212. številka. Ljubljana, v soboto 16. septembra. XV. leto, 1882. lehaja vsak dan *ve*to 16 gid., za pol leta h ^M., z;i iVht leta 4 {»Kl., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za jjubljano brez pošiljanjana dom za vse leto 13 gld., za ćctrt leta ;i gici. 30 kr., za jeden mescc 1 gici. U) kr. Za pofeiljanje na dom raftana se po 10 kr. za mescc, po 30 kr. za Cetrt leta. — Za tnje dežele toliko vef., kolikor pofitnina znafia. Za oznanila plafiuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., Če se oznanilo jedenM'at tiska, po 6 kr. Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se triknit ali vpfckrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frnna Kolmana hi6i „GledaliSka stolba"1. D pravnifetvti naj Be blagovolijo pošiljati narofnine, reklamacije, oznanila, t. j. vBe administrativne stvari. Zmaga Anglezev nad Arabijem. Nh Bvetopisemskih tleh, v deželi starih Farao-nov dogodil in zvršil se je zopet zgodovinsk Čin. čegar posledice sezajo daleč &z mejo po naravi od kazanega mu pozorišča. Arabi-bej, ki ae je v krat-kem času od malo pozoatega polkovnika popel do velmožneg.i diktatorja Egipta, kateremu so slavo peli razni listi, prerokovaje hju slavno bodofinost in pripisovaje mu epohalno genijalnost, podlegtsl je v kratkej a povsem odločiinej bitki angleAkim polkom pri Tel-el Kebiru. Rfizbita je vojna sila Egipčuuov, Arabi sam prišel je baje uže v pest zmagonosnim zasledovalcem in boj v Egiptu je dovršen, ker po udarci pri Tel-el Kebiru uij pričakovati daljnega uspešnega upora, temvee odslej je ves boj samo če „zajčja lov". Ta odločilna bitka Anglezev v/.buja pri raznih Ijudeh razne, deloma popolnem navskri/ne misi i in obcutke. Veliko Število, in mej temi smo tuđi mi rahločutni Slovenci, milujejo Arabija iu Egipčane češ, da je po gaslu „Egipet Egipčanom" pri Tul el-Ktbiru narodnostuo načelo dobilo udarec ter zma-gala Angložev kramarska politika. A ne glede na to, da so se pri grozodejstvih v Aleksiimiriji Egipćani i/kazali nevredne, ker še nezrele za svobodo in samoupravo, ne sme se prezirati, da se ob bregovih Nila nij razpravljalo toli narodnostuo, nego versko, panislnmitićno vprašanje. Podlegel je fanatizem Mu-hamednnovih vernikov, omika zmagalu je natl nfri-kansko in azijatsko besnostjo, ob jedneni pa j« »asa kleta nasprotnica, Turčija, unićena v Egiptu, ona Turt-ija, ki je poslušaj« šepetanje tnjni'ga svojega svetovalca, železne»a kttncelarja, igrala jako slepljivo ulogo ter danes Arabija odlikovala sijajnim redom, jutri pa ga zaradi premenjenib razmer proglasila puntarjem. Angleški list „Daily Naws" piaož o angleškej zmagi, pravi: „Angleška mora v Egiptu uvesti ustavo (representutivne naredbe), primerno zđanjim J egiptovskim odno.4ajem. Po vsakej ceni pa s»> mora preprečiti upliv Turkov v Egiptu. Nobena posledica angle^kega poai edovanja bi ne bila neznosneJM, za Anglijo, nego zopetno uvedenje uvtoritete sultanove, ki je uekdaj tuko pogubijivo uftukovsila." Po tej izjavi odvnžnega an^'leJkega lista in po zatrtlitvi ministra Gladstona, ki se do zdaj še nikdar nij izL»everil svojemu gasiu „Hands off" in še pred ekspedicijo v Egipet v javnem zboru izrekel se: du ne nameravti dotukniti se svobode Ei?ip&anov, tem več de jih hote !e osvoboditi terorizma vojne stranke, bi se skoraj smelo sklepati, da bodoftnost Egipč'jmoin ne bode neugodna, morria ugodnejša, nego marsika-teremu narodu drugod. Angleška zmaga razprčila je preteči požar izlamizma ter s tem kolikor toliko precrtala račun brezobzirnemu mogotcu v Varzinu, kateremu bi bil iztomizem postal aicer močan zavezuik ter je oma-jula vero v Bismarckovo vsegamogočnost in n*1-zmotljivost, katent je postajala od dne do dne olio-lejAa in ne/nosna. Ker je tcdaj pri tem porazu prizudcta Tur-čija in jej bode odvzet Egipet, va katerego ne bode ve£ srebala novih mo£ij ker je to zoptt korak k njenej oslabljenosti iu k konecnemu razpadu, moramo s slovtinskega sr.alisča izražati le svojo za-dovoljnost o tem najnovejšem flogodku, ki je ne-kaka zadostitev za one slovanske junake, ki so pred štirimi leti z vezanimi rokaini stali pred zlatim Carigradom in bili po lieaconsfieldu in Bism'ueku go Ijut'ani ?a trofeje dolgotrojnega krvavega boja, ker si nijso upali zvršiti „fait accompli". Politični razgled. \otranj iležele. V Ljubljani 1G. septembra. C'4»*;irju so se na potu iz Gorice v Pulj izkazovalu [»oklonstva, ki jih ni mctgoCe na kratko opisati. Kakor so bila va/ličn*! v zvunanjosti, tako so bila jedina in slirna v nepopa<'«*ni srrnosti in in udanosti do monarha. V (rradiški, Tržiću, Nabrežini, Sežani, Itakitovici, Buzetu, Pazinu in Vodnjaui izstopal je cHsar iz dvorskcgn. vagona ter je spre-jt'niiil poklonstva oblastij, (iuhovs^ine in druAtev. — V Pulj i je bil veličanstveno pru-aknu in sprejet. Deputacija rckMl4re-jela se bode v nedeljo v avlijenci ter je uži' odpo-tovidu iz Roke. — Tuđi reski namestnik grot'(i eza Szapiiry podal se je v Trst. Državni Hnančni minister i»l. 14all»y po-slovil se je 13. t. m. od uradnikov v Serajevu ter se podal v Mostar, od kodi-r bo potoval y Trs,. Da bi se sprovidel »t«<««. rezerviran za kako mobilizacijo, naroča se obrinskim predstojnikohi, da narede do 30. t. in. spisek vs«ih rezervistov po števili in vojskinem oddelku, kamor spadajo. itiiMiiiMlta tlu h o všč i n a postala je zelo nemirnu, kar je odsto|Ml metropolit Semb rato w icz. Veliko število giisko-katoli^kili duhovnov hoče mu poslati prošnjo, naj bi v očigled kritičnomu polo""vju rusinske duhovšcine ne izvrši! svojega sklepa ter je ne zapustil; sklicujejo s^ tuđi na kanonićne postave, katere nm odstop izrećno branijo. Viijinjo Mktkin lia-iiiilii, v kattrej zahteva v imem nu'dnarodni'gu prava piizn.'ivanje popohu« nevtralnosti ^IcmIć kanala. T.t resolucija se bode poslala vsem vladam iu parlamentom. () l^t;i|>iii: Zina^a Anglezev pri T»'l-el-Keb'ru je skoro gotovo odločiia usodo Egipta. Vojska Arahijevu, ki se ji» v t»»in knttkem boji jako slabo obnfsla, je vei-jidel ra'/pršena. Anuleži za- LISTEK. Nove slovenske knjige. Zopet nam je prijetna priliku pečati s^ z mi novo izišlimi slovenskimi knjigami, s katerimi se je obogatila in popolnila nnša šolska literatura in katere so zopet vesel dokaz neprestanega marljivoga delovanja. Danes imamo pred seboj: I. Zemljepis za prvi razred srednjih Sol. Spisal in založi 1 Janez Jesenko. Gena 45 kr. V Ljubljani. Natisnila „Narodna Tiskarna". 1882. Ta 11G strani obsezajoča knjiga razpravlja, kolikor je za pričetmke srednjih šol potrebno in predpisano, zvezdoznanski, prirodoznanski iu đržavno-znanski zemljepis, ter ima kot dodatek še: Ilnz-merje mej staro in metersko inero; pregled viso-kosti nekaterih gora; pregled obzirnosti nekaterih jezer; pregled nnjimenitnej.-ih rek iu primerjajoć pregled toplinskih razmer. Da je vsa tvarina temeljito obdeluna, temu porok je ime gospoda pUatelja, | katerega nam je hvaležno prištevati mej imjinarlji-\ vejše pisatelje Šolskih kniig in sploh mej neumornu ; delavce na literarnem polji, kajti ražen knjige, o ka-terej je baš govor, napisa!, izdul in založil je g. profesor Jesenko Še: Zemljepisno začetnico, Občni zemljepis, Mali občni zemljepis, P rirodoz na ns ki zemljopis, Ohcno zgodo-vino I., II. in III. del, Ooldsmith: Župnik \V a-kefieldski in Cummins: Prižigalec I. inll.dd — tnko, da nas je v zemliepisnein in zgoilovinskem oziru oprostil vsakersnih skrbij in nam vrhu tega še priredil zabavno berilo. Jezik v najnovejšem aeinlie-pi^u je čist in gladek, izrazi i>ovoljno izbrani. Rodi tedaj tej knjigi tolik uspeh, koliki; je delavnost in požrtvovalnoat gospoda pisatelja! II. Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske sole, s e s t a v i 1 a A. II a z i n g e r i n A. Žurne r, ljudska učitelja. Ona vrzanej knjigi 24 k»\ Založil pl. Kleinniiivr in IJumberg. (lospoda spisatelja. A. Ruzinger in A. Žumer sta pred dvema le-toma izdala „abecednik za slovenske ljudske sole", kateri se je po Slovenskem tako hitro razairil, da je pred kratkim uže i/.šel v drugem natisu. To je najboljši dokaz, da je knjiga šesta vijena po pravih pedagogicirih načelih in da ustreza ter.jatvam slovenskih ljudskih šol. Po istih načelih sta ta dva gospoda izdelala „prvo borilo in slovnico1* za drugo šolsko leto. Nudejati se je torej, da bi»lo gospodje1 učitelji na slovenskih ljudskih šolah ravno tako veselo pozdravili to novo utuo knjigo, kakor poprej abecednik, tem bolj, ker Sole, katere so vpeljale abecednik, iinajo za drugo solsko leto prave uf'no knjige; kajti „drugo berilo in slovnica" je pisana za tretje Solsko leto. Uze po vnnuiej obliki s'^ ta knjiga sama priporoca. Papir je motan, ti.sk pa prav ri».z-ločen in velik, kar posebno poudarjamo, ker so mnogokrat slišijo tožbe, koliko kratkovidnih otrok v vifjih razredih kažejo stntistićne date. (iotovo k teinu tuđi pripomorrjo učne knjige z premajhnim tiskom. Kar pa se tiče vsebine, nam površni pregled kaže isto ra/.vrstitev tvurine, kakor se nahaja v abecedtiiku, sumo da je tu v toliko rnzMijeiu, kolikor već je otrokom druzega Solskega leta umevna iu se torej popolnoma naslanja na „abecednik". Na-zorne vaje so jako mikavno sestuvljcne, n. pr. v sedli s« uže Zagazig in Belbeis in tuđi v ostrogu pri Kafr-el-Da varu so mendft uže tega prepri-čanju, da bode vsaki upor brezvspešen. Poročalo se je, da je ondukajšuji povelJDik, Šerif paša, uže naznanil, da se boce poslati. Ako je to res, potein se tuđi posadke v mestu Abukir, Rosette in Da-miette ne bode dolgo obotavljale, se podati. Priza-devanja Arabijeva, da bi u domaćih preblvalcev, fellah, storil dobre vojake in navdušene «a neod-visnost domovine, bila so zamau. Njegova vojaka počasi gineva in AngteJii bolo te ostanke kmalu premagali. Sicer vojne ne ni konec, vender se lahko v kratkem pričakuje in ko bodo Angleži imeli Se Kahiro v svojih rokah, tedaj bode egiptovsko vpra-šanje le še diplomatićne zanimljivosti. Naj nove j Sa poročila o vojevanji: Kabira je mirna; v K afr-el - D auar je prišla deputacija ka-hirskih prebivale^v, dn bi khediva uvćrila o svo-jej lojalnosti. Wolseley javlja 13. t. m., da gre v naglih marših čez puščavo v Kahiro. — Angleži posedajo kahirnko železnico. — VVoLselev je v Til-el-Kebiru osvojil si 50 — 60 topov. Arabi paša po-dal se je v Kahiro. Angleška kavalerija zasela je Belbeis kamor priđe danes \Volseley s pešci. — Angieška avnntgarda dopela je po železniei v Kahiro in je bila oduševljeno vzprijeta. Vse visoke osobu, ki 80 se udeh'žile revolte, so pokoravajo. Govori se, da je Arabi pasa vjet, kar bi moćno po-spešilo konec ustanka. Dopisi. 2as Tolmina 13. septembru [Izv. dop.| Do-šel je za To!min najvcselejši dan 12. t. m., kate-rega si mom občinn gotovo z zlatimi črkaini zabe-ležiti in slirtiniti v većni spoinin. Ta dan obiskal je Tolmin Nj. Veličanstvo presvitli naš cesar. Uže na vse zgodaj slifal se je grom topičev in igrala je domuča godba budnico po našem trgu; skorej vse, staro in mlado bilo je urno na nogah, okinčati po-samezna podlopjii, kaj ti zbirati .se je začelo ljudstvo od vseh stnmij v Tolmin. Na stotine za.stav, cesarskib, eesaričnih, sio-venakih in nvstrijskib v;hralo je iz posamezuih oken trga Tolminskcga, kateri je bil isti dan v praznične j obieUi. Pet lepo okimanih slovolokov s primer-nimi napisi, bilo je napravljenih; prvi bil je postavljen na mostu čez Sočo. Ob IO1,'2 uri zjutraj imznani grom topičev prihod Nj. Veličanstva v Tolmin, ter uže pred Tol-minom preko ceste ubrana innožica jela je presvit-lega vladarja pozdravljati z navduaenimi živioklici. Dospevši v Tolmin, stopi pred poslopjem c. kr. oUr. glavarstvu, kjer so ga pričakovule vse deputacije, iz kočije. Tu ga pozdravi in sprejme tolminski župan g. Devetak s primernim nagovorom, na kateri je presvitli cesar blagovolil odgovoriti. Na to aaigra godba cesarsko himno in navdušenih src iz grl veliko tisoč zbrane množice done neprenehni živioklici. Po končanein sprejemu ogledni si je presvetli cesar veteranec, nekatere tuđi nagovori). Potem iz-ročite Nj. Veličanstvu mladi gospici Ivaneič in Unterkircher z lepim govorom sopek cvetlic. Od tukaj poda so Nj. Veličanstvo v veliko dvorano c. kr. okrajuega glavurstva, katera je bila prav krasno okinčana, za Njim pa razne deputacije, katere so se zaporedoma predstavljale in sicer du-hovačina, okrajni glavar z osob jnm, okrajni sodnik z osobjem, župan tolminski z obćinskim zastopom, davkarski uradniki, obč. zastopstva Volče, sv. Lu-cija, Št. Viška Gora, Grahovo, Šebrelje, Ponikve in Cerkno, učiteljstvo, odvetniki, notarji in načelnik veteranov z 2 namcstnikorna. Po sprejemu teh de-putacij šel je presvitli cesar pea v cerkev, od tam v solo in potem je bil obed v gostilni pri poAti, h kateremu so bili povabljeni ruzen dvornih Se sle-deči gospodje: okr. glavar namestniški svetovalec Schemerl, okr. glavur Fabiani, okr. sodnik Unterkircher, tolminski župan Devetak, župan sv. Lucije Kovačič, tolminski dekan Kragelj, cerkljahski dekan Jeram, volčanski župnik Golja, odvetnik Pitamic in notar žl. Premerstein. Mej obedom je Nj. Veličanstvo biagovolilo z mnogimi povabljenci govoriti. Pred stanovanjem zbrano ljudstvo je pa navdušeno živio klicalo in godba cesar.sko himno svirala. Ob 3/4 1. uro popoludne koneal je obed in Nj. Veličanstvo poda se iz dvorane pred stanovanje, kjer je bil od velike množice navdušeno z živioklici sprejet, pozdravi ljudstvo na vse strani in obrne se do tolmhiskega župana, kateri je v primernej oddaljenosti zadaj stal ter izrer.e njemu in celej občini za lojalni sprejem stčuo zahvalo, stopi potein v kočijo in se odpelje iz Tolmina proti Kanalu. Na poti se je povsod, kjer so stali slavoloki, trenutek mudil in ljudstvo pozdravljah Sleđnjić moram pa šo omeniti, da ni] res, da je okr. glavar tolminski, — kakor „Tribune" od 11. in 12. t. m. poroča, — prepovedal županom cesar ja slovenski uagovarjati, ampak prosto je bilo vsakemu županu nagovoriti Ga, kakor hoče. Tuđi nij res, da bi bil okr. glavar prepovedal razobesiti slovenskih zantav, kajti lep rlokaz temu je, da je bilo po trgu Tolminu na stotine slovenskih zastav. Iz CMorice 14. septembra. (Izv. dop.] Pred-veeraj tor no ob dolo&enej U'-i, ob 5 Va namreč, pri-peljal se je naš presvitli vladar po soiski doSini v Gorico. Kolikor smo poizvedeli od svedokov, je bilo ono popotovanje pravi ,.triumf^ug", knkoršnega more le z dušo in telom cesarju udano ljudstvo napraviti. Koder se je ceser vozil, je bilo vse po mogočnosti najkrasntjše okiCano, od vseh stranij je privrelo naše ljudstvo, da z navdušenimi živioklici cesarju svojo udimost in zvestobo pokaže. Občnega navduiienja nij moglo motiti rogoviljenje nekaterih krogov, nume-njeno slovenski značaj naših gora in naše dežele v kot potisniti, o čemer je bilo uže v dunajskih listih in bode najbrž Je več čitati. Posebno hvalo Bino j dolžni izreci Solkancem, ki so, dasi blizo mesta Gorice — svoj slovenski značaj izvrstno varovali, kajti tu nij slišal presvitli cesar niti besedice tujke. V Gorici bil je vzprijet cesar po županu na takozvdnem Katariiiijevem trgu, kjer je stal slavolok z latinskim napisom in to vsled tega, da bi se ognili slovenskemu napisu, katerega so Slovenci poleg ita-lijanskega zahtevali. Kakili 50 korakov nižje je bil napravljen krasen paviljon, kjer je mestni župan nagovoril cesarja. Tu je bil tuđi prvi pozdrav od strani goriškega prebivalstva in dementija se ne bojimo, ako povemo, da je bil ta pozdrav večinoma slovenski, t. j. „živio" je zelo nadvlada!. Od tu se je peljal cesar po korenu, gosposki ulici in Travniku v deželno hišo „staro kresijo", kjer ga je pri-čakoval naš knozoškof, naCelnik civilne in vojaške gosposke itd. KinĆ mesta bil je krasen, posebno se je odlikovala v tom oziru goriška čitalnica po trans-parentih ia napisih ter jako okusnim ozalšanji fasade. Isti vtičer bila je bakljada, katere se je ude-te/.ilo kukih 1G0O ljudij; goriška čitalnica s „pod-porniin društvom" je dala kontigent od nad 200 udeležnikov. Vse nadvladajoči živioklici so mai\si-komu svetločili, da Gorica nij še italijansko mesto, kar si dotičniki domišljajo. 13. septembra ob 7. uri zjutraj bilo je vojaško nadzorovanje na Itojah. Cesar bil je posebno z na-fiimi brambovci jako zadovoljen in jim je v priznanje v slovenskem jeziku zaklical: „prav dobro". Ob 9. uri ko se pričele avdijence. Od slovenske stran so se ražen različnih županov poklonili cesarju pod-porno in bralno društvo po g. vodji Povse-tu, gosp. dr. GregorčiČu in Klobučarju, Čitalnica po g. pred-sedniku Jegliču m politično društvo „Sloga1* po g. Tonkliju, kateri je cesarja slovenski nagovorit, kar se samo ob sebi razume. Ob 2. uri popoludne pohodil je cesar bolniš-nice, svilorejsko posku3evališće in slovenski in itali-janski oddelek kmetijake sole; ob 4. uri se je pri-peljal na Itojice k ljudski veselici, katera je bila ne-prekosljiva in jetiina svojo vrste. Ves dan je vrelo ljudstvo od vseh stranij v mesto in uže predpoludne je bila gnječa na Travniku in glavnih ulicah tolika, da je bilo mogoče ie poćasi in s trudom dalje po-mikati se. A ob 4. uri ae je zbrala vsa ta množica z meščani vred nad 30,000 ljudij brojeća na Rojicah, obširni ravnini blizu gotiške postaje. Tu je bil z visokimi koli, na katerih so vihrale, državne in deželne zastave obmejen in z bršljinovimi in hrasto-vimi ovitki preprežen prostor. V sredini bil je postavljen rudefie-bržunast baldakin za cesarja, nasproti pa onu'jen prostor za pevce, katerih je došlo od vseh strani nad dv*»sto. Tu naj omenim, da bi morali sodelovati pevci vseh narodnoatij, katere se na-hajajo na Gorialsem. Parlamenti ral o se je zbog tega z italijanskimi pevci in „gessmgsvereinovci" mnogo in dolgo, toda Italijani se oijso hoteli one svečanosti pod nobenim naiinom uduležit', jedoega je uže a priori grizlo po trebuhu, dru.!emu je bila soproga na mrtvaški postelji, tretji je imel sestre na Rojice izpremljevati itd., kar jih pa nij motilo, da so 8. septembra v Šagradu v društvu z Tr>.ačani iu Mranci pesni peli, katere jim nijso ngiiženja" prouzročile, kar stno po „Independentu" poizvedei. Prizudeval si je posebno goriški župao MavroviĆ, da bi jih pregovori), toilu vse zamau. NevoJjn radi tega bila je pri Ncmcih kakor pri Slovencih obča. Ker bi bilo vfiled neudeležitve Italijanov petje izpadlo, so se mogli pohlevni Slovenci — teh je bilo blizu 2O0, vsi namreč ražen 25—30 udov tukajšuega „gesaaga-vereinaa — udati in tuđi ita'rijansko peti. A nij to unicum, da Slovenec ne ume pred svojim vludarjem. peti, ker Italijani nočftjo vsled „grizavice" sodelovati?! Petje vodil je slavni slovenski „general" Hribar in bilo je — kakor vselej pod g. Ilnbar-jem — precizno, izborno; čudom se moramo čuditi vspi'hu posebno z ozirom na to, da so pevci oi vseh stranij še le tišti dan v mesto prišli in tore] k večjemu jedno ali dve skupni vaji imeti mogli-Goriški, šempaski in črniški pev<:i so prinesli svoje narodne zastave, kar nij bilo mogoče zabraniti, d»si so bile slovenske trobojnice v mestu prepovedane; a gotovo je, da so one zastave uekatere gospode zelo v oči bodle. Slavnostui sprevod je prekosil vse nadeje. Na-tanko popisati ga, nij mogoče, to se mora z lastnimi oćnii videti. Nad 120 občin v abe-dnem redu s svo-jimi zastavami in napisi, — po „želji" slavnega. odbora so bile vse zastave oboiu, da bi se mir ne kalil (sic!), čruo-žolte in belo-rudeče in 1G slovenskih društev s svojimi narodnirai zastavami so marširali pred našim viteškim cesarjem, pozdravljaje Ga z burnimi živio-klici. Z nepopisljivim navdušen-jem je bil mej drugim sprejet „Naprej", katerega je igrala godba naših vrlih Bricev mej spre-vodom. Za društvi so se zaćele naprej pomikati po-samezne skupine predstavi]ajoče kmetijstvo, živiuo-rejo, vinorejo, svilorejo, sadje-cvetlicorejo, gozdarsivo, skupina mornarjev in ribičev, lovcev in koueCno svatbeui sprevod, predstavljijoč staroslo^euski obića] pri bvatbah na Goriškem. Toda ad mijorem Dei gloriam so bili predstavljači — Italijaui, kar nij čudo, kajti Slovenec, Pajer, Ritter iu Pretis, „\vie reimt sich das zusaminenV" Po dokonćanem sprevodu bi se morala pričeti ljudska veselica, ples na „brejarjilr', plezauje aa jambore itd., totla dež, ki je zaćel mo6no liti, je prouzročil, da stno naglo v mesto pohiteli, kjer je naše ljudstvo do pozne no5i cesarja pred deLelno hišo 'L vedno ponavljajočinoi živio- ia slava-klici ne* dvogovorih in pogovorih (obleka, družina, cerkev, zemlja in zrak i. dr.), kar otroški duh bolj vzbuja, kakor v pripovedovalnej oblik i. Vsa berila so kaj dobro izbrana iu knr jih je v vezanej obliki, jako pripravna za memoriranje. Jezik je prav priprost in umeven, vse je obravnavano v kratkih stavkih. — Slovnica (19 strani oLsezajoča) je obravnavana v 22 vajah. Pravila so prav kratka in umevna. Glavna prednost te slovnice pa je ta, da se popolnoma opira na berilo, kajti većina slovnlcnih nalog se ima izde-lati po zazmunovanih berilih. Tem načinom postane slovnični pouk, ki je sploh bolj suhoparen, živah-nejši, mikavnejši in hi^ji. Dalje so naloge jako lahke in so pripravne zlasti za posredni pouk. Ome-nimo naj še nekaterih nalog pisanih v dijalektu, katere imajo otrod pravilno prepisati, n. pr. 13., 57., 64., 66., G8., 77., 142. naloga, kar kaj dobro slu£i v zboljšanje jezika in pravopisa. S to knjigo stil gospoda spisatelja narodnemu šolstvu in ii(:iteljstvu kuj dobro postregla in ako tu izrazatuo željo, da dobi čim preje tem bolje raini-sterijalr.o potrditev, govorimo gotovo v smislu množine narodnih učiteljev. Dalje v prilog i. Priloga „Slovenskemn Narodn" št. 212. 10. septembra 1882. popisljivim navdušenjem pozdravljalo Raz3vetljava mesta nij biia radi de?ja, ki je nu večer curkoma lil, tako sijijna, kakor bi z ozirorn na priprave morala biti. Danes 14. septembra ob 7. uri zjutraj — na-mesto ob 8\'a kakor je bilo v programu — naziu-njalo je gromenje topov in zvonenje odhod Nj. Veličanstva v Tržič, Nabrežino it gleda ta uzglcdni /.avod. Trud se mu bo obilno izplaPiU. ?a'V ti je |)v)sebno, da bi večji poscj^tuiki zltisti po Dolriijskem posiijali svoje »inove v t^ za-Vrd, v k>. tereni sr uooi.ci v dvoletnem kurzu nauče zraven kmetirtva tuiii se drugih znanstvenih protl-metov in t<-h inorebiti ne dosti manje, kakor v štirih ni/jili uiz-eildi srednji Sol. Sicer pa ućenci tega zavodi«, kateri ne ostanejo na svojem domu, dobe lehko prav dobre privatne wluf.be, dostikrut še boljše, nego on , k.'trri so po dvanisjst let trgali hlače po šolskih klopeh Naši pg. poslanci pa naj ne pozabijo tuđi ieto* povzdigniti gl;tsu za vstauo-vitev Sole v.a druge t-troke kmetijstvu; morebiti so se poslancem nanprotne stranke uže letos kaj oči odprle, da s" takej, vsej deželi koristni napravi, ne bodo protivili. Marljivima učitrljema, g. R. Dolencu in gosp. Pireu na njihovom trudu iu požrtovuluosti za časa kmetijskegH tečaju: nujsrčnejšo livalo! Domaće stvarL — (Pr osviti a cesarica) prifila je danes s posebnim dvornim iz 6 vagonov obstojet'im vlakom ob 7. uri 10 minut zjutnij v Ljubljano, a uij zapustila vagon, anipak z^jtrkovala je v vagonu, ka-terega oluu pa so bila zagrneua. Zajutrek so priprav-jali uže včeraj zato v Ljubljano dožli kuharji. Na kolodvoru bil je g. daželui predsednik z gospo so-progo in gospodično hčerko, župan g. Grasselli in jako mnogo odličnoga občinstva. Vlak odpeljal se ju Čez 15 minut. — (Svarilo!) Po dunajskej cesti pobira nek rokovnjač puš.ce za „Narodni Dom". Pobral je uže dve pusici va cerkveue potrebe 10 jedno za „Nu-rodui Domu. Krčmurji pazite torej! — Župauatvo ČrnuČe Hi. ivgastji 18-S2. Peter Dobravec, župan. — (Nunskacerkev) se je pretečeni ine-sec znotraj j:iko okusno prenovila. Delo je izvrši], kakor pri IVančiskanskej eerkvi, stavbeni mojsttsr g. Falfschini. — (Kranjsko obrtno "društvo) ima svoj meshčni občni zbor v i)onedelj»;k 1». sept mirni zve-Ćer ob Va8 uri v salonu gosti'ae pri „Lozarji". Dnevni rt«d obse^a: 1. Posvetovanje in sklapanje o prenaredbi nacrta za novo obrtničko postavo; 2. Kako bi so zastopalo društvo pri obrtnem shodu na Dunaji; 3. Ra/govor o predlogu zarani ustanovljenja obrtnih bauk; 4. Razgovor o tukajšnjib tibrt-uih in druHvenih ra/jm-r 'i. — (Občni zbor „Narodne sole") vršil se je na predvečer sloviMiskega uoiteljskega društva v čitalničnej dvorani v navzO'Miosti kukih 50 udov. Predsednik društvu c. kr. učitelj g. Fel. Stegnar opomni, da je >;a »klepčnost trehu samo "" 0 l:hmov, a danes je vsaj petero stevilo, kar je vsekako veselo znamenje. Društvo »o je ustanovilo v Idriji 1870. 1., k je bila res smela iu predrzna misel, kajti Idrija in nje okolica nij itnovit kraj. Usta-novniki so bili: Grepjor Žerjav, Stefan in Ja-nez Lapajne, Ivan Itupn ik in Feliks Stegnar. Leta 1872. preselilo se je društvo v Ljubljano in tu so se za isto počeli navđuJseno zanimati gg. po-elanci dr. Razlag in dr. Vošnjak. Dr. Ilazlagu se je zahvaliti, da je društvu za vspešno delovanje pri-debil podporo kranjske hranilnice, katera je darovala v teku desetih let, 120Oglri., za kar jej pred-sednik gosp. Stegnar izreka iskreno zahvalo, potem društvu „Sokol", katero je priredilo zabavo, ki je donesla 123 gld. dobieka, in gg. profesorjema \Vies-thaler in Suklja, gg. dr. Tavčarju in dr. Šavniku, ki so priredili znanstvena predavanja, ni& manj pa g. Hnbarju, zastupniku banke Slavi je, kateri vsi so naklonili „ Narodne j Soli" znatne svote. Društvo šteje jako mnogo dobrutnikov, mej nj i mi c. kr. šol-skega svetovalca dr. Moćnika, kateri blagemu naroenu nakloni vsuko leto redno 10 gold. podporc. Vsem izjuvija preilsednik presreno zahvalo. PoroČilo gospoda predsednika Stegnarja. vzanue zbor z veliko pohvalo na znanje. Iz poručila blagajnikovega se razvidi, da je imelo društvo 771 gld. DG kr. dohodkov iu 622 gld. 74 kr. stroškov, kateri novci izdali so sh po vsem ?,a nakup šolskega blaga in podarili revnim šolum. Premoženia ima društvo 347 gid. 52 kr. Zbor pohvalno odobri rai'un odbora in izreka zahvalo odburu za il»'lovanj(i, posebno pu predsjedniku g. Stegnar ju, Vrsijo se volitvo iu izvoljeni so skoraj jednoglasno v odbor: Feliks Stegnar (predseduik). Andri'j Pruprotnik (»odpreilstidriik). Matevž Mo£mk (tajnik in \ lugajuik), Ivan ToinAić, France Praprotnik, Frarute Bor.Unk, Ivun Govekar, Ileurik Pod-krajsek in A. Žumer. Naj bi novi odbor tuđi na dalje tuko vspešiu) deloval na korist „Narodns Sole". — (Hitra smrt.) NtuliuŽenir Haida v Trstu, ki je v razstavinem vrtu uvel električno rnzsvetljavo, imel je predsinočnjem na strehi žoluznega paviljona opravek, pri kuttrem mu je pomagal delavec. Me} delom »grudi! se je hipom inrtev na tla. Električni tok zađe1 ga je, ko je hotel pritrditi kovinski žici. — (Rudoliovo.) Oetrta porotna obravnava. Na klopi z&toJ.encev sedi Martin Kranjee, 25 let star, doma i/ Gorifike Gore, soduije Moki ouoške, za-tožen zaradi hudotlelstva požiga. Martin Kranjoc je bil zadnji čas premogokop v Trbovijah in je prišel 22. j uniju t. 1. domov. Ker pa nijraa doma nobe-nega od starišev, nego mafieho in ofima, sprejela sta ga ta dva prav mrzlo in mu ?e veterje privo-Sčila nij ti ta, zaradi tegu je on sklcuil se nad njima maščevati. Pobere svojo obleko ter gre proti ko zolcu, katerega z fcveplenko zažge in potem zbeži. Zapaljeni kozolec stal je kukih 11 korakov od tlrii-zega staništa, katero je bilo zaradi tega zelo v ne varnosti in katero bi bilo gotovo po požaru pokon-čaiio, će bi bila le kivka sa pira. Škode je bilo okoli 50 gld. Z'tožene'1. dejtuvja nij tajil in se zagovurjal, da ga je budit zmotil. Porvtniki .so njim stavljena vpraSunja jednoglasno potr.tili iu zatoženec bil je obsojen na 4 leta težke ječe poosirene vsak mesec z jednim postom. — (Iz Vipave) se nam piše v 15. dan t. m. Včeraj usula se je mej 10. iti 11. uro pred-poludne čisto suha pa gosta iu debela tofca čez na i večji del vipuvtske doline. Ta to&a bila jo torej uže četita letos in vzela je naj vučji del ufce dozorele^u grozdja, kolikor ga je prejSnji tedense ostalo. Vipuv-ski kineto\ak' s > letos glede vinske letine popolmun poškodovani, žuga jun najveća be hi. Kakor se sli&i. potolkla je to'a ludi vef'ji del z {jfozdjein letos prav bogato obloženeya Krasa. Sam Bog vali, bode li Vipavcem od finaiV'ne dirukcije na davkih kaj od-puščeoo, ali, kakor po uuvadi - uič. R. D. — (Poverjeniki banke „Slavije") zbo-rovali b»do v četrtek dno 21. t. m. v Ljubljani. Ti poverjeniki so: Pet«: r Ba j s . posestnik v Dvoru pri Vrbi na Koroškem; Ju nj Biankini, urednik BNhrodnega Lista" v Zadru; dr. Karol vitez B!eiweis-Trdteuiski, (hvžijlni poslanee itd. v Lju\»ljj'ni; And rej Eiuspielo.-, deželni poslanec itd. v Celnvci; J. D. U u bor. posustnilc v Ljuto-meru; Kazimir Jelušić, ob'-u-aVi tajnik v Ka, stvu; Slavoj Jenko, posestnik in trgovec v Pod-gradu istrskem; Ivan Murnik, tajnik trgovinsko obrtnijske zbornice v Ljubljani; Iva u Nabrgoj, državni in deželai poslanec na Prošeku; Ivan Povše, ravnatelj kmetijske sole v Gorici; dr. Albin Poz nik, c. kr. bilježnik v Novem mestu; Bo zidar Raič župnik pri av. Barbari v Halozah ; Gtišper Žorn, posestnik v Gornjej Vaši; dr. Josip V o-šnjak, državni in deželni poslunec itd. v Ljubljani; Dragotn Žitnik, posestnik v Borovnici. — (Gibanj e prebi val stva 1. 1881. v AvRtriji.) Osrednja statisti^na komisija objavlja svoja opazovanja in svojo statistićno tvarino za preteklo leto. Po tej bilo je v vsej Avstriji lansko Uto 177.323 porok, mej tenu 1531 meSsnih, 138.837 katoličkih, 26.047 grčkih, 3100 protestantovs'.,ih, 37fi,f5 židovskih, 120 brezverskilr. Največ porok bilo je mesHfia januvarija in februvarija, po dežflnh pa v Galiciji 51.000, v Českcj 44.000, v DnU nje-Av-strijskej 18.000, v Moravskej 17.000. Porojcnih bilo je 85G.818, mej temi 22.479 mrtvorojenih. Novo rojencev bilo je 714.749 zakonskih, nezaknnskih 119.590. Kot dvojčeki priSlo jih je < 18.G75 na svet, troj<'-kov bilo je 301, četvorfekov pn Stirje v Galiciji. Umrlo je G78.G04 Ijudij, 351 046 timskih, 32G G58 žeosk. Najvetja uinrljivost je v zimskih, naj manj sa v poletnih meaecih. Več nego poluvica umržih bi!o jih je pod 10 let starih. Prebi vulstvo Avstrije koncem 1. 1881. izračunilo se je na 22,134.954 Ijudij, ki se toko raavrste: Dolenj.i Av-strija 2,332.0OG, Gorenja Avstrija 75G.01G, So'no-graška 1G3.101. Štajerska 1,209.055, . Ko: oŠ!ljii»i: V đeželnej bolnici: 10. suptembra: Marija Krepan, delavka, 65 let. — Ana ScvSek, gostiju, 71 let, za starostno alnbostjo. — Juiujz Voku, poaeatuik, 4;"> let, za jttiko. 12. Hiiptcuibiii: Junez Zalaznik, ciolavfiev sin, G dnij, za Blabt)Htjo. l-i.*8uptembra: Matevž Avber, gostaČ, 80 let, za sta-rostjo. — Fran l'riuic, pekar, y4 let, za jetiko. Tisjci: 15. septembra. Pri Slonu: Czajanskv z Dunajn. — ftehreinor i/. Oradca. — Klein lJm^c. — ijloschka z Duinija. — P<>d-lović ik Bol^railn. Pri Mttlići: Mali a Dunaja. — Oidoni iz Trstu, — JSoclier \'L Gradca. — Pri »VHti-lJNlteiti «H>»iirijl: Thoniič iz Ljubljane. — TotuS 7, U imaj a. — Pri biLVinMUtMit tlvoi-u: pl. Nat?y iz Trsta. — Seulnmjer 'A 1)u.uaju. — dne 1G. septembra. (Izvirno t'ilegraiično poročilo.) Papirna renta.......... 76 gld. 80 ki. Srubrnsi renta .... ..... 7? n 'ly r Zlata rcuin.......... 1)5 , 40 „ r>7o iij arena renta......... D3 „ — Akciju narodne bunko....... 825 B — r Kix- Srebro .... ....... — n — D Niipol. ........... 9 n 45'/, B C. Kr. cekini........... & T. ^ii » Neiuske marke ..... . 58 B .'Jf) n iu/o ilriavno srečke h 1. 1B54 250 glil. 120 „ 2 ■ r Uržuviae arečke h 1. 18(J4 . . 100 „ 1(0 „ 20 :°/0 avstr. zlata renta, đavka prosta . . S*5 , 40 n Ojfrsk« zlata rinta 6°/0...... 119 , 15 „ * ^U...... ^8 20 „ . papirna renta 5°/0 . . . , H7 20 6°/0 Štajersko zeinljiSč. otivez. obliy. . . 104 ., — " DtinaVH rej,;. art'čke 5°/,. . . 100 ffld. 115 „ __ " Zeiulj. olifi. avstr. 4l/,°/c zlati zast. listi . 119 „ — " l'nor. oblij; Elizabeti ne zapad, žehznice i>8 , 50 Prior, oblig1, Fenlinaudove sev. želtr/.uice 10'i n 25 Kredit!ie drečite.....100 ^ld. 175 „ — „ Kndolfove srtčke..... 10 „ 21 , 25 „ Akcije aiifflo--iv.Htr. banko . . 120 „ 122 n 40 Pr!unmw'Hy-druSt. v«lj. 170 g\&. ft. v. . . 228 "9 25 1 Tržne ceiie v IJuhljaai dne H>. septe.mba t. i. gld. i kr. PSenica, hektolirer......... 7 64 Iti**, „ ......... 5 2D i .Fičinon „ ......... 4 6 ! <>V«9, n ......... 2 GO i Ajila, n ......... 5 53 ■ l'roao, „ ......... 5'4 Kutitza, „ ......... H i hO hui-M n ......... 8 ' 50 '!«•»" n ......... 8 50 Fi/ol „ ......... 9i — Kioinpir, 100 Kilo^ratnov....... 2 ' 50 AIjihIo, kilogram........ — 92 ; ^ilst, „........ — 8B | Speh friSen „ ........ — 80 ! „ puvojtui, „........ — 78 Surovo nisislo, „ ........ __ 78 Jajca, jedno............ — 2*/n j Mleko, lit»;r............ — 8 Govejo meso, ki okruni...... — 56 Telefjc „ „ ...... — 56 Svinjsko „ „ ...... — 58 • KoAtrunovo „ B ...... — 28 Kokoš.............. — 35 (Julob.............. __ 18 Si'no, 100 ktlogramov........ 2 50 »laum, „ „ • ,...... 1 42 Drva uda, 4 kv. metre....... (1 — „ melika, v „ „....... 4 — iMeteoi'ologičiiD jMirorAlo. A. V Ljubljani: Dan Cus opa-zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vo-trovi Nebo Mo-krina v mm. 12. septembra (lb 7. uri zjutraj nh 2. uri popMuilno «b 9. uri iTciitr 780-94 mm. 73037 mm. 7.-J0"74min. , i , ■ -r-15-8»C + 19O°C + 14-8°C brci-Tutrijo sUliolesi jti^rrzalioil sli'huti'ii jugozahoJ oblaruo obliiiuo (iclmiiit jasno 2O-50mm. dežja. 13. septembra ob 7. uri ijutriij ^h 2. uri pnpo'uilno ob 9. uri uei!tr ob 7. ari ijutraj ot) 2. uri ppolmln«' ob 9. nri ' (ilt I. uri : 7.jutr»j ob 1. uri |IO]II>|||:|||0 ub 7. uri zuhr i 728*97 inui. 727"73mra. 727-77 mm. + 14-8°C + 16'2°C + 14-G<>C slaholcn jugozaliod slubufiia burja slnbiilcn uliuJ oblasno oblačno oblačno 20-40inm. dežja. 14. septembra 728-77 mm. 731-11 mm. 732-81 mm. 7i}2'3l mm. 73112 mm. 731% mm. +12-80 c + 15-8»C + 1O-4PC + 8-8° C + 19-6°C + 150° C ilabotea jir;i'ovl idovali južni vetrovi. Temperatura je povsod prečoj mof-iio palu in postala žo podnoruialna; razloreK med mašc-sinioin in mini uom si", je šo luoenejo /ravnal. Nebo je bilo tikoraj \>ov«i)il ali popoluoma ali pa Haj deloina oidačno, vrlini; Kolo nostanovitno, većinoma skoraj ves 6;ia de/.evno. Išče se v kuprij.skih zudevab z mešanivn blagom izvođen in spreten konti v prija-inej vaši na de/.eli P'tleg ju'no žolc//.niee na Notranjskeui pod dobrimi pokoji. (5!>H — 1) l'onudbo in nataneneja pojasnila ae zverto \rA oprav-ništvu „Slovenske^a Naroda", kamor naj se ponudim pošljejo. Dva dijaka (tuđi trijiO iz dobro bi5o 8pivju,6 ac v stanovanje in hrano*, v;imuii/,i)< i tu.li v poduk. Kje — povć upravništvo „Slo-MMi«kffj;a Naroda". (f)9j. 2) Učenec, od M do 15 let hIjii-, najrajse z de/olo, se takoj sprejnui v brivnieo proti dobrimi po^>ji. — Kjo¥ zvo so pri upiavui-štvu „Sloventikega Naroda". (fj69__6) 200 mernikoT najlepše ciste semenske v^eulce (resnice) se proda. Cena posameznim a #ld. 3. — Te ae vec skup vzame, popusti se v ceui priinemo. Graščina Kaltenbrnnn (Fužine) (591—1) pri Ljubljani. Podpisani učitelj plesu naznanja čestitecuu občinatvu , da uči na svojem plesišei, Stari trg *t. 15, X. naatropje, poleg mno^o drugih plesov tuđi „Kolo" in „Slo-"vslts-Iso". Za otrolte odprem posehen kura ob vtorkih in četrtkih od 5. do 6. ure zvečer. Z odličnim spoštovanjem Kaj**t;ui 0«»ix, (577—2j ućitelj plesu. Najslarejša in imjvečja firma MORIC-a BUM-a priporoča, za piibodnjo sezijo: 3 metre 20 Cm., %Ž *%*?%. nenc robe za colo zimsko obleko, a meter po gl. 2.00 torej vkup (*1. 8.32. iiiuij e &xf \jin. nmii ro,M. iz fine volim, u mnter po #1. 3.G0, vkup za gl. 11.52. Najfin. brnsko volneno robo od ^ld. 4.f>0 do gld. H.— p«r uietur. I11L.II tt «\/ \ylll.? brnoko volnene robo za eolo zimsko sukno, modro, rujavo, olivno iu orno iz Palmerstona, ]>oya, llobra, ali ga^kimovegu mahu, a meter po #1. 2.(50, torej /.si tfl. 5.72; zraven še 1 in. 30 cm. ali križaste ali pisane pudšivke, a f?l. 1.—, vkup za 1.30. Finejso brnsko robo yjt sukni t* tu<" v V8t!^ 0H1VHK {l mctur od gl. 3.50 nav-•I z^or do trl- 10.—■ PodSivno robo a meter od f?l. .'{.50 do gl. 0.—. 1m|tjn,. On P!l»l to je l1/, vatla liio-1IICIC1 ^V \vlll.9 derne bmgku volnene robe za hlače, per lueter po tfl. ii.—, stane gl. .'J.r>, gi. 8.- do gi. 18.-. Vodno i ni'i veliko zalo^o vsakovrstno;;a sukna za civilno, vojaško in hvrejno obleko, siikm* za cer-kveno ]>otrebu in za biljard, putem loden in meuči-kot'e, kakor tuđi vsuku barve ženskoga sukna po vsakorriiiej ceni. Naiočila poSiljsijo se točno proti poštnem po-vzctji, velo l»rez Htrošltov in se embalaža ne ručuui. (f>ti.r)—3) Št. 14.037. Razglas. (596—1) Ker se bo čez dru^i Oalevec nov most na-pravil, bo iransku cesta od |»ouc»fl«klfk;i t%. tlo Mobot«" *•>. t. ni. za vozovh zapita, kar se v splošno vednost razglnša. ffiestni magistrat v Ljnliljaiii, dne 15. septembra 1882. Župan: Gr as seli i. Resna ponudba. Takoj se želi oženiti mož v boljšib letib, ki ima v gotovem denarji 200<^ gld. in v privatne] službi ii00 gld. pbiče, z gospodično od 20—32 K-t staro in navajeno u?.e kakšiu: kupčije, nnj ai bode štacuno, gostilnr itd. i na i>re-ntoženjo se ne gleda veliko, a gleda sn na »oliduost. Kesne poiuultu! in rokomamlirana pisma h fotografijo nnj se po-šiljujo pod naslovom: KcMii« poniulbo, ponio rc^tikiit«' v ltulieli. Tajuost su zagotovlja; totogratije se na zahte-vaiiji vraćaj(». i")i)7—1) Ii(>pe in po ceu! | klobuke in eepke, kakor tuđi kozuLov ino prodaja (")U(J—51) Anton li ■• ej ci, v Li ubijani, na kotigresnem trgu na oglu gledali.škilt ulio. Št. 13.330. Razglas. (58*j - a> V smislu tukaj^njih mestnih pravil so: a) ra»Yun m»-stne blu«:iinice za leto 1881. in b) računi sedmerih zakladov, ki jih mento oskrbuje, za leto 1881. od IO. do 34. «<>|»t<>mltra 1**2 v ma^istriitucj ekspeditnej pisf-rni raspoloženi, da jih vsak meščaa U'hko pregleda in svoje optizke po zapisniku i/pov«. Mestni magistrat v Ljuliljani, dne f>. septembra 1682. Župin : Grasse Ili. \ !s»»k (lim <>!» ' ,H. uri xv«*i'4*r velika predat a vat z moujajočiin programom. Ot» n«T. % astop original Howo, Singcr in lcck: \ Wil:on šivalnih strojev je uže dolp;o let za, vso Kianjuko de^Ho jcilino 5»b Mamo lt» v molili roJtiih. Teli ^ivalnih strojhv intiiui zinirom v velikoj izbori v svojcj piodiijalnici in jih otid.-.j.im. kakor zinirom, Jiko se. želi, za plači io na obroke z 5 letniin jamstvom. Zunaj Ijubljnnskega mt-sta sprejemnjo moji potovalci liaročila iu jioučujejo ob jt2iiiiein bre?.pl;ično. Kar se tiče w kukor povsod druyo(l, zatoicj prosim mnogobrojnih nuroćil. Spoštovunjem (563-3) vs^'oi'iiji. Vozni red Rudolfove železnice. ! ' PohIujo Vlald za osobe PoKtiij « Vlaki za O3obe | ', i 11.2.3. r. 11.2.3. r. Ia Zagreba . ... . ll'4O dopuiuilnc |in|n>lii(]iip pu noii Iz Trbiža..... 1127 ; fr40 n Trsta.... 8*15 | G 40 IO 5 I ' zTeitr „ Rateč-Bele Peci . . 11-44 ; G— 1-2-;i-r. 1.3.:i.r. 1.2.3. r. _ KranjBke Goro . . j 11*59 tJ-17 »jutraj popoludntl mht \ ipopnMu«' Iz Ljubljane, j. k. . 7 5 12-2"» li-30 j Z Dovjoga.....i 1222! G-4f) „ Ljubljane, K. k. . 710 1220 i G-aSI „ Jusenic .... 1.2.«.r.' 12-41 i 71 8 * Vižiusinj . . . 7-ai)il238' CT»1 . „ Javornika . • . ziutrai 12-48 \ 7*15 * Medvod.... 7-.'il ] 1249 j T n : Iz Kadovljice-Leaec G-30 1-9! 7-41 „ l^k«.....7'^ i 1- 2 I 7 2G _ Podnarta ... 7-1 1"34 j 8*10 n Kranja .... «• 3 j 118 7-4'J , „ Kranja .... 7*23 ! 1-53 i 829 * Podnarta . . . 824 j 1-37 819 Loke .... 7-45 1 2*11 8'4G » Uadovljice-Lesec 8'53 | 2'— 8*50 r Medvod.... 8- 5 ' 2-26 : 9- 3 z Javoruika, . . . 9-15 219 „ Vižmarij . . . 8'19 2 38 9*15 » Jusenic .... 924 2'28 V Ljnbljano, K. k. . 8-30 i 2 48; 924 » Dovjega. . . . 9*45 2 46 » Ljubljuno, j. k. . 8-40 j 25G 9'30 Ia Kranjske Gore . KMfi 312 , J zverer M nofi zjutraj n U«teć-Holo l\.6i . 10-30 1 3'26 | V Trst .... G-21 j 954 ; U'— n Trbiža .... 1047 3.41 popoluilnc i , Zagreb ... 5- 2 j 7'58 | . Novo in lepo priredjeni prostori sa <562—5) j pekarijo v Ljubljani, pripravni tuđi za trgovino h Hi»eeci*ijuini, se takoj oildajo. — Nataneiioju o Umi su izve na Starem lr«u hI. 11», 1. uu«lNlroi»je, * IJiiUljttiii. i Prvo avstrijsko občno zavarovalno društvo zoper nesrećo Uplačani kapital: Jeden milijem gld. a. v. Društvo bc pogodi: I. za posamezna zavarovanja nesreće 7.a tclesna poškođovauja, ki /.avurovatica iabko Brin'ajo v njc^ovum pokliču in \A\vw njo^a, doma ali na poti. l*riuM>ri: llanklr, /.dravnik, advokat, uradnik itd., skleue, re su na 10 let obvežu, lubko zavarovjilniiio h lO.OOO «1*1- /a Hinrt ali invalidnost in vplara vsako luto |ireiiiijo » »1*1* — ^;l ncvarne p(iklicu j« premija pnmurno večja. 2. za skupna zavarovanja za telesnu p»)škodovanja, ki zav.ionjo /adeti vae čiharne osobe, ki (k'hiji'jo v kakej tovarili ali kakeui dru^ttiu povzetji. Glavna agentura: (695-i; Ljubljana, V. Seunig, Gradišće št. 4. Zaloga najboljših minera silili voda. Carintbia 20 kt\, Frauc-.IoHipova 2«> kr., l'Viodricha-llaller .'Jft kr., (tios-jInVuler ;\~> kr., Oleidicubur^1 2") kr., ILallcr Jo^hviiHScr .'if) kr., Karisbjnler MUhlbriumen 40 kr., Ivron-dorl'cr 2(> kr., Mariuubadcr Kruu/.brnniiuu 3fi kr., Pre- blaucr 2J kr., liakocxy 'J2 kr., .Selterd 30 kr. Kurut'ilu izvršujnju ha toru i proti poštiteinu novzetju kupila. (4:>1 -U)) PrilMMlnji torck I?>. scptembni t. I. ob 9. uri v jutro prodajalo se bode s prostovoljno dražbo stilvlMMIO ttfil- rezpla^no razpošilja zastopništvo in zaloga pri A. Debevcu v Ljubljani, Rimska cesta št. 19. (448—19) Velika zaloga (li B B Ir^ 1 1 f i P U | ff< po fa/torlšls:ili coiisili pri Fran Detter-ju, (504—3) -v ILiiitl>ljii,iii, jVIoHtui tr'tS &t. !€»*!*. 5OO zlatov plačam oncmu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zotne vode 1 steklcnicn :t$ kr., še kedaj čuti zohnc bolečine ima iz U3t duh- .F. «. lioflio. umirov. dvorni zaloznik v Modlingu (144—29) pri Dunsiji, vila Kothe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekurji Jul. pl. Trn- kovK>|l in v vseh lckarnab, dro^nerijab, parfemrrijab, pro- (l!ij;i.!nic:ih KJibinterijskih ročij itd. na Krnnjnkum. V. LOBENVVEIN Iiyraliini atelier v hotelu „pri slonu". Fotografira se vsak dan. <;;s—:5f») Tovarna za peći in glinaste zdelke ANT0N-a JELOCNIK-a, (prej Fran Legat), priporoća slavnemu občinstvu svojo 11 ^ 9) f) zalogo pecij oca. n-sijprostejšili. cLo xiSL3fi2^.e5^Il3. -vrst. Dalje štedilna ognjišča, ozaljšeke pri stavbah in vrtih, cevi za stranisca, ogenj zdržujoče opeke, aploh vse v to stroko spadujofce predmete, za go tavi jaje najniže cene in solidno postrefcbo. IHn vahtovaiijo noMljc me conik. (.527—8) Nouveautes Deževnili plaščev za dani« od gl. i\ do 20 Jaquetov „ „ „ „ 7 „ 42 Manteletov „ „ „ „ 8 „ 2S Ogi'injal iz pliša, tkanine in svile od Jtl. lš> do 13O. Specijalitete v otroških oblekah. klobukov za dame pripnrrra (590-2) 1, NUBIiiAHIi. v Ljubljani, Slonove ulice št. II. Izvanjska naročita se točno izvrše in, kar n« bi dopadalo, se brez ugovora promeii.ja. Jesenske oMeke . . ... od gl. 14 do 42 „ vrhnje suknje . 99 99 12 99 32 ^ maco • • • • ^ ^ ?? Zimske suknje .... „ ,9 16 „ 50 Menčikofe iz sukna. . . 9, „ 18 „ 54 „ 99 lodna... 99 99 12 ,9 30 Sacco iz lodna .... ,9 99 6 99 10 Kožuhe za lov in dom . 99 99 16 99 20 Spalne halje..... 99 w 10 „ 24 Beževna ogrinjala za civil in vojate 99 „ 8 „ 24 Obleke za dečke in otroke v mnoRej izberi prodaje nujcenejše (589—3) M. NEUMANN, v Ljubljani, Slonove ulice št. 11. Izvanjska umočila se promptno izveelejo in, kar se ne hi dopadalo, se brez ugovora zamunja. l/diHelj in oiiyuvonn ui*.'(Unk Mukso Armit. Lustniuu in tisk „Narodni; ti/karnett.