki — prišli so zares resni, izobilni časi.c »O načrtih za versko šolo ni dal »TovaiiS« niti Slov. učit. društvo nobene izjave; pač pa je >I.aibacher SchulzeitJ.nK'> grdo jela mlatlH po »Tovarišu« to krainjsklh mračnjaklh med učrtelji — « (Mani: »Knj. Sl. v XIX. veku.«) Na to je krepko odgovoril »Tov.« »V obrambo m pojasnilo« To Ieto se Je osnovaia Zavcza. »Na I. obč. zboru Zaveze stov. učit. društev je mora! skromni Praprotnik čuti smrtno obsodbo svojega duševnega otroka. Stavil se je predlog, naj preneha »Učit. Tov.« v Lnibljani in flaj »Popotnik« v Mariboni postane dništveno glasilo Zaveze, kar je zbor naposled tud5 sprejel. Zaradi sloge, pravi na to Praprotnik, pripravljen sem takoj odJožitl uredništvn, a kaj poreče k temti založništvo, tega tuka.i ne morem odločati. »Ta predlog ga je žalil do dna njegove plemenite duše, misleč si, nehvaležnost je plačilo sveta. V njegovo radost se želja >Tov.« nasprotnikov ni ižpolntla. temveč zgodilo se je ravno nasprotno. «Tov.« ?e je nprl svojim nasprotnikom, svest si zaslug, kojih si je pridobil za sloveinsko solstvo in učiteljstvo. (»U. T.« 1895, 14.) »Da nekateri miadi učiteljl s »Tov.« niso bili zadovoljni, k temu je pripomogel kolikor toliko tiidi »Jezičnik«, zlasti obširno o Svitoslavn in Danici. Siccr je istina, da bi brez »Jezlčnlka« ne bflo »Tovariša« in nasproti brez »Tovariša« bi tudi ne MIo »Jezičnika«. Čast, komuT čast!« (»Uč. Tov.« »Knjiga Slov. v XIX. veku« 1891. A.) Praprotnik se je v zadnji štev. leta 1889. poslovil od uredništva *Uč. Tov.»., kjer piše: »Z Bogom! Teži me že uredovanje Hsta, in sklenil sem. da odložim večletno breme in svojega ljubega. starega »Učiteljskega Tovariša« izročlm mlajšrm, krepkejšim močem. Mi:iulo je že devetindvajset let. kar sem ustanovil in mislim, da hidi na pravo podstavo postavil prvi slovenski šolski list na Kranjskem, s katerim sem mnogokrat prav težavmo, trdo Iedino oral ter vendar z blago pomočjo svojih zvestih prijateljev in sotrudnikov srečno priromal do danaSnjega dneva«. Z novim letom 1890. je prevzel uredništvo »Učiteljskega Tovariša« Andrej Ž u m e r, ki ga je urejeval cto koncn leta 1893. Držal se je strogo svogega urecfniškega programa. Učiteljstvo }e imeto vedno ve^je zahteve do lista, posebno da bi večkrat na mesec izhajal. Sotrudništvo je naraslo, smer Hsta se j.a ni izpremenila, in tako pravi Žumer sam v uvodu leta 1891: »Izvrževali smo program po svojem prepričanju stvamo, mimo in brez strasti. — Radi br ustrcgll tudi izraženi želji, da bi Hst izhajal po trikrat na mesec. To pa je odvisno od sotrudnikov ?n naročnikov. — Ako list pridobi vsaj za tretjino več naročnikov in novih vztrajnih sotrudnikov, mogoče bode tudi tej želji ustrečl.« Prinašal ie tedaj »Tov.« spise, ki itnajo še dames svojo zgodovinsko vrednost. Tako je naznanil Žumer leta 1891.: »hnied obljubljen-ih obširnih spisov omenimo nastopne: Č. g. prof. kanonik J. Marn bode v »slovemski knjigi v 19. veku« obrav« naval časopise ^>Vedež«, »Vrtec« In »Učiteljski Tovariš«, torej tvarino, ki Je v najož^ dotikl 7, razvcgem slovenskega §oistva.«' Zgodovinar na§ih stanovskih razmct r:e more prezreti tega spisa. Učiteljstvo je hotelo inieti potom Slov. uč. dr. — v katerega last je prešel »Tov.« ¦— vedno več vpliva na Irst. Debata o društvenem glasilu so bile jako ?tvahrc. Tiiko je pri razgovoru o društvenem elasilu predlagal na občnem zboru dne 2S dc>;emhra 1891. tov. Liika ¦ Jelenc nastopno: 1. Čdsnikarstvo Je v sedaiijih časih nepreccti!}ivc. ker zagovarja stanovske koristl; i:iko na<f bi tudi »Tovarlš« veC takega gradna prinašal, zato bi mora! imeti poseben šoteko-politični oddelek. 2. On prinaJis premalo pedagogičnih učnih pcskusov. 3. Prinašal raj ba Hst tudi obširnih poročit od drugih slovatiskih ltudsklh šol,. ker to učJt^elJe navduSuje. 4. Po izreku »Es lebe hoch die Konkurenz« na} JsTovariš« razpiše nagrade, ker potem nani bo došel marsikateri dober članek. ki sedaj dnigam roma. 5. Listki bi ir.orali biti drugačmi. — Ako pišejo o pličah. katere so za nas resna stvar, ne smeli bi ^h kot neresne }emati. 6. Ali je cdhor z urednikom sklenil kako pogodbo? Ct ne, r.aj jo napravi! Predsednik (Zumer, ki je bi\ hkrati ttrednik) mu cducvori: List irrejati !e jako težko, posebno ako ima vse Jeden v roki in §e ta je •/ mnoptm druglm deiom preobložen. Sedaj bo vse drugače in težje, ker bo po pravilih odbor urednika voUI 6i se bo delo med odboniike razdelilo. Res .ie, da jo 'inci ltst letos malo učnih poizkusov. ;i!i j-omfsliti je treba. kolika prostore je ietos lislf vzela dežehia kon* ferenca in nredba nčiteljskih pfač, kar re za učlteljstvo vendar velike važnostf. Kar se Iistka tiče, bodi om&nfeno, d& se je pred letom 'avi?o to zahtevalo. Da so pa Irstki največ obra^vTiavali naže nlače, s tem kaže. da §e nismn tako pfačani. kakor bi moraU bltf. Dosedai nt bHo mogoče nagrad raznlsavati. ktr sc je ir.<-:alo gledkti, da je hst izhajal. Ce b^ pa r <"ohodki dnigač^, se bo tudi to lahko itonio. »Es lebe h<x;h dSe KoTjkiirenz« Je res, zakaj ideali so skoro Izpinilf iii samo /^iadi konktrretice. Prf nas i'j vendar tc nf tolfkega rKvmena. odvfsno b^ tc od novega odbora, kako se ho Hst urejeval. OJbr.r / urpdjilkcm nf skTerrM nobene pogodhe, ker je ni bilo lieba. Lfst Je prevzel urednik Ie za totJki- časa, da so bila prav-fa poMjena. P«' kjitciih bo Hst postal dmsrvena lastntna. Sknjjno nm pa odgo vori. (f;i se fe po svo!!l! slabih močeh za list Intdil I.e kratko drbo »e Žmner urejal Hst. Ver že z novim letom 1894 sra jc prevzef 1 ak n b •): iti n Ik. V -pj uTedn*Sfci t<bi }e bilo najvažnege in naihujše feto 1896 in !W. V tej dofc' sp if li«? ?e faktično izpreme^n po vseb'nf v srarovsk<vpo!ftiški list. Postal }e stanovsko-politiški list in to smer krenko zastopal. Posebno krenki so bili iivodni članki. Na? govori »Učft. Tov.<* sam: V prv! Stevilki leta 1896 »Svolim o svojem« ni5e o smofru lista: »Našemu stann pornnč' do noDoIne samostohiost!. do ueieda v Javnem živlfeniu. do §e večffti tj^peliov na nravem tori§ču — v na5?h ^olah. Vakor "h zahteva na? zaVrm — to bodi na^etnu 1?<rtu nnn in glavnf. rečf smemo. edbf naTnen. — .^— SWb?mo v nrvi vrstf sarn\. H^ narn ne ho mo^ei nihče metati biatn nn nn?o ča<^f. bodimo zavedni v svofem nokitcti. vztrajni in delavni, ne sramujmo se svojega stanu, ne bodimo učitelji zato, ker nismo nič drugega, ampak bodimo učitelji zato, ker rabi naša domovina naprednega in samostojnega učiteljstva! Nikdar se nihče ne klanjaj, kakor se je moral sužnik pred svojim gospodom, ne vsiljuj se nikomur, ker se tvoje delo ne ceni po svoji ceni. Kdor nas hoče, naj pride sam po nas!« (Št. 2.) Taka pisava »Učit. Tov.« in osamosvojitev učiteljskega stanu ni bila všeč klerikalni strani naše javnosti, zato je (dr. Krek) »Slovenec« udrihal po učiteljstvu — odločitev je padla z znanim člankom »Pons asinorum«, na katerega je »Učit. Tovariš1« odgovoril v 21. številki leta 1896: »Slovenec« z dne 21. vinotoka 1896 je prinesel »Pons asiinorum«. V teni član- ku je »Slovenec« jasno pokazal, da mu je na tem, da dobi njegova stranka brezpo- gojno moč in vpliv čez ljudsko šolo in učitelje. — — »Slovenec« je svoj članek spisal »ad captandam benevolentiam«. Rad bi zvabil učitelje na svojo stran, zato se jim iaska in hliiii naklonjenost šoli in omiki, katera nakloiijenost nasprotuje naturi klerikalizma; liotel je napraviti mostiček, čez kateri naj bi prišli učitelji v tabor ultramontanstva, in nazval ta mostiček »pons asinonun« -- most za osle. No, slovensko učiteljstvo niso osli in ne pojdejo čez ta most! — Odločitev je padla. Okrajna učiteljska društva so pričela pošiljati »Učiteljskemu Tovarišu« zaupnice in izjave, da se popolnoma v vsakem ožiru strinjajo s pisavo »Učiteljskega Tovariša« in načeli vrlega »Učiteljskega Tovariša« in javno to odobravajo; obenem protestirajo proti »Pons asinorum-<. Uredništvo je prejelo take izjave od vseh društev in s tem se je učiteljstvo izreklo za bodočo siner lista in mu dalo barvo na podlagi svojega glasovanja. To smer je list zastopal odločno naprej. V 23. številki 1896 je pričel prinašati odloene članke »Naš sovražnik«, kjer braui neodvisnost učiteljs^ega stanu in šole. V zadnji številki letnika pa nišc: »Na koncu leta smo! Če prelistujemo posamezne letošnje številke našega glasila, vidimo, da »Učiteljski Tovaris« letos ni imel lahkcga stališea. To pa zaradi tega, ker smo si postavili kot glavno nalogo, potegovati se za pravice našega stanu ter za veljavo in ugled učiteljstva. Pravic ima učiteljstvo še silno malo. To smo pa zakrivili največ sami, ker smo se premalo zavedali svojega važnega poklica, ker smo le preradi hlapčevali — ter pravice, ki nam gredp, prepuščali drugim. Ker so nekateri-krogi mislili, da smo učitelji namenjeni le za delp, za pokorne sluge brez vseh pravic, žato jim nikakor ne more v gtevo, kako se more naše glasilo zoperstavljati tej stari nani škodljivi navadi. To je torej vzrok, da ie moral prestajati oziroma odbijati naš list letos marsikak hud in • držen napad. In res, boljj kakor kdaj je- dvignil »UČiteljski Tovariš« prapor napredka' in prosvete kvišku in bolj kakor kdaj se je potezal za pravice našega stanu. . • Težko stališče je imel »Tovariš« tudi zaradr tega, ker ga je cerkvena oblast postavila po tem letu na indeks in je pritiskala na vlado, da je ista grozila, da list ustavi, če ne umiri svoje pisave. A kljub temu že koncem leta 1897 naznanja- »Tovariš«, da bo v novem letu ižhajal trikrat na mesec, ih sicer 1., 10. in 20. dne v mesecu in to v povečani oblikl To bo pa stalo mnogo dela, truda, mnogo požrtvovalnosti. Da bo pa mogoče uredniku natančno izpolnjevati to težavno nalogo, zato si je pridobil v ta namen sourednika, kojega ime naznanirao na glavi novoletne številke. Z novim letom 1898 je prevzel souredništvo »Učiteljskega Tovariša« Engelbert G a n g 1, ki ga je opravljal do leta 1902. Z novim letom 1903 je odložil Jakob Dimnik uredništvo in je Engelbert Gangl prevzel sam celotno uredništvo. V dobi skupnega uredništva je postal »Učit. Tov.« glasilp za ves na§ tedanji slovenski jug. Učiteljstvo se je iznpva razcepilp v dve organizaciji. In na ppdlagi tega je zacvetela klerikalnp - vladna korupcija nad učiteljstvom. ki jo je pobijal s svojo krepko roko posebnp Gangl v dpbi samostojnega urejevanja. V tej dpbi se je list razvil do popplnpsti stanovskp politiškega glasila, ki jo mpre doseči strpkovni tednik. Po obliki, pp nptranji ureditvi. pa času prjmerni vsebini, v vseh smereh se je »Učiteljski Tpvariš« refprmiral. Nemalo je imel urednik pretrpeti osebnp zaradi uredništva; tpda imel Je vse učiteljstvo za sebpj, zatp se ga klerikalna strahpvlada ni upala uničiti tako, kakor je hotela. Lahko pa s ppnosom re- čemo, ako bi ne bil »Uč. Tpy.« v tej dpbi v takp odločnih in energičnih rokah, bi učiteljstvp še ne imelo danes vsega tega, kar ima! Ne smemo pozabiti, da se »Učiteljski Tovariš« v tej dobi ni imel boriti samo na enp stran, amDak je imel opravka tudi s svpjimi »prijatelji«. Niso še pozabljene »Pretirane zahteve« niti iz deželne zbornice niti iz »Sl. Nar.« in nisp še v pozabnosti bojkotni članki in napadi na »Učiteljsko tiskarno« od obeh tedanjih politiškili stneri. Učiteljstvo se jc pod vplivom »Uč. Tpv.« pričelo krepko osaniosvajati na časnikarskem in gospodarskem polju. To tudi naprednim faktorjem našega tedanjega politiškega življenja ni bilo všeč. Težko stališče je imel tedaj »Učiteljski Tpvariš«, a zastopal je odločno neodvisno stanovsko - politiško smer in bil pripravljen na bpj do skrajnosti, ker je imel tudi v tein slučaju vse učiteljstvo za seboj. V tej uredniški dobi je tudi svetovna vojna. Na podlagi razmer je »Tpv.« mnpgp trpel v tem času, a stal odločnp tudi v najkritičnejši dpbi na braniku naših stanovskih pravic. Izšla je znana okrožnica SLS., ki je razvila denunciantsko akcijo zoper »Učiteljskega Tovariša« in druge liste, očitajpč mu srbofilsko tendenco. Klerikalna stranka je s ponipčjp vlade napela vse sile, da uniči Engelberta Gangla zaradi uredništva »Učiteljskega Tovariša«. NajostudnejŠe denunciacije sp romale iz Ljubljane v Idrijo, na Dunaj, v Radgono, v Opatijo, v Gradec in v Trst. Za vsako ceno so hoteli uničiti urednika »Uč. Tov.« kot svojo žrtev. Izposlovali so končiio njega službeno premeščenje in ga dvakrat vteknili v vojaško suknjo. Toda tudi v tem času je »Tovariš« krepko vzdržal — ppd najtežjimi razmerami, s katerhni je treba vednp računati,  preden se izreče sodba o tej dobi. Nevenljivih zaslug pa si je pridobil UčiteJjski Tovariš« pod uredništvpm En gelberta Gangla od prevrata 1918 naprej. Izšel je često v posebni izdaji, dasi ga je pisal urednik povečini sam. Problem za problemom se je reševal z največjo naglico, dolgoletni bpji učiteljstva so pričeli raditi svpj sad. in ideali sp se pričeli uresničevati. V tej dobi je bil »Učiteljski Tpvariš« tieizprosen vodnik v borbi za naše stanovske praviee.. Polažen je bil temelj naši bbdPči stanpyski .organizaciji, in »Uč. Tov.« se je odločnp ppstavil na branik naŠe svpbodne, neodvisne države. . Prežet dempkraškega duha Jn pravega pojmovanja razfnerja med Prgaiiizacijo. in s.vojim stališčem, ki gaje zavžel kot višji šolski nadzornik, se je Engelbert Gangl v .23. štev. 1919 ppslpvil od uredništva »Uč. Tpvari§a«. Njegoveirru zna-" čaju enakp skromno se glasi poslpvilp: »Z 22-štev.. Uč. ^ov. sem se prostpvoljno odpovedal uredniškim poslpm. Vse sptrudnice in sptrudnike, ki so nie tekpm dvajset !et niojega urejevanja ppžrtvovalno in vztrajno podpirali, ob tej priliki iskreno zahvaljnje za vso njihovo pomoč! Ves.čas. mc ie vodila poštena Aolja, da po svojih najtipliših mpčeh shi^im stanu in soli. S to zavestjo se poslavljam. Ljubljana, dne 28. maja 1919.« * Razvoi učiteljskega stanu, njega emaricipacija in samppsvojitev ni §e dovršena in je še vedno v razvoju; morda nas čaka še ena doba varuštva pplitiških strank nad učiteljstvom, preden nas prešine zavest, da bomp najmpčnejši tedaj, ko bpmo svojo stanovsko pplitiko postavili popolnpma na svoje lastne npge ter ne računali le na pomoč strank, ampak se  zanašali na disciplinp lastnih vrst!  Usodo bodočih generacij ima sedanje učiteljstvo v rpkah!