29. štev.
v Murski Soboti, dne 2. oktobra 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
II. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·—
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K	K
ZA POL LETA —  —   —   —	40 K
ZA ČETRT LETA —  —   — — 20 K
ZA 1 MESEC —  —  — — — 7 K
Demonstracije.
G. Ivan Rengjeo je v zádnjoj numeri toga lista istino pisao, kak právi, da so „madžaroni bili glávni hecari pri zádnji demonstrácijah. Nájbole so agitirali za demonstrácije lüdjé, šterim dobro ide, šteri dosta žitka májo, pa bi lejko zadovolnivi bili, ka živéjo v lepom miri. Kaj fali Kühári, Hodoščeki, plebánosam pa fiškálišam ? Slednji bi morda mogli meti vzrok za svojo nevolo, ár jim zdaj ni je dozvoleno, lüdem kožo dolj dreti, kak bi ščeli, pa si za pár lejt zidati palače. Ali to je v veliki hasek lüdstvi, pa tüdi fiškáliši zdaj ešče vsigdár dosta zaslüžijo.
Vsi ti hecarji so nej šli v boj iz idejálnih cilov, oni so samo za sébe ščeli hasek réditi, lüdstvo pa tá ponücati za svoje kmične cile. Či pitaš enoga ali drügoga teh hecarov in kvárljivcev našega lüdstva, ka njemi fali, ka je nej zadovoljen, pa ti ne vej odguča. Tem trbej pokázati moč, velávo držáve, ka nede šteri mislo, ka se lejko vsaki sobočki fiškáliš z držávov špila.
Mi smo že dosta pisali in gučali od toga, ka trebej včiniti v Prekmurji v vérstvenom poglédi. Želeli smo, ka vsi Prekmurci vküper gorstopimo z našimi vérstvenami potrebami in čüli do nás gospodje na vládi. Gda bi pa trebelo delati in gorstopiti, so vsi tisti madžarski hecari faliti in ostali domá. Njuva peklenska želja je bila, ka bi lüdstvo vsigdár nezadovoljnivo bilo, ka bi sami lejko bole svoje sebične cile spunjávali. Či bi tej lüdjé mogli, bi učinili, ka bi Mura most pri Dokležovji odnesla, samo naj bi Prekmurci ešče bole bili zaprejti od sveta.
Žalostno delo oprávlajo med nami tej lüdjé, záto pa trebej, da se ednok odločimo proti njim in sami narédimo réd med nami.
Nam ešče dosta trebej pa vküpdržati, ka správimo Prekmurje na tisti stáliš, šteri njemi ide, kak obmejna krajina. Perse, brezi našega sodelüvanja vláda nemre znati za naše potrebščine. Dosta smo té zahteve že jávili, ništerne so bile poslühnene, drüge pa nej. In ránč té potrebe, kak nam jih vláda do sedaj je ešče nej sprimila, so bile vzrok, ka je marsikak naš Prekmurec šou v pondeljek med demonstrántne in kričao proti Jugosláviji.
Nájoprvim je vprašanje železnice M. Sobota—Hodoš, Dosta smo že od toga pisali, na shodaj gučali, prošnje notri dáli, obá gg. ministra, kak sta tü bilá, smo oprosili za to železnico. In v istini se je ednok že vövidlo, kak da železnica de šla. Že so začeli poprávljati progo, delavci so vküp prišli, Šteinkol je bio küpljeni, v Ljub-
ljani so te odločili, ka železnica Sobota— Hodoš more voziti. A naednok pride ukáz iz Zágreba, ka železnica nede vozila. Či bi gospodje pri železniški direkciji v Zágrebi malo pojma meli v naših neprilikaj zavolo toga, ár železnica ne vozi, bi se náčiše odločili. Oni ne pomnijo, kelko má človek z Goričkoga stroškov in kelko časa zgübi, gda more v Soboto hoditi. In vsakši človek dnesdén poseo má v Soboti, gde so vsi urádi za dve trétjino Prekmurja, birovija, okrajno glavárstvo, davčni urád in drügo. Sobota pa tüdi velki kvár má záto, ka železnica ne vozi. Obrtniki, kak bautošje slabe küpčije delajo, ka lüdstvo nemre tak lejko v Soboto priti. Celo vérstveno življenje dve trétjini Prekmurja je kvárno zavolo stoječe železnice.	
Dosta trüda je trebelo, ka smo dobili priprávno železniško zvézo z ostalo Jugoslávijo preko Dolnje Lendave—Čakovec. Na naše ponovne prošnje so nam dozvolili opoldánske vláke tak, da máš v Čakovci takoj zvézo z vlákom na Maribor in Ljubljano. Veséli smo bili tega, a naše veseljé je bilo prezgodnje. Kak Lendavski vlák v Čakovec pride, je že vlák v Prágersko odišao pred pár minutami. Čakati moreš 12 vör na drügi vlák. Či pitaš, zakoj volo je vlák na Prágersko zamüjen, dobiš odgovor : Lendavski vlák je meo zamüdo, či samo pol vöre. Mi pa vidimo, da tü ni vse v vrédi. Čisto lejko bi bilo, da bi vlák odišao iz Lendave dosta cajta zgodaj. V Lendavi bi se' na kolodvori malo potrüdili, nej delali tak počasi kak vsigdár vidimo, pa bi bilo vrédi. Ali ni to kákša sabotáža? Odločno zahtevamo, ka se tomi réd naprávi, tak ne sme dale iti kak ide zdaj. Či so Zdajšnji železniški Urádniki, od šterih vsefelé čüjemo, nej na mesti, naj se jih odstávijo pa drüge nastávijo, šteri dosta dobre vole májo.
Rávno v pitanji prometa je dosta nevole v Prekmurji. Z dobrov voljo se tomi lejko odpomogne, záto opozárjamo na te stvári merodájne činitele, ka naprávijo réd.
Z birovijov vsakši človek ednok poseo má. Či je birovija daleč, moreš tá iti, pa potrošiš dosta penez in zgübiš dragi cajt. Skrb držáve more biti, da gorpostávi birovije na takša mesta, gde lüdstvo nájbole de pomagano. Že celi čas se borimo, ka naj pride birovija v Križovce in Gornjo Lendavo, v Mursko Soboto pa okrožno sodišče, štero je zdaj v Maribori. Naše prošnje dozdaj so nej rešene, či ránč bi to nej koštalo dosta. Lüdstvo bi se pa mnogo odpomoglo. Brezi birovije ni rédnoga vérstvenoga živlenja, dokéč niso lüdjé angeli. Záto more držáva to pitanje brezi odloga v hasek našega lüdstva rešiti.
Dosta nevole je tüdi zavolo toga, ár so naši delavci, šteri so prišli iz Madžarske z dela, za silje, kak za svoje plačilo, mogli vámo pláčati, gda so domo pripelali. Šteri skoz poletje na delo ide, ide záto, ár domá nema zadosta krüha, pa njemi trebej živeti. Za pláčo dobi silje. Človeško bi bilo, ka bi se od toga silja nej plačala váma, ár to je nej nikši kšeft. Naše carinarne pa so pobrále vámo, da zákon o carine ne pozna oprostiti od váme. Ali tü v Prekmurji jestejo posébne prilike, pa bi trebelo na té ozir jemati. Zavüpamo se, ka de se tomi tüdi odpomoglo, tüdi naši Siromáki morejo živeti.
To so ništerne od mnogih nevol, štere mantrájo nás Prekmurce. Té trebej Odpraviti, pa de lüdstvo zadovolno in madžaronski hecari nedo meli uspeha. Mi želejmo mirno in redno živlenje, ka se moremo vérstveno razviti in odpomočiti. Dosta je  bilo dozdaj nemira in nestálnosti, v kvár   nam vsém. Na novo delo in živlenje idemo, pa vküp zvráčimo težke rane, štere je zasekala svetovna bojna.
Do dvanajst,
pa nikaj dalje se glasi bojniklic iz Črenšovec. Pa dobro, pokimajmo z glavo, obenem pa junaško požrejmo tüdi bridki odgovor na pitanje : pa zakaj pač do dvanajst? Dozdaj smo navajeni bili vse kar iz Črenšovec izhaja s posebnim merom meriti, z merico, na šteri je označeno, da jo je potentiral klerikalna stranka. Števši te bojnoklic smo zopet ségnoli po to čudovitno merico, ali čüjte čüdo gospodi in gospe: te bojniklic se ne da potisnoti v klerikalno posodo. Pre velika je ta čüdica, pa obenem premala, pač s štere stani jo gledamo ; glede farbe je pa čarna, čarna in žalostna, kak tisti prapor, na štero bi naši sovražniki zapisali : Prekmurski Slovenci, obsojeni ste na smrt !
Čüje se, da Črenšovci, to so gospod župnik v p. Klekl, naš narodni poslanec. Nešterni te črenšovski bojniklic celo na njuv rovaš zapišejo. Mi pa ki smo v političnem nasprotniku tüdi se navčili poštüvati zaslüženega Slovenca, se kar obračamo naprej in nazaj in pravimo : te bojniklic nemre biti Kleklov, te bojniklic je rojen v možganih ništernoga mladega in nerazsodnega pomogača šteri bi vreden bio da mu ravno črenšovski oča potegnejo parkrat čez prazne in navdüšene glavice.
Novine pišejo namreč, da starši le do 12 leta pošljite svojo deco v šolo; dalje pa če de vse naglavičko stalo, pa tüdi ne. Če do vas kaštigali, se nepokorite, ker po tü veljavnom madžarskem zakonu bi vaše kaznovanje brez pravne podlage bilou.
O Bog moj, takšo zaslepjenost ! Britko se tožimo gospod naš narodni poslanec, da Vas za enkrat ne poznamo. To je popolnoma drügi glas
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
2. oktobra 1921.
kak tisti šteri se glasi iz Vašega članka : »Kaj pomeni rešenje?« Tisti članek je pravi sin verujočega dobrega Slovenca, te bojniklic je pa zanikanje cele Vaše prošlosti.
Nevörjemo, da bi se spozabili v Črenšovcih na to, da je bojna bila, da je boljševizem gospodaro po našem kotičku, da je prevrat, in potem organizacija Slovenske uprave in šole mnogo-mnogo časa vkradnolo v šoli od poštenoga prosvetnega dela. Naši mlajši, pač od 10 do 14 let stari so bilij tisti ki so največ pogrešali delujočo šolo. Iza silo si zapišejo nekateri ime, drügi pa ravno tak za silo či preštejo nekaj vrstic iz molitvenika. To je vse njuvo znanje. Da je pa to malo, oj premalo, o tem so Črenšovci tüdi prepričani ravno tak kak mi, ki Žalibog nemremo 'šteti v čast, da nam tak dugo časa boli zaostalost naših rojakov. Tem zaostalim mladičem bi pomagali s tem če je povejmo resnico, silimo v šolo. Tej bi si pridobili v šoli to minimalno znanje brez štere je narodno življenje in sploh življenje našega novoga zaroda vteškočeno, če ne celo vnemogočeno. Bojniklic iz Črenšovec ne moti našo domačnjost, moti in ogroža pa bodočnost. In to je vzrok zakaj se naslovi to svarilo pač na črenšovsko centralo naših voditeljev.
v Splošno znano je mnenje Črenšovcarov v zadevi naše današnje šole. Ne so zadovoljni ž njo, bi lejko zapisali na kratko. Vučiteli ni so verni krščeniki in vzgoja v šoli je nej versko-uravna, to je njuvo mnenje. Menda gre za nepokvarjenost mladih düš in zato se je narodil te bojniklic? To razmišljanje je tüdi napačno, ker če je naša današnja šola ne prvovrstna versko-nravna vzgojiteljica, se lejko razmi, ali da je narodna primerjajoč jo z madžarske šolo to pa nemre tajiti živa düša. To bi pritrdili celo vogri sami, menda gospod Mikola tüdi. To bi pa ravno neverjetno bilo, da v Črenšovcih je prva vöra in se le potem pride národnost. Ker če za to gre, potem Madžarska ima prvovrstno organizacijo in sredstva za Širjenje versko-nravnega mišljenja, torej narodno prebüjenje in prekmurski prevrat sta odveč.
Büo bi ešče eden vzrok s šterim bi lejko vtemeljili gospod naš narodni poslanec svoj bojni klic in to je če bi se najšli vučiteli šteri posebno veselje najdejo v tom da bi s štrofanjem denar izstiskali iz naših rojakov. Te opominjati, Čez te potegniti bi šteli gospod poslanec?
I tak je velika Vaša pomota. V tem oziru je tüdi boljše sredstvo napisati kratko dopisnico na naslov gospoda Jurkoja »velikoga demokratskega ravnitelja — kak pa ogrožati bodočnost naše mladine.
Tretji vzrok rojstva tega klica bi büo, potegnoti čez vučiteljstva, štero kak se pravi previsoko nosi svoj greben. Neoziraje se kama vdarimo, kje ranimo, pa vdariti med nje le zato ar so vučiteli, politični nasprotniki, to je tüdi na dvestrani ostra nož. Te nož vreže naprej, pa vreže nazaj.
Vučiteljstvo je danes del državnega stroja, njuve rame nosijo ogromno breme : odgovornost za narodno bodočnost. Tega se zavedajoč menda ne bo popolnoma prazni krik, če povemo : branili mo se. Zoper noža z nožom, zoper zaničevanja z ravno takšimi sredstvi.
Ali püstimo, Črenšovci nej so grešni, mladi pomagač petelinčeb je poizkusil »kukoriku« — pa zato je da se lüdje smejejo.	P.
Nájbole in nájbole
varno hrániš svoje peneze, či jih dáš v držávno posojilo.
Prebiválstvi Prekmurja !
Dogodki zádnji dni mi čisto kážejo da ščéjo brezvestni hujskáči vzbüditi pri nerazsodnom prebiválstvi dvomlivost, ali ostáne Prekmurje pri Jugosláviji ali bi znale znova nezáj pripadnoti k madžárskoj držávi
Da obvarüjem naše prebiválstvo preci nedoglédnimi posledici, naj slüži šürki občnosti v znánje, da pripádne Prekmurje po trianonskoj mirovnoj pogodbi Jugosláviji. Razmejitvena komisija, ki zdaj vöposlüša obmejne občine, má samo to nálogo, da poteki zdajšnje demarkácijske linije naténko določi stálne držávne meje i pri tom vérstvene potrebe obmejni občinarov v račun vzeme. Komisija sme samo poedna imánja ali tej tále, poedne šume, stüdence, hiše, šole, pokopališča itd. prisoditi na edno ali drügo strán, celou nikak pa nej cele občine.
Silno i zaistino opominam prebiválstvo, naj ne verje lažnijvim agitátorom. Pazite se vsákše nadalne demonstracije. Komisija poslüje samo po 6 zavüpnikov obmejni občin, šteri so tisti dén posébno pozváni. Vsém drügim je pred komisijo priti prepovedano i de vsakši po postávi ostro kaštigani. Dám na znánje, da predpiše postáva od réda i obvarvanja držáve za protidržávna dejánja smrt ali vozo do 20 let.
V znánje naj Vam slüži, da tüdi nájvékše manifestácije pred razmejitvenov komisijov nemajo nikšega vpliva na delo ali postopanje komisije, ki je absolutno vézana na določbe trianonske mirovne pogodbe, podpisane poleg Jugoslávije od vsej velevlásti i tüdi od Madžárske. Ponovno konštatiram, da nema razmejitvena komisija niti nájménši drügi pravic, kak v poteki zdajšnje demarkácijske linije naténko določiti stálno držávno mejo.
Námen toga opomina je, na znánje dati Prebiválstvi istino i nej dopüstiti, da bi prišli nedužni v kaštigo, lažnijvi agitátori i hujskáči bi se pa v právom cajti skrili pred zasledüvanjom.
Voditeo uráda :
Lipovšek s. r.
Shodi
„Samostojne kmetijske stranke“ v Gornji Bistrici in v Beltincih.
Poslánci »Samostojne kmetijske stranke« so si nadeli nalogo, da ponavčijo kváterni tjeden stáliše prekmurskoga kmeta. Da se na lici mesta prepričajo s težnjah in težávah Prekmurcev, kajti v svesti so si bili, da je Prekmurje pokrajina, v šteroj ni vládala za časa ogrske uprave nej v národnostnem, nej v gospodárskem in nej v političnem oziru volja národa. In tüdi dnes se püščajo ogrskim mogotcem preveč svobodne roké, da agitirajo po Prekmurji v madžarskom dühi in obenim odirajo naše kmete pri sklepanji küpčij.
Na shod v Gornjo Bistrico je prihitelo mnogo kmetov, ár so že z Ijutomerskega nedeljskega gyülejša čüli, da pride med Blstričáne poslánec Drofenik po stáni kmet, šteri zná vedno in povsédi brániti pravice kmetskoga ljüdstva. Zategadelj so njemi bili hvaležni, gda je v preprostih rečámi označio náloge kméčkoga stána v držvi. Kmet naj se zdrüži, naj se organizira, naj začne misliti s svojov glávov in naj se ne ukloni nikomi več, temveč naj sküpno zahteva vse pravice, ki njemi J idejo po naravnih in držávnih zákonaj. Agrarna reforma se more izvesti, ár do zemljé má pravico tisti, ki jo obdelava. Izvoz živine je dovoljen, za-
tegadelj naj se kmetje ne püstijo strašiti do ráznih mašetarov, štero trdijo, da tühinski küpci ne smejo pri nás küpüvati živine. Izvoz živine je po sklepi ministerskega sveta prost in vsaki urádnik oziroma človek, ki bi ščeo preprečiti izvoz živine, bo ostro kaštigani. Nadalje je razumljivo, da je velki vzrok prekmurske nezadovoljnosti pomanjkanje prometnih sredstev. Poslánci kméčke stranke delajo na to, da se začne že na sprotolje réditi železnica Ormož—Murska Sobota. Uvideo je tüdi potrebo regulacije Mure, štera odnáša vsako leto plasti, ter spravlja mileno kmetsko ljüdstvo ob krüh, domove in kmetije.
Za Prekmurje se ni v nobenem oziru brigala ogrska uprava mágnátov, šteri niso meli in tüdi niso ščeli meti nej srca nej rok in nej razumevanja za težnje in težáve Slovencev. Zategadelj se nam ni trebej bojati ogrskih zástav, ni kričov »éljen Magyarország«, kajti ántántna komisija naj samo pogléda gospodárski in socijálni položaj tukajšnega lüdstva in prepričala se bo, da madžarska vláda, štera je püstila telko vrstev let namileno lüdstvo v právom süženjstvi, nima niti nájménše pravice do uprave teh pokrajin. Kmetje so med govorom poslánca navdüšeno kričali »mi ne dámo naših lendavskih goric, mi ne odstopimo niti grüde naše zemlje — liki naša meja je tam ob Rábi in Monoštri za več jezero ljüdi so nás prevárili v trianonski pogodbi, prevárila pa nás ne bo razmejitvena komisija s samovojnim določanjom mej.«
V istem smisli in ob lepi udeležbi se je vršio v tork shod v Beltincih Na tem shodi se je zlasti razprávljalo o küpčiji živine. Kmetje so prosili tov. poslanca Drofenika, da naj poskrbi, da pridejo tühinski küpci po vésih küpüvati živino, šterega pa dnes ne morejo delati, ár tukajšni bogatáši probajo z dopüstnimi ali pa tüdi z nedopüstnimi sredstvi preprečiti, da ne pridejo kmetje v stik s küpci iz tüjine. Na obeh shodih se je sklenilo, oziroma so se izraziti kmetje za sledeče želje in resolucije :	
1. Odločno protestiramo, da se odstopi samo grüde naše zemljé v hasek Madžarov. Uveljáviti se more trianonska pogodba, štera nam je že itak začrtala meje v naš kvár.
2. Zahtevamo, da se na temelji ustáve ustanovi mariborska samoupravna oblást z voljeno oblástno skupščino in z vsemi nji po ustávi pripádajočimi pravicami. Območje mariborske samoupravne oblásti naj obséga celotno ozemlje bivše naše Štajerske s Prekmurjem in Mežiško dolino. Ostro Protestiramo proti kakšojkoli vetrepitvi poedinih okrajev in krajev od te oblásti in to iz držávnih, ekonomskih, kulturnih in socijálnih vidikov. 
POLITIČNI PREGLÉD.
JUGOSLÁVIJA. Král Aleksander I je ešče nej prišo v Beográd, liki ešče živé v Parizi. Beteg njegov njemi ešče ne dovoli odpotüvati. — Parlament je vküp pozváni na 20. t. m. — Razmejitvena komisija za mejo začne v krátkem pálik svoje delo.
MADŽARSKA. Antanta je ultimát poslála Madžarski, ka more Zapádno-Ogrsko prekdati Austriji do 3. t. m. Či nede spunila, de antante proti Madžarski šla. Madžarska je oblübila, ka de zahtevo spunila. Čüjejo se glási, ka Madžarska mobilizira. To je pa nej istina, kak Madžari tüdi sami potrdijo. Madžarska si nanč ne vüpa resno misliti na vojno, ár zná, ka v tem slučaji zgübi ešče tisto malo, kak má.
ČEHOSLOVAŠKA. Predsedn. republ. Masaryk je potüvao po Slovaški. Vse lüdstvo, Slováki, Nemci kak Madžari so ga lepo sprejeli in pozdravili, ár so veséli, ka živé v slobodni demokrátski držávi. To potüvanje je dosta hasnilo, ka se držávna miseo med Slováki podigne.
2. oktobra 1921.

PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
RUSIJA. Boljševiki so nej sprejeli pomoči Europe, da bi poslála živež ruskomi národi, šteri zavolo lakote umira. Pomoč bi naj hasnila cejlomi národi, nej pa so samo boljševiki. Slednji pa samo za svoje bande skrb májo, záto so nej dovolili pošteno preskrbo vsem lüdem glih.
NOVICE
Podpišüjte držávno posojilo. Či pláčaš na držávno posojilo 1000 K. dobiš za to na leto 70 K. intereša. Či ga daš v kaso, dobiš za to na leto nájveč 40 K. intereša. Či pa ga máš domá, nemaš nikakši interesov, pa tolvaji ti lejko peneze odneséjo ! Záto daj svoje prišparane peneze v držávno posojilo, držáva ti za te peneze garantira s cejlim svojim imetkom. To držávno posojilo de se tüdi ponücalo za železnico Sobota—Ljutomer—Ormož, štera se začne réditi na sprotoletje 1922.
Urádni dnévi okrajnega glavárstva se bodo vršili vsak mesec po enkrát v G. Lendavi, Križavcih in Turnišči. To je odločila Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani. Natančnejše poročamo v prihodnji numeri.
Žaljenje Njegovega Veličanstva Kralja! Okrožno sodišče v Mariboru je kaznovalo Lutar Štefana upravitelja opekarne v Pucincih in Karola Voglerja ml. trgovčevega sina v Cankovi radi žaljenja Njeg. Veličanstva Kralja Aleksandra. Zakrila sta pregrešek po § 104 srb kz. s tem, da sta na razglenico, ki je predstavljalo Njeg. Vel. Kralja Aleksandra, prilepila dve znamke na obe strani glede rekoč: »Tako, da bo triglavni, i da bo lepše ven videl «. Obsojena sta bila prvi na 8000 K. den. glob in drugi pa na 6000 K.
Dr. Kiss Henrik, mursko-sobočki izraeltski rabinar je bio že v začétki toga leta postávljeni za višjega rabinarja v Novisad. On je že trétji ki je od etec tak lejpo napredovao. Prvi je v Breslau, drügi pa — v naši krogaj dobro poznáni dr. Frank — na Reko sta bila pozvániva za višjiva rabinarja. Dne 18. septembra je bila častna seja, na šteri je g. dr. Geiger Arthur predsednik izr. verske občine slobod vzeo v iméni fárnikov od vrloga odhájajočega dühovnika, ki je skozi osem let svojo slüžbo častno izpunjávao. — Zdaj prázno mesto rabinarja je že vöspisano i je okr. glavár do té čas, dokéč to mesto se ne spuni, imenüvao za vodstvo matične knjige g. dr. Geigerja, kak predsednika izr. verske občine.
Javna prošnja na automobilsko podjetje v Murski Soboti. V interesu potujočega občinstva bi bilo zelo umestno, da se napravi v mestu M. Sobota Še ena postaja, eno postajališče in to v bližini uradov, kakor Sodnija, poŠta, davčno oblastvo, bolnica! To postajališče bi bilo najumestnejše na križiču ceste proti bolnici, na trgu pred rimokatoljsko župno cerkvijo ali pa pred pošto. Ker se poštni urad itak skoro preseli v nove prostore v dr. Cifrákovo hišo, bi gotovo bil naprimernejši prostor za postajališče automobila, kakor gori navedeno, pred farno cerkvijo ! Ta konec mesta M. Sobote je najbolj frekventiran, že z ozirom na tu se nahajajoče urade, bolnico in železniško postajo in bi bilo potujočemu občinstvu gotovo izredno ustreženo in postreženo. Menda za to ne bo posebnih zaprek. Torej, prosimo !
Gospodinjski tečaj v Beltincih. Pri Šolskih sestrah v Beltincih vrši se gospodinjski tečaj od 15. oktobra do novega leta za dekline, Štere se ščéjo navčiti kühati, pečti, šivati, peglati i druga za dekle i ženske potrebna dela, da postanejo dobre gospodinje. Starišje, ne zamüdite te lepe prilike. Letos je že bio en takši tečaj i se je jako dobro obneso.
Hodoš. V četrtek, 22. septembra so ništerni domáči fantje napádnoli po noči vojáke —graničáre. Eden voják je bio v nevarnosti pri tom napádu, pa je mogao streljati. Dolstreljen je bio eden domáči fant. Žao je za mládo življenje, štero je uničeno kak žrtev hecarjev.
Smrtna nesreča. Preminoči teden je prišeo pod auto, kak vozi iz Maribora v Radgono, nekši glüpi človek. Njega je auto do smrti povozo.
Griža. Té grozni beteg razsája po Sloveniji in doségne dosta smrtni žrtev. Zádnjem časi razsája tüdi okoli Beltinec in po sosedni vésih, pa tüdi v vesnicah pri granici. Spomrlo je že dosta lüdi. Nájbole se obrániš toga betega, či varüješ čistoto in živéš samo dobro skühane jedila, sád pa more biti olüpljeno.
Krivce zádnjih demonstrácij iščejo slovenski listi. Nájdejo jih v sobočki upravni oblásti. S tem pa delajo krivico, ki izvira bržčas iz nepoznanja. razmer. Sobočka upravna oblást je v dobrih, sposobnih rokah, či bi mejla proste roké, ne pa vezanih po ráznih ljubljanskih gospodih, bi demonstrácij ne bilo. Vsak predlog, šteri pride od etec v Ljubljano, se prebrné s pomočjov tega ali ovoga uplivnega gospoda. Na té način je zrasel ništernim domačinom grebén, ki si dovolijo vse, tüdi napáde na držávno oblást. Či se bo kaj po pon-deljkovih skušnjah v tom oziru spremenilo in izvedli ponovnokrát stavljeni in utemljevani predlogi v osebnih in gospodarskih vprašanjih, nede več povoda za skrbi.
Rekord žurnalistične nesposobnosti je dosegla »Jugoslávija« z dne 27. 9. 1921, ko piše : »In učitelj Š.? Dolgin slok, usta široka do ušes, postava kot Judež Iškarijot, je vzbujal splošen posmeh in požrl mnogo zbadljivk«. Ali ne kaže to dopisnikovega nagnenja do delikta, ki je bil predmet tožbe Pesek ca Klemenčiča ?
Ogenj. V Rušah pri Maribori je zgorelo ednomi Posestniki gospodársko poslopje, zráven pa do 300 q sená. Slednje je nájvékša škoda,da je sená vsepovsédi trnok malo.
Smrtna sodba. porota je obsodila na smrt na veša1ah (gauge) Krala Živko, šteri je svoje ženo umoril.
Tihotapec streljen. V Žireh na Gorenjskem je ščela družba tihotapcov na Italijansko prekspraviti tobák, kávo ter srebro — druge peneze. Financari so jim protistopili, a so tihotapci začnoli z njimi boj. Eden tihotapec je bil ustreljen pri tem.
Fond za občinske tájnike. Čüje se, da je ministerstvo finance dovolilo fond za občinske tájnike. Nájvékša težáva je tak premágana, vüpamo se, da se zdaj že v krátkem bodo namestili obč. tájniki, ki že blizu pol leta čákajo na to namestitev.
Rezultát ljüdskoga štetja v Sloveniji. V dnevaj je bio ministri za socijalno politiko predložen izid ljüdskega štetja na ozemlji Slovenske pokrajinske uprave. Vseh prebivalcev je en milijon 56 jezer 464. med njimi je po materinskem jeziki 985.155 Slovencev, 10.721 Srbohrvatov, 4196 drügih Slovanov med njimi nájveč Rusov in nekaj Čehov ; Nemcev je 39.631, Madžarov 14.897, Italijánov 680, dalje 23 jezer 63 tüjinskih držávljanov in 16.454 »neodločnih«. Med tüjinski držávljani je večina Avsirijcev in nekaj Madžarov, nekaj Čehov in vsi Rusi, med neodločnimi so šteti vsi oni begunci iz Primorja, pri šterih ešče pitanje opcije in džávljanstva ni urejeno, ter znatno število Nemcev, ki se ešče niso odločili, da odidejo. Po veroizpovedanju mámo 6627 právoslávnih, 501 grškega katolika, 27.253 evangeljskih, 650 muslimánov, 946 izraelitov (samo v Prekmurji nad 6001), vsi drügi so rimski katoliki. Ti rezultáti se predhodni. Revizija prinesé, ešče neke korekture, ki pa niso bistveno in ne izpreminjajo obče slike. G. minister za socijalno politiko je naročio, da se morejo definitivni rezultáti čimprej uradno objaviti.
Zbirajte pečke od sadja. Da moremo dvigniti naše sadjarstvo, treba je med drugim, da skrbimo za drevesni naraščaj. V te svrho pripravlja
se v Murski Soboti posebna drevesnica, ki bi pozneje naj zalagala celo Prekmurje s sadnim drevjem. Že v toj jeseni zasejale se bodo večje površine z jabolčnimi in hruševnimi pečkami. Kdor jih ima, naj jih odda pri upravi grada v Murski Soboti ; za 1 kg. pečk (jabočnih ali hruševih) plača se 30 K. Zbiranje pečk bo lep zaslužek za našo mladino.
Razglas. Vinogradniki se opozarjajo na čl. 8 točka a pravilnika o trošarini na vino, (Uradni list z dne 17. 9. in 17. 11. 1920 št. 338 in 426) ki določa, »da so producenti vina sicer oproščeni plačevanja trošarine, v kolikor ne izvršujejo gostilniškega obrta ali drugačne prodaje vina na drobno — razen če ga morda prigodno točijo pod vejo — in tudi ne izvršujejo obrtne prodaje na debelo, za množine vina lastnega pridelka, ki jih porabijo zase in za svoja gospodarstva : kontrole pa tudi ti producenti niso oproščeni. Producenti vina — tedaj vsi vinogradniki so torej dolžni prijaviti tekom 24 ur svoj svakokratni pridelek, posebno pa tudi oddajo posameznih množin pridelka in vsak eventualni prejem tujega vina oddelku finančne kontrole po občih pravilih tega pravilnika. Samo odvzemanje vina lastnega pridelka zase in za svoje gospodarstvo jim ni treba naznanjati«. Finančna uprava prosi vse občinske in župne urade, da ta razglas na običajen način ljudstvu razglasijo, da se obvaruje producente pred kaznijo, ktera bi jih zadela, če bi svojih zalog lastno pridelanega vina ne prijavili po predpisih.
Darovanje. Za Jugosl. Matico je darovala gdč. Milka Počkaj 40 K. Hvala !
Razglas. Po točki 26 či. 83 taksnega in pristojbinskega pravilnika z dne 20. 7. 1921 št. 10760 Ur. list z dne 30. 8. 1921 št. 268 kos 104 se imajo vse enote (igre) kvari in domin, kar se jih nahaja dne 1. septembra 1921 v držávi, iznova žigosati in razlika v taksi 10 (deset) dinarjev se mora plačati najkasneje do 1. oktobra 1921. V Sloveniji bode izvrševal to žigosanje davčni urad za mesto Ljubljana. Lastniki kvart in domin morajo v svrho žigosanja donesti pismeno nekolkovano prijavo, v kateri imajo navesti, koliko že rabljenih in koliko še nerabljenih iger kvart in domin donesejo v žigosanje. Prijave napraviti posebej za že rabljeno in posebej za še nerabljene kvarte in domine. Še nerabljene nove kvarte po trgovinah in pri zasebnikih, za katere se je že poravnala taksa po tačasnih predpisih, se bodo žigosale in opremile z takso po točki 3 in 4 čl. 83 taksnega in pristojbinskega pravilnika na ta način, da se bo udaril žig pod prejšnji žig in sicer tako, da se na tem mestu zavoj nekoliko pretrga, in da se bo nova takša dolepila ter uničila poleg stare takse. Že rabljene kvarte se bodo pa žigosale na ta način, da se novi žig udari pod starega, takša se doplača in nalepi na prijavi. Domino se imajo žigosati kakor kvarte, po predpisih točke 15. čl. 83 navedenega pravilnika. Stare in nove domine se bodo žigosale na isti način, le na nove še nerabljene domine — se lepi taksa na akcinjico poleg stare takse, a taksa za že rabljene domine se dolepi in uniči na prijavi. V obeh slučajih se ta taksa uniči z žigom, s katerim se žigosajo kvarte. Taksa 10 (deset) dinarjev se doplačuje le za One kvarte, na katerih se pozna stari žig in za domine, le glede katerih se vidi na akcinjici dosedanja taksa, drugače je plačati celo takso po tar. br. 236 začasnega zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. 6. 1921. Stranke izven Ljubljane lahko oddajo prijave in za žigosanje določene kvarte in domine pristojnim oddelkom finančne kontrole, ki jih službenim potom odpremijo na naslov davčnega urada za mesto Ljubljani. Vse igre, ki niso vnovič odkolkovane od davčnega urada za mesto Ljubljana v dokaz, da se je od njih plačala na novo določena žigovina, se smatrajo po l. 10. 1921 nekolkovanim in se kaznujejo vsi, pri katerih se najdejo kvarte in domine, za katere ni plačana taksa po začasnem zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah, z desetkratnim zneskom takse, ki bi se bila morala plačati poleg redne takse,
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
2. oktobra 1921.
Darovanje. Za »Narodno knjižnico« v M. Soboti so darovali. G. Joško Berlot 80 K, gg. brata Brumen 100 K, gdč. Ladislava Cvirn 40 K, gdč. Justi Pilih 20 K, gdč. Ladislava Cvirn 3 knjige, gdč. Marija Postl 1 knjigo, g. Franjo Kerec 2 knjige, g. Sl. Nišelvica 1 knjigo. Posnemajte !
Nakan tolvajije. Pred kakim tednom dni je bilo v M. Soboti v družbi dveh oseb pred kavarno Kemenj ukradeno kolo. Po par minutah je oškodovani zapazil, da mu manjka kolo, nakar ga je s pomočjo redarja našel svojo kolo pred kavarno Boroš. Gotovo je hotel storilec skriti kolo in za slučaj, da bi ne iskal oškodovanec, bi lahko brez skrbi ga odpeljal. Kot se čuje bo pristojna oblast ukrenila en tak odlog, da bo moral imeti vsak lastnik kolesa potrdilo, da je njegov.
ŠOLSTVO.
x Imenovanje : Ivan Voljč, za pom. učitelja v Trdkovi; Jakob Stanonik, za voditelja v Kančovcih ; Vida Korošec, za pom. učiteljico v Šulincih.
x Stalna namestitev. Janko Korže, zač. ravnatelj drž. mešč. šoli v Murski Soboti, je imenovan za stalnega ravnatelja. — Josip Gorišek, strokovni učitelj v Tržiču, je imenovan za stalnega ravnatelja za drž. mešč. Šolo v Dol. Lendavi.
x Odveza od službe v Prekmurju. Franc Ausser, učitelj in Voditelj v Adrijancih, je odvezan od slüžbe, ker je ni nastopil pravo časno.
x Usposobljenostni izpiti za obče ljudske in za meščanske šole (dopolnilni izpiti za osnovne in mešč. šole s slov. učnim jez.) pred državno izpraševalno komisijo v Ljubljani se prično v petek dne 4. novembra t. l. Pravilno opremljene prošnje (kolek za 7 din. in vsaka Priloga 1 din., overovljen slovenski prevod učiteljske diplome, zadnji namestilni dekret, domovnica) se naj pošljejo potom okrajnega šolskega sveta pravočasno, da bodo 25. oktobra v rokah izpraševalne komisije.
x Knjige in stvarne šolske potrebščine za uboge učence. Okrajni šolski svet je razdelil med šole za uboge učence 500 komadov knjig in več sto peres in svinčnikov. Še enkrat se opozorijo šolski voditelji, da šolske knjige naročujejo potom okrajnega šolskega sveta. Tako naročene knjige pridejo poštnine prosto in se dobi za uboge učence vsako ednajsto knjigo brezplačno.
GOSPODARSTVO.
q Z zagrebškega tržišča dne 24, septembra : Pšenica se ponuja postavno sremske postaje 1045 do 1055 K, koruza se ponuja 855 do 845 K postavno sremske postaje. Za rž ni večjega interesa a zahteva se zanjo v Vojvodini 870 do 875 kron. Ječmen prihaja na tržišče večinoma iz Srbije in Macedonije ter se oferira postavno Beograd po 880 do 890 K. Za fižol je povpraševanje popustilo. Beli fižol se dobiva po 1020 K, a pisani po 910 do 920 K postavno vagon Zagreb.
q Na zagrebškem tedenskem sejmu dne 21. septembra so bile sledeče cene : (za 1 kg žive vage : voli Ӏ. vrste 16 do 18K, ӀӀ. vrste 18 do 22 K, teleta 14 do 17 K; (za 100 kg) seno 450 do 700 K, otava 680 do 800 K, slama 300 do 320 K.
q Poročilo o stanju posevkov v naši kraljevini. Stanje posevkov in vpliv vremena na rast poljskih rastlin v prvi polovici tega meseca : vreme umereno, malo dežja. Lepo vreme vpliva na dozorevanje koruze, sadja in grozdja. Koruzna letina v večini slučajev zaradi suše ne bo povoljna. Tobak je dober, ker mu je bilo vrejme ugodno. Krmilna in sladkorna pesa bo letos dobro rodila. Otava bo deloma dobro storila. Grozdje se trga in sadje se obira. Vinska in sadna letna bo dobra. Kakovost grozdja in sadja je izvrstna. Rastlinskih bolezni in elementarnih nezgod ni bilo.
Proda se 14 rojov v ednoj kišti pri PRELEC FRANCI v Murski Črncaj. Cena po dogovori. — Za prezimlenje májo 
zadosta méda.
Novo prispeli
Cerkveni zvoni
právi iz bronca, jamstvo na desét let. V magazini okoli 50 falátov, rázne velikosti pri : METALLUM D. D., Zagreb Ilica 134.	Telef. 1—98.
Zahtevajte cenovnike !
SPECIALNA IZDELANJE
OCELNI ROLET
(Stahlrollbalken)
„PRVA V JUGOSLAVIJI“
Prevzeme izdelanje vseh vrst ocelni rolet za nove zgradbe, baute, auzioge i okna. Vsaka naročba se izvršüje na lástni mašinaj v pár dnévaj. Popravila hitro i po ceni. Stavbeniki, trgovci i májstri dobijo znaten popüst. :: ::
Zahtevajte cene z označbov mere !
CERBERUS
Patent lakat za ocelne rolete. Či máte cerberus Iakati na svojih roletaj, ste gvüšni proti vlomi i lehko mirno spite. :: ::
Mirko Benič, Zagreb,
Opatovina br. 11. — Telefon 9—98.
Šteinkol in drva
se dobijo pri Czipoth Viktori
trgovina z lesom, drvam in premogom,
Murska Sobota.
Ugoden naküp !
Anton Hack, zemljiški posestnik v Tratah (Wiesenbach) hšt. 34 pri Gornjem Cmureki, politični okraj Maribor, proda takoj svoje 20 orálov (plügov) veliko prvovrstno kmečko Vérstvo, obstoječe iz novih hišnih in gospodárskih hrambov, vse v brezhibnem stáni z njivami, trávniki, velikim sádnim vrtom, gozdom in brajdami. Osem gláv živine. Vérstvo je oddaljeno 5 minut od okrajne ceste Gornji Cmurek— Gornja Radgona in četrt ure od železnice Maribor—Ljutomer. Kupna cena ugodna !
ŠČETE KAJ KÜPITI
V ALI
MÁTE KAJ ODATI
Razglašüjte v        „Prekmurskom Glásniki“!
Amerikancom!
V Sebeborcih je eden 13 plügov velki grünt na odajo, šteri je v ednom falati. Poleg grünta je telko drv, ka se ž njimi lejko cigla za eden hram zežgé.
Pita se naj pri
Vogler Károli, Cankova.
SAMO EDNOK
Probajte pri meni küpüvati leder, poplate pa drüge čevljárske potrebščine, nigdár nete šli v drügo trgovino. Franc Cőr trgovec v Murski Soboti.
Fal cena !	Dobro blágo !
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelujejo v fabriki Ӏ. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
ALBIN SAGADIN
trgovina z ledrom
v BELTINCI, (Prekmurje).
ZVONOVI
dobavlja
„DELTA“ D. D. Zagreb, Martičeva ul. 15. (produljena Jurišičeva).
cerkveni iz bronca

TRÜGE
(škrinje) za mrtve v vsákoj velikosti in vse mrtvaške potrebščine se dobijo pri ALBIN SAGADINI v Beltinci.
Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Prekm. Glasnika“,