Izhaja vsak petek
Naročnina znaša:
celoletna.	.	.	K	6 •—
poluletna	.	.	K	3-—
četrtletna	.	.	K	1&°
posamezna	štev. 20	vin.
NefrankIrana pisma se ne sprejemaj0! rokopisi se ne vračajo.
Štev. 3.
Naša Hoč
Q flHVHI Glasilo sloveni
Uredništvo in uprav-ništvo v Ljubljani, Katoliška^ tiskarna
Oglasi se sprejemajo po dogovoru.
Glasilo slovenskega delavstva
f Ivan Cankar.
V	petek popoldne so pokopali pisatelja Ivana Cankarja, največjegu novelista v celi Jugoslaviji, čigar dela segajo preko ozkih mej naše domovine v svetovno literaturo.
Modema, ki je nastopila pri nas okrog 1. 1895 in katere prvi boritelj — poleg Aleksan- -drova, Ketteja, O. Zupančiča — je bil Ivan Cankar, je zavrgla Stritarjev nauk, njegovo svetobolje in sentimentalnost in z njim Gregorčiča, Stritarjevega učenca. Ivan Cankar je v svojih delih socialist in propovednik vse-človeštva, zato »ega preko naših mej; tesno je »vezan s postavo. Kristusovo, tako da si Cankarja brez slike Kristusove niti misliti ne moremo. Dolga vrsta knjig, ki jih je napisal, je povzročila v naši literaturi in življenju notranjo revolucijo misli in nazorov. Kritika, ki ga je napadala cel čas — posebno od naše strani — ga ni razumela, in danes v luči Cankarjeve smrti, vidimo vso njeno smešnost in majhnost-
Cankar je šel preko te kritiki svojo samozavest no pot dalje, dalje kvišku in « knjigo rPodbhe iz sanj« stopil na tak vrh, da so ostrmeli vsi.
Njegov zadnji obraz je izraža) vse trpljenje, vse boje, ki jih je preetal, v to telko pot, po kateri j« hodi! — in mir, ki ga je dosegel. Njegov pogreb je izpričal, da je ljudstvo vedelo. kaj mu je bil ta, ki ge je spremljalo na zadnji poti. Ko se je pomikal izprevod po mestu in ulicah, je kroži) v zraku nad njim aero-plan s črno zastavo — znanilec nove dobe, ki jo je Cankar v duhu videl, se boril zanjo in t»Bi jo napovedoval.	Jv,	Dornik.
Ra praga nove dobe.
Na pragu nove dobe stojimo.
Pred našimi očmi:
Na tleh leže sveta zdaj stebri stari:
Prestoli in prestolčki lete na kup kakor niše na kinematografičnem filmu.
Njihov prvi zaveznik: militarizem, leži pred nami razgaljen do ko9ti v vsej svoji zverinski krutosti in splošni nevarnosti. Vemo, da so mii ure štete
■Tretji v tej lepi zvezi: kapitalizem, je ta-: ko temeljito zmajan, da je prav, če začne misliti na, testament.
Vse tisto, kar se je do zdaj svetilo na svetu in vihtelo nad ljudstvom, nad maso žezlo I in bič, leži na tleh strto in osramočeno, obso-| jeno na smrt.
Ljudstvo pa, tisto tako dolgo zaničevano! izkoriščano, teptano ljudstvo, stoji kakor zma-galec na teh razvalinah.
Sedaj gre za to, da si narodi svojo streho na novo zgrade ali vsaj nanovo urede svojo bišo.
Tu bije ljudstvu, delavstvu velika, odločilna ura.
Paziti mora, da ga kdo ne ogoljufa za
V Ljubljani, 20. decembra 1918.
tisto, kar je dozorelo v tisočletnih njegovih mukah in žrtvah, v žaru najplemenitejših duhov, ki so goreli za svobodo in pravičnost.
Delavstvo ne sme biti samo na straži, ko se bo zidal novi dom, ko se bo nanovo urejala hiša, ampak biti mora zraven, soodločevati mora, ko so bo delal načrt in tudi kasneje, ko se bo izvrševal.
To pa velja za celokupno ljudstvo: kakor za moške, tako tudi za ženske.
Zenska je nerazdružon del naroda. Kot žena, mati, gospodinja, učiteljica in delavka, je v polni meri deležna vsega dobrega in hudega, ki zadeva narod.
Nositi mora vsa bremena in velik del odgovornosti vsaj v vsakdanjem življenju.
Zato je pač le pravično in prav da sood-ločuje in sodeluje tam, kjer se določajo narodu in njej umi dolžnosti in pravice.
A ne samo pravično je to, marveč tudi potrebno.
Kakor vlada v posamezni družini pravi red, pravo soglasje, pravo zadovoljstvo in blagostanje le tam, kjer'složno delujeta oče in mati, tako j« tudi v veliki »kupni družini — državi — nujno potreben tudi ženski vpliv, ženska roka.
Zensko odlikuje krotkost, usmiljenost, redoljubno«!, pridnost, zvestoba, sramežljivost in globoka vernost.
Pod staro avstrijsko vlado smo v zakonodaji in upravi odsvita teh čednosti britko pogrešali.
Naj bo v mladi Jugoslaviji drugače!
Ko torej slovensko krščansko socialno delavstvo ugotavlja svoje zahteve, da jih uveljavi v bodoči ustavi in vsi ostali zakonodaji jugoslovanske države, postavljajo slovenske katoliške misleče delavke na prvo mesto zahtevo :
Splošne in enako, aktivne in pasivne volilne pravice morajo postati deležne tudi žen--"»ke.
V	tem je najboljše jamstvo za vee naše nadaljne zahteve, ki jih hočemo tu na kratko označiti in utemeljiti:
Začnimo pri temelju.
Zenska je in ostane v prvi vrsti namenjena za materinstvo in gospodinjstvo. Tega mi tu pač ni treba na dolgo utemeljevati, saj je v našem delavnem ženstvu ta zavest še ži-va m neomajana.
Nič manj živo se naše nadarjeno, po napredku hrepeneče delavno ženstvo ne zaveda, kako zelo važno in potrebno je. da stopi ženska pripravljena v zakon, da razume gospodinjstvo.
Saj ravno njo, ki nima tolikih sredstev, ki mora z vsakim vinarjem računati, uči življenje dan na dan, da je nevednost tudi v gospodinjstvu najdražja reč na svetu in največja ovira vsakoršnemu napredku.
Tudi za delavko, ki se ne poroči, je največjega pomena, da zna vsaj za silo šivati, in kuhati in si urediti svoj dom, pa naj bo še tako majhen in skromen, tako da ji bo mil in drag. da jo bo pritezal nase in jo odškodoval za praznoto pridobitnega poklica.
A ravno delavno ženstvo, ki mora zgodaj iz hiše za zaslužkom in čegar domače razmere navadno niso take, da bi mogle v dekletu razviti gospodinjski zmi9e), - nimajo prilike za gospodinjsko izobrazbo.
Leto XIV.
To mora poslej postati drugače. Zato zahtevamo obvezen gospodinjski pouk že v ljudski in nadaljevalni šoli; za odrastle delavke pa gospodinjske tečaje.
Kakor pa priznavamo prvenstvo materinskemu poklicu, tako ne moremo prezreti, da pride do zakona le del ženstva in da prav za prav večina deklet ne ve, da-li se bo poročila ali ne.
Gospodarske razmere so pa danes tudi take, da si mora tudi ženska iskati delo in zaslužpk izven doma.
Ako ne najde ali ako ni sposobna za pošteno delo in zaslužek, se mora lotiti nepoštenega.	'
Tu je jedro Ženskega vprašanja, ki zahteva temeljite rešitve. Ta se nam bo posrečili le na ta način, da se poslej tudi ženska, mladina takoj po dovršitvi ljudske šole posveti izobrazbi za pridobitni poklic.
Poudarjamo: Izobrazbi z« pridobitni poklic.	,|
Mi nočemo, da bi postala ženska kot delavka le mrtvo orodje v rokah spretnejšega, izšolanega delavca oziroma podjetnika, da bi ženska opravljala le najnižja in najslabše plačana dela. pri katerih j« vsako umsko sodelovanje izključeno, ki izključujejo 'beak osebni razvoj in napredek.
Mi marveč hočemo, da se žena udeležuj in prispevaj delu tudi s svojim duhom, da bo>-di živ, razvoja in napredka zmožen člen v našem narodnem gospodarstvu, da se posvečaj kolikor le mogoče kvalitativnemu delu. da se uvrščaj med izučene delavce.
Zato zahtevamo, da se ženski mladini v enaki meri kakor moški preskrbe in odpro vse možnosti do temeljite strokovne izobrazbe in prizna pravica do mojsterske izkušnje*
V	demokratično urejeni državi, kakršna mora brezpogojne biti naša Jugoslavija, mora priti tudi fizično delo. brez katerega ni le izključen vsak napredek, marveč tudi obstanek družbe, do svoje veljave. Delavec mora biti polnopraven in svoboden državljan kakor vsi drugi etanovi. Zanj ne sme biti nobenih izjemnih predpisov, ki,bi ga poniževali v državljana druge vrste.
Zato zahtevamo, da se odpravi delavski in poselski red ter delavske in poselske knjižice.
Namesto tega naj ae sklene modem obrtni red, kot izkazila j>a naj veljajo učna in službena izpričevala in druge običajne javnopravne listine, kakor tudi članske knjižice strokovnih organizacij.
S tem pa država še davno ne bo izvršila vseh svojih dolžnosti do delavstva, marveč čakajo državno socialno zakonodajo še velike dolžnosti in naloge.
Zahtevamo pred vsem. da se vzakoni najobsežnejše varstvo za mladostne osebe in delavke v nravnem, zdravstvenem in socialnem ozira.
Zahtevamo osemurni delavnik s prostim popoldnevom pred nedeljo in praznikom, da, se bo tudi delavka zavedala, da je človek in ne živina, ter ji bo ostalo nekaj časa tudi z«, izobrazbo in razvedrilo ter ureditev gospodinjstva.
Delavki naj se zagotovi, da bo mogla od svojega dela pošteno živeti; zato naj se ženske in moške plače izenačijo in določijo naj-nižje mezde. S tem se bo preprečilo izkori-
ščanje ženskih delavnih mori in umazana konkurenca moškemu delavcu.
Uredi nuj se oblastveno posredovanje drla, da ljudje ne bodo imeli toliko praznih poti in da njih brezposelnosti ne bodo izkoriščali zasebni posredovalci. Mlajšim ženskam so zasebne posredovalnice tudi v nravnem oziru nevarne, kar jo med njimi tudi takili, ki se pečajo z zvodništvom.
Posebno obsežnega varstva mora postati deležna delavka mati, da njeni otroci ne bodo vnaprej obsojeni na smrt, da ne bodo na slab’ šem nego mladič, ki pri brani samica, kakor to zahteva narava.
Tu je posebno dolžnost države, da z neposredno podporo ali pa s podporo bolniškim blagajnam omogoči nosečim in doječim materam primemo dolg dopust pred porodom in po njem.
Bolniške blagajne naj se preosnujejo in izpopolnijo v modernem, človekoljubnem ztnislu. Na vsak način naj se zopet, uveljavi Zistem, da si srne bolnik sam izbrati zdravnika. Pri bolniški blagajni nastavljeni zdravniki naj se pošteno plačajo, da bodo postopali’ z zavarovanci prav tako vljudno in skrbno, kakor z drugimi pacijenti.
Bolnikom naj se v čim večji meri omogoči zdravljenje v kopališčih, v gorskem ali morskem podnebju.
Za žensko naj se nastavijo zdravnice in bolniške nadzornico.
Veliki in nujni potrebi bi odpomogle bolniške blagajne, ako bi uvedle pomožno gospodinjsko in strežniško službo, to je, ako bi nastavile primerno število v gospodinjstvu in bolniški strežbi izvežbanili ženskih moči, ki bi v slučaju, ko oboli mati številne družimo prevzele vsaj za prvo silo gospodinjske posle.
Tu bi imela tudi obvezna socialna služba za ženske obširno in hvaležno polje, za udejstvovanje.
Končno stojimo na stališču, da kakor državni uradnik, tako tudi vsak delavec in vsaka delavka zasluži, da je v onemoglosti in starosti preskrbljen.
Zato zahtevamo najobsežnejše in najiz-datnejše socialno zavarovanje, pri čemer naj bo uveljavi načelo, da boljše situirani prispevaj za borne j Sesa, da bosta ob neenakih prispevkih dobivala enako ali vsaj približno enako pokojnino. Trpin, ki .je bii zadnji vso življenje, ki je opravljal najtežja in najslabše plačapa dela, pač zasluži, da se mu vsaj v starosti, če jo dočaka,, malo, boljše godi.
Posebej se moramo spomniti tisle. skupine delavk, katerim je dosedaj zakonodaja ocl-kazovala izjemno stališče in jih izključevala od udeležbe pri socialnih ustanovah. Mislim na hišne uslužbenke, služkinje.
Zahtevamo, da se tudijta skupina, izenači z ostalim ženskim delavstvom in postane deležna vseh zakonitih dobrin in svoboščin.
Prehajamo k zadnji točki. Kakor imajo trgovci in obrtniki svoj stanovski zastop v trgovskih in obrtnih zbornicah, tako bomo prej ali slej dobili tudi kmetske in delavske zbornico ali podobne zastope— akt) nas morda ne prebite — boljševiški »sveti«.
■ Na vsak način že danes naglašamo, da zahtevamo žensko zastopstvo v vsakem zakonitem delavskem zastopu in korporaciji.
To bi bil kratek osnutek naših poglavitnih zahtev in ciljev za bližnjo bodočnost. Ni popoln in treba ga bo v marsičem izpopolniti. Vendar so splošne smernice dane in ideje ter .cilji, ki smo si jh tu začrtali, vredni, tla gremo vranje v boj z vsem žarom svojega srca kot •zavedne Jugoslovanke in proletarke.
Tako pa ne bo šlo!
Vsem svobodoljubnim ljudem pri nas sr je odvalil težak kamon od srca., ko je bil zlomljen krut in nasilen militarizem. Prosto so zadihali vsi. ki imajo dobro voljo za prospeh tlačenega ljudstva. Padli so okovi, ki so tlačili k tlom ves svet in zasijalo je upanje boljše, proste, svobodne bodočnosti. Kralj Matjaž je vstal, potegnil je meč iz nožnico, zamahnil je z njim in presekal vezi, v katere so bili vkovani narodi. Hod Slovencev je vstal iz težkih sanj in zagledal pred seboj rajsko toplo pomladansko solnce. Pomel si je zaspane oči in spoznal svojo domovino mnogo iepfto in krasnejšo, kot je že ni videl tisoč let. Vstal je in stopil pod svobodno'solnce.
Mi delavci smo se posebno razveselili te zlate svobode; saj smo bili ravno mi delavci vedno v vseh ozirih največji tlačani. Ni nas samo tlačil kapitalizem in militarizem, ampak tudi narodno smo bili vedno najbolj teptani. Lov na delavske otroke je bil od strani narodno nam sovražnih podjetnikov vedno posebno velik in se je v slučaju ponesrečenja v največ slučajih kruto maščeval nad delavcem-očetom in njegovo družino.
Delavske organizacije so bile že od nekdaj trn v peti vsem vladnim birokratom, ker so bili le-ti vedno pod komando kapitala in ker niso umeli ljudske duše. Naloga vseli vladnih hlapcev je bila vedno šikanirati vse delavske in vse ljudske organizacije. Tudi v tem oziru dihamo mi delaci prosteje, ker upamo, da se ne povrnejo več nazaj žalostni časi preteklosti.
Svobodo vsem in vsakemu posamezniku, to bodi geslo prihodnje naše države, to bodi geslo vsakemu posamezniku. Spoštujmo svobodo prepričanja vsakega posameznika in nikdo naj se ne, drzne svojemu sodržavljanu kratiti te svobode. Svoboda prepričanja bodi vsakemu sveta, terorizem naj nam bo tuj.
Socialni demokratje so vedno in povsod zahtevali svobodo združevanja in odločno delali na to, da se priznajo in upoštevajo njihove organizacije. Tako so delali dozdaj. Ko pa je tudi njim zasijala zlata svoboda, pa so hitro pozabiti na to, da so poleg njih tudi drugi ljudje, ki hočejo biti tudi svobodni.
Na Jesenicah so socialni demokratje že pokazali, kako umevajo svobodo. Razglasili so po tovarni, da bodo nastopili s silo proti vsem, ki ne bi vstopili v njihovo organizacijo. Zapretili so delavcem, ako vsi ne vstopijo v gotovem času v njihovo organizacijo, prično socialni demokratje s stavko v tovarni, in na ta način prisilijo vodstvo tovarne, da odpusti drugomisloče delavstvo.
To pa ni več svoboda, ampak je že bolj-ševizern. Italijani so pred vrati Jesenic in PFfiv- nič ne oblije socijalnih demokratov rdečica, ako bi vsled nemirov dobili Italijani povod zasesti Jesenice. In temu sr ni prav nič čuditi, ker. imajo vodstvo jeseniških socialnih-demokratov v. rokah koroški Nemci in nemškutarji in ljudje bi rajo videli, da bi' r»a_ Jesenicah gospodaril Italijan, kot pa domarin-Slovenec. To so ljudje, ki so polnili s svojimi-otroci jeseniško aulferajnsko šolo, to so ljudje ki so upali iz narodno-zavodni!i Jeseuip napraviti Tiemškutarsko gnezdo,'kakršnih'je vse. polno na Koroškem in štajerskem. Pripomnimo samo še to, da je tovarniško uredništvo nemško, ki se gotovo ne počuti dobro, med narodom, ki so ga preje vedno iz srca sovražili.
V nedeljo dne 8. decembra J918 so.je, vršil v Delavskem domu dobro obiskan »hod jeseniškega krščanško-demokratičnfiga delavstva, ki je združeno v jugoslovanski strokovni zvozi. Prišli so tudi iia ta shod jeseniški socialni demokratje z namenom razbiti shod. Delavstvo naj ne sliši pošteni? besede, naj ne dobi poguma, da bi se upiralo boljševizmu socialnih demokratov. Namen se jim ni posrečil. Svobodoljubnost naših ljudi jim je i>rekrižnla n ji h'načrt. Naši ljudje so pokazali, da.spoštujejo svobodo govora in mišljenje. Niso so menil i za njihove medklice in žaljivke, ampak dali so jim besedo, da- povedo svoje mnenje. In iz njihovih govorov in medkljcov so naši ljudje spoznali, da hočejo socialnj .demokratje samo svobodo za svoje delo in počenjanje, ne poznajo pa svobode tudi za druge.
Da krščansko socialnodemokratično delavstvo dobro razume varstvo delavskih koristi, kaže sklep, da naj se sestavi delavski svet i/. zastopnikov krščansko socialnih in socialnodemokratičnih delavcev in ki naj zastopa delavsko koristi napram tovarni. To je gotovo pameten sklep in le na ta na/čin je mogoče storiti kaj za delavstvo. Ni' nam znano, ali bodo tudi socialni demokratje isto sto-rili, kričači, ki so bili na shodu, so klicali, da niso zanj glasovali. Bomo videli, kako umejo zastopati delavske koristi.
Socialni demokratje že zopet kriče, da imajo le oni edini pravico zastopati delavske koristi. Č.e pa pride socialni demokrat do vlado. potom pa takoj pozabi na- vse- tiste resolucijo, ki jih je kdaj sam predlagal in z vso zgovornostjo zagovarjal na delavskih shodih.
V	Nemški Avstriji in v Nemčiji imajo socialni domokratje vlado v rokah, toda za osemurni delavnik se no menijo, dasiravno je to glavna
zahteva delavstva. Pri nas jo poverjenik za socialno skrb socialni demokrat, toda zastonj čakamo, da bi v tem oziru kaj storil, vsaj do zdaj še nismo ničesar slišali o tem. Na Nemškem sf> socialnodemokraški poslanci glasovali za vojne dajatve, pri nas jo bilo to že takorekoč umevno, da vladi niso delali težkoč kot najmočnejša stranka v parlamentu, ko se jo šlo za potrebščine, ki so bile V zvezi z vojno uli ko se je šlo za zatiranje nenemških narodov. Danes pa hočejo zopet igrati vlogo radikalcev in teroristov ne proti kapitalistom, ampak nasproti svojim delavskim, tovarišem, ki niso njihovega mišljenja.
Mi smo v vsakem slučaju pripravljeni sodelovati z našimi načelnimi nasprotniki, kadar se gre za delavsko koristi; nikdar pa ne bomo žrtvovali njim na ljubo svojega prepričanja in svojih lepih organizacij. Hciko vsakemu, ko so gre pomagati delavstvu, toda roko proč od naših organizacij. Ako mislijo socialni demokratje pošteno z delavstvom, potem proč s terorizmom in boljševizmom, ker tako pa no bo šlo.
(To poročilo smo dobili minuli teden, ko ji? bil naš iist že v tisku. Ob tej priliki prosimo in opozarjamo vse naše sotrudniko, da mora imeti uredništvo rokopis v rokah vsak ponedeljek. Op. u.)
Tobačno delavstvo.
Iz ljubljanske tobačne tvornice smo izvedeli novice, ki niso razveseljive, novice, kakršnih v resnici nismo pričakovali Prva rečjo, da moramo kakor neradi, pograjati objestnost in Doumevanje delavske duše od strani uradnifitva. Druga reč je še hujša: pri premeščanjih delavk se ne postopa tako, kakor je to edino pravično in umestno. Zdaj zmanjka od časa do časa tobaka ene ali drugo vrste. Umljivo: svetovni tobačni trg se še ni odprl, ker nas Lah loči od drugega sveta. Zato so zadnja Ista sem na dnevnem redu premeščali ja. Včasih, ko sta vladala pod pritiskom organizacije red in pravica v ljubljanski tobačni tvornici, so jo pri premoščenjih strogo (dodalo na to, da ho•pr/ niii&čttli tajko delavke, ki so imele manj službenih let. Jo nekaj čudnega in razložljivo le iz delavfeinega mehkega srca, ker se naveže mi- svoj prostor, na svoje drlo. Zato je delavki strašno hudo, če jo pre-ineste. Jo -to reč srca. smešno so to morebiti zdi tistemu, ki duše delavsko ne pozna, toda je tako. Pri premeščanjih k drugemu delu se pa mora upoštevati tudi okolnost, da so starejša-’delavka novemu delu'veliko težje privadi, kakor njena mlajša sodelavka. Neko delavko, ki je stara, že 60 let, so v zadnjih letih kar štirikrat premestili od onega dola. k drugemu' mlajše so ostalo, njo so pa vedno in vodno zopet premeščali in zasluži zda‘j,!,2 K manj, kakor je pri njenem prvotnem dolu; katerega jo bila navajena. Uradništvo, ki "ga jo, mirno rečeno, pravzaprav preveč, tako so pri neki skupini delavk 1 uradnik, 1 ui-atfnicu in 1 delovodja, se mora navaditi, da bo pri premoščenjih gledalo na to. da so bodo ozirali na službena leta. Je odveč in popolnoma nepotrebno, da se premešča pb načelu, če stoji ona ali druga bolje k obrazu. Kajneda, gospodje, saj se razumemo! Veste, v Jugoslaviji se moramo vsi odvaditi pruskih korporalslrih navad, ki so po čmožoltih eestnh priromale tudi v ljubljansko tobačno tvprniro. Tudi tistemu gospodu, ki je delavkam nekoga oddelka. ko so prišle prosit, naj se jim množino dola zniža, ker jo ne zmagajo, predaval, da nočejo v Jugoslaviji delati, povemo na uho, da so take opazke silno neukusne, posebno še, če se govore ženskam, ki so ženske, dasi so delavko. Izvedeli smo za bridko pritožbe iz zavijalnice črnoga tobaka. Delovna, doba se jr znižala za eno uro. Pravijo, da začasno. Mi s tem, da se zniža začasno, nismo_ zadovoljni, kor naša organizacija in naša Vseslovenska Ljudska stranka zahtevata osemurni delavnik. Predpisane množine delavke niso mogle izdelati. In kakor v stari Avstriji so gospodje vili in sukali ter priganjali delavko, da morajo in morajo izdelati toliko, kolikor so on: stuhtali. Neki gospod, saj ime jo postranska, roč, je delavkam dopovedoval, da nočejo izdelati toliko, kolikor so jim zapovedali, škod*-so imele vsled krutosti uredništva iW vin. na toden, moški, ki stiskajo zavoje, pa celo " K.
Ampak ta gospod in ravno moral znati, saj je on enkrat zavijal v ovoje tisti črni tobak in je zavil v eni uri " največjim naporom 50 ovojev, od delavcev pa zahteva, da naj zavijejo v eni uri 1000 ovojev!
Toliko za danes, pričakujemo in odločno zahtevamo, da se krivice v tobačni tvoraici odpravijo. Avstrijskih razvad v Jugoslaviji res nismo voljni prenašati, še manj pa avstrijske bnrokratične briške sitnosti, njene domišljavosti in arogantnosti pa še manj.
Težave delavcev in delavk v Ljubljani.
Delavec nam piše: Ko to pišem, vihrajo po Ljubljani zastave. Narodni praznik je. Brozdvomno se kot Slovenci veselimo tega zgodovinskega praznika narodnega ujedinje-nja troimenega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mi delavci, kot bistven del slovenskega naroda, smo morda najbolj občutili tujčevo oblast in noben drug stan, razen vojakov, ni morda več pretrpel, kakor delavec. Šikaniranje, zapostavljanje in najhujši terorizem, to je vedno značilo in še znači na. naši zemlji in od naših žuljev obogatelega nemškega velekapitalista. Ni čuda, da smo se tudi delavci globoko oddahnili, ko smo čuli, da je do tal poražen nemški militarizem, ki je bil najboljši varuh in najboljši podpiratelj nemške industrije po naših krajih. V narodnem oziru se bo sedaj v novi državi SHS gotovo obrnilo na bolje in v tem oziru se tudi mi delavci veselimo narodnega praznika, ki se bo zanaprej obhajal vsako leto. Ali ko to pišorn z veseljem v srcu in čutim zadoščenje, da je vendarle enkrat zmagala pravica nad nasiljem in krivico, me pa tudi obdaja bojazen, ali se bo v tej novi državi SHS upošteval delavski stan pri postavodajalnih zastopili, tako kakor delavec, delavka pričakujeta in zaslužita. Ali. to je naloga stranke. Mi slovenski katoliško-demokratični delavci in delavke, organizirani y ■' • S!-. Z., .smo že sestavili spomenice , in zahteve in jih oddali na pristojna mesta. Naloga teh jo, da nam jih uresničijo in tako popravijo kri.vice, ki nam Jih je zadal neprija--telj. Toliko •na splošno.
Posebej pa moram So omeniti našo apro-vizacijo v Ljubljani z ozirom na delavce in delavke. Večkrat se je že poudarjalo, da je' aprovizacija jako nesrečno zasnovana. Imamo mostno aprovizacijo, vojno zvezo in železničarji -imajo zopet svojo. Na najslabšem je zdaj vojna zveza. Zakaj da je tako, smo delavci in delavke res radovedni. Pri razdelitvi je ponavadi zadnja n«k vrsti, daje svojim članom najmanj ali pa sploh' nič. Socialni demo-kratje, kateri imajo glavno besedo zraven, pri vojni zvezi namroft,',‘pe črhnejo • besede, dasi so v mirnih, boljših' -'fasih. kakor so sedaj, sklicevali burne protestne shode, ako se je podražilo, recimo meso, za par krajcarjev. Petrolej delavci krvavo rabimo, ga ni, dasi stoji na glavnem kolodvoru cel vlak tega hlapa. Gospodje. kateri imajo to reč v rokah, se ne tgn-nejo menda čakajo, da ga polagoma pokradejo ljudje, ki ga potem za. drag denar prodajajo delavcem. Mestna aprovizacija razdeljuje premog tako, da če bi so človek zanašal na to, kar da aprovizacija, hi samo. en sam teden smel jesti kuhano jedi, druge tedne bi moral uživati le surevo hranri. In vendar je na glavnem kolodvoru toliko premoga, da ga še od-Peljavati no. morejo sproti, karte za premog s*vpria morajo pa ostati, ker tičimo še čez glavo v stari birokratični Avstriji. Ali je premog morda gotovim ljudem še premalo drag? Krono vsomu neredu pa gotovo zasluži tako-zvana uhožm, akcija, ki jo je magistrat razdelil po črkah A. B, C, izkaznice rdeče in zelene ter rumeno barve. Ubožna akcija ima gotovo lep namen da pomaga, onim, ki sami ne •zmorejo sedanjih visokih cen za razna živila, obleko in drugo. Gotovo bi morali imeti zaslombo v ubožni akciji pmJ vsom deiavci in delavko, kajti delavcov jo danes malo v Ljubljani, ki bi s svojim lastnim zaslužkom mogli kriti vso potrebščino. In kako se j« razdelilo te izkaznice? Ne namreč tako, da bi oni, ki je najpotrebnejši, dobil izkaznico z nižjo ceno, ampak oni, ki jo morda oče in ima številno družino, dobi karto s črko C, in tako plačuje meso pri mesarjih po osem kron kilogram?
Resna beseda staršem.
Organizacija, ki ne skrbi za naraščaj, je slaba. Nam katoličanom je zaklical sam Odrešenik in Zveličar naš: Pustite malo k meni: Ali ga poslušamo? Ali se vedno no to oziramo?
V	delavski organizaciji delujem nad 20 let. V teh časih smo Slovenski krščanski delavci in delavke zgradili dokaj močno naše poslopji! v najtežavnejših prilikah. Nekaj me je pa vedno grizlo in bolelo tor me vedno bolj skeli in boli. Poznam delavce-očete, delavko-matere, popolnoma naši so. liki zlato čisti, kakor na skalo iz granita se lahko zanašaš na nje, toda kolikokrat sem videl njihovo sinove in njihovo hčere v vrstah socialne demokracije ali pa celo v vrstah liberalnih organizacij*
In vprašal sem se: kdo je to zakrivil? Saj nudijo vendarle našo organizacijo bodisi že v Ljubljani ali na deželi dovolj prilike, da se zbira in združuje mladina v njih. Seveda: kar dovoljujejo svobodomiselne organizacije, tega krščanske organizacijo ne morejo nuditi. Krščanske organizacije morajo zasledovati namen, da vzgajajo popolnega človeka. Za pošteno razvedrilo in zabavo je tudi v naših organizacijah poleg vzgaja.lnega namena 'poskrbljeno. Kljub temu: vsak oče vsaka mati je dolžna skrbeti za to, da mu otroci ne zaidejo na kriva pota. Več, kakor vsaka agitacija, več kot najnavdušenejši agitator ti doseže pri sinu, pri hčeri, ob pravem času izpre-gbvorjena resna beseda očeta, matere.
Prijatelj! Prijateljica! No pozabi, da spregovoriš to resno malo besedo svoji deci. Pomni: v najnežnojši dobi vcepi spoštovanje svojim otročičem, svojim najsvetejšim svetinjam! Zaupanje in ljubezen do svoje organizacije vsadi v nežno otročjo dušo! Lahka ti bo sodba, če to storiš!
Potrebno je to. Zdaj v novi Jugoslaviji je nastala tekma za naraščaj med telovadnimi organizacijami. Ljudskošolska mladež se vabi. da naj telovadi. In učenci ter učenko H. razreda ljudske šole se razgovarjajo mod seboj, kam naj bi šli telovadit: Ali k Orlom, ali k Sokolom. Ko smo bili mi v teli nežnih letih, ko Sr nismo bili-stari niti 10 let, nismo morebiti znali, da so telovadno Organizacije mi svetu. Zdaj je to drugače. Agitacija med učenci ljudskih šol. kje naj telovadijo, ali pri Orlih ali pri Sokolih, jo naravnost velikanska. V narodnem oziru: vsa čast Sokolom, toda oni sami ne prikrivajo, da so svobodomiselna organizacija,
Krščanski delavec, krščanska delavka: Tvoja dolžnost je, da tvoja doca telovadi v naraščaju Orla!	M.	—c.
Kako $o delali z ljudmi.
v Nemški Avstriji so ustanovili komisijo, ki se peča z razsodbami vojnih sodišč. O neki razsodbi se poroča: Pred prekim sodom c. in kr. pehotne divizije je sta.1 14. avgusta 1914. mlinarski pomočnik Jan prečko iz Vojnilovva. Obdolžen je bil, da jo sokriv Vohunstva po § 322: vojaškega kazenskega reda, češ, da j,o dne S. avgusta zvečer v Lipnici Dolni pri Ilolia-tjrnu naznanil z znamenji nekemu skritemu vohunu prihod nekega oddelka pešpolka št. 58, Obtoženec je trdil, da je nedolžen in pripovedoval, da. je v šali kazal znancem svoje umetnosti. Vzel je namreč v usta, petrole j , in ga brizgal od daleč na goreče vžigalico, vsled česar so švigali daljši in krajši plameni. Obtoženec je pokazal svojo umetnost tudi častnikom. Četudi ni znal brati in pisati, se je le zdel toliko inteligenten, da morebiti pozna brzojavna znamenja, da so o njegovi krivdi dvomili. Po zaključeni razpravi jo sodišče sklenilo, da naj se spremeni naglo postopanje v redni postopek..
Ko je voditelj razprav-*', stotnik-avditor Štefan Tysowski poročal pristojnemu poveljniki! podmaršalu Alojziju Pokornyju o izidu razpravo, je Pokomy raztrgal zapisnik in zapovedal voditelju razprave, da naj sestavi novo naglo sodišče, ki naj brezpogojno še tisti dan obsodi in pusti usmrtiti obtoženca.
Ko je stotnik avditor Typowski izjavil, da bi tako postopanje ne bi bilo zakonito in da nasprotuje njegovi zapriseženi dolžnosti, je avditorju general zagrozil, če ne izpelje povelja, da uvede precej proti njemu naglo
sodno postopanje. Pod pritiskom te grožnje, ki je bila enaka grožnji s smrtjo, je odredil stotnik-avditor Typowski novo razpravo, v kateri je bil obtoženec obsojen v desetletno težko ječo, ker so ni mogla dokazati njegova starost, Razsodba se je potrdila, stotnika-avdi-torja Typo\vskega so pa premestili, ker je Po-korny zahteval takojšnjo njegovo premestitev s sledečim utemeljevanjem:	»Če obstojajo
stvarni razlogi za takojšnje kaznovanje zločina proti vojni sili, mora najti avditor sredstva in pota, da doseže obsodbo. Stotnik-avditor Typowski je pa zavzemal tako nevoljno in klubu joče stališče, da v bodoče ni več mogoče skupno delovanje z njim.« — Državni urad nemške avstrijske republike jo uvedel proti Pokornyju kazensko postopanje radi zlorabe uradne oblasti, oziroma vslečl poskušenega nagovarjanja k umoru.
Značilno jo tudi, kako je rešil to zadevo takratni poveljnik 11. armadnega zbuora, general pehote pl. Kovesz, ki je tozadevni spis tudi sam podpisal. V spisu se navaja: Postopanje poveljnika 11. pehotne divizije je, kakor se zdi, protipostavno, toda glede na izjem* no stanje in z ozirom na pripetljaje z vojaškega vidika umljivo. Če se je poizvedovanje zavlačevalo, se z ozirom nezadostnih aktov in drugih podrobnih dat ne more presojati. Če so obtoženca res zalotili pri dejanju, je bil predlog zagovornika odveč in le primeren, da se za brani nameravani učinek naglosodbenega, postopanja. Končno se naprosi, da naj so dr. Typowski iz službenih in iz stanovskih razlogov premesti in nadomesti s primernim častnikom provosodne službe.
Ktapsko višje poveljstvo je naznanilo 23. avgusta 1914: vsem častnikom pravosodne službe v armadi na bojišču, kakor tudi stalnim vojaškim sodiščem v delokrogu armade so pri vojaškim sodiščem v delokrogu armade se priporoča, da naj posebno hitro poslujejo v slučajih nagle sodbe in da naj popolnoma upoštevajoč koristi armado sporazumno s predpostavljenimi poveljniki energično postopajo.
Odlok je podpisal v imenu takratnega višjega armadnega poveljnika nadvojvoda Friderika generalni major Iianitz.
"Pri takih nazorih seveda ni nič čudnega, da je vojaška hijena’ postrelila v stari Avstriji toliko nedolžnih žrtev.
LISTEK.
Gj£y de Maupassant.
Sodček.
(gospod Chicot, gostilničar v Kprevilli, se jo ustavil s svojim vozičkom prejf hišo gospe Magloiro. Krepak mož jo. štirideset let star, rdeč in debel; pripovedovali so o'njem, da je zloben.	-	:	';
’ 'Konja je privezal h'kolu poleg vraj na dvorišču in Sel na dvorišče. Imel Je nekaj njiv, ki so mejile s posestvi stare Magloiro, po katerih 'so se' njegove oči že dolgo časa poželjivo ozirale. Gotovo Je poskušal že več kakor dvajsetkrat, da bi si jih kVipil, toda gospa Magloire je odbila trdovratno vsako ponudbo.
Danes, jo je dobil, ko je pred vrati krompir lupila. Stara je zdaj dvainsedemdeset let; izsušena, polna gub, grbasta, toda neumorno pridno, kakor da je še mlada deklica. Chicot jo je prijateljsko potapljal po rami in se je vsedol k njej.
»No. mamica, sto li zdrava? Vse v redu?«
»Ze še gre, in pri Vas, Prosper,«
»Nekoliko trganja, sicer se ne morem pritoževati.«
»To je zelo lepo.«
Nič ni več rekla. Chicot je gledal, kako je delala. Njeni koščeni, krivi prsti, ki so se skrčevali liki rakov koš, so podobno kleščam prijemali krompir iz košare ob njeni strani. Bliskovito hitro je švigal njen nož v drugi roki okoli njih, dolgi pasovi so se vili s krompirja; kadar je postal krompir popolnoma rumen, ga je vrgla v z vodo napolnjeni čebriček ob njeni strani. Tri drzne kokoši so prihitele ena za drugo do njenega krila ugrabile so s kljunom olupek in zbežalo kolikor mogočo hitro od tam. Chicot je bil v zadregi, njegov obraz je kaaal negotovost; nekaj je
imel na jeziku, česar ni mogel povedati. Na koncu koncev sc je osokolil in rekel:	»Po-
vejte, mamica Magloire . . .«
»Česa želite,«
»Mi li res še nočete prodati posestva?«
»No. Iz tega ne bo nič. Sa j sem Vam to že večkrat povedala. Rajši molčite in' ne pričnite iznova.«
»Zdaj sem dobil izhod; oba lahko napraviva najine kupčije.«
»Kako si mislite?«
»Poslušajte me; posestvo mi prodAste, a ga vseeno obdržite.. Ste li zadovoljni s tem?«
Starka je prenehala lupiti krompir in je uprla svoje živahne oči v gostilničarja.
Nadaljeval je: »Izraziti se hočem natančnejše. Vsak mesec Vam prinesem 150 mark. Dobro me umevajte: vsak mesec, Vam prinesem celih petdeset tolarjev! Drugače se ne bo nič spremenilo, čisto nič ne. Stanovala boste tu; za nič se Vam ne bo treba brigati in delati Vam ne bo treba drugega, kakor da boste sprejemala denar. Ali Vam to ugaja?«
Veselo in dobre volje jo je pogledal. Starka ga je .nezaupljivo opazovala in iskala pasti, ki se morebiti skriva v njegovih besedah. Nato je rekla: »To bi bilo zame, kaj bi imeli Vi od posestva?«
Odgovoril je: »To naj ne bodi Vaša skrb-Tu ostanete, dokler Vam ljubi Bog podaruje življenje. V svojem ste. Pri notarju se boste podpisala, da bo za Varni posestvo moje. Otrok nimate in za nečaka Vam ni. Upoštevajte moj stavljeni predlog: Vaše posestvo obdržite in vsak mesec Vam dam petdeset tolarjev. To je Vaš čisti dobiček.«
Starka je bila izncnadena, vznemirjena; njen storjeni sklep se je majal. Odgovorila je: »Ne rečem ne. Vso reč moram še premisliti. Pridite zopet prihodnji teden. Takrat Vi uri povem svoj odgovor.«
Chicot je odšel vesel kakor kralj, ki si je osvojil drugo kraljestvo.
Stara Magloire je ostala v mislih zatopljena. V bodoči noči ni inogla spati; štiri dni jo je tresla mrzlica neodločhosti. Nekaj nepravilnega je slutila v nečucenem predlogu, katerega ji je predlagal gostilničar. Misel na 50 tolarjev mesečno, na lepi denar, ki bi ji padel žvekentajoč v njen predpasnik, ne da bi morala iztegniti roko po njem, ki bi padel Kakor z neba, ji je vzbujala pohlep.
šla je k notarju in se o zadevi posvetovala z njim. Svetoval ji je, da naj sprejme stavljeno ji ponudbo, a namesto petdeset tolarjev naj jih zahtev« 70, ker je njeno po-aesitvo vredno vsaj šestkrat tisoč mark.
»Če živite fle petnajst let,o ji je rekel notar, »bo dal itak z* posestvo tako le 46.00A mark. o
Starka se je tresla pri misli, da bo doki-fala vsak mesec 70 tolarjev. Nezaupljiva je pa 8e vedno bila, bala se je tisočerih nepred-\idnih ofeolnoeti, prikritih zarjk. ni se mogla odločiti do nobenega eklepa in j* stavila ved-uo Bova vprašanj«, dokler ni priftel večer. Končno je naročila, da naj napravi prodajalne spise in se je vrnila razburjena domov, kakor da je izpila Štiri vrče jabolčnega mošt«.
Ko je prišel Chicot po odKovor, a.e je pustila dolgo časa prositi in #e delala, kakor d*, jo kupčija čisto nič ne veseli; v nott-anjosti je pa hala, da ne bi hotel plačevati 70 tolarjev. šele potem, ko ji je nujno prigovarjal« je »spregovorila svoj protipredlog.
Razočaran je poskočil kvišku in je rekel, da se kupčiji rajši odpove.
Da si ga zopet pridobi, se je pričela prerekati. da najbrž ne bo več dolgo živela.
»Saj mi ni prisojenih več kot pet ali šest let. V triinsedemdeseto leto stopam, nogo me več trdno ne držijo. Ni še dolgo, ko sem že mislila, da me bo konec, V posteljo so me morali nesti.«
Chicota ni prav lahko prepričala.
»No, no, mamica, trdna ste, kakor cerkveni stolp. Doživela boste vsaj 150 let. Le pazite, še za mojim pogrebom bost? šla.«
Cel dan je pretekel s podobnim prerekanjem.
Ker se starka ni udala, je gostilničar končno izjavil, da plača sedemdeset tolarjev.
Drugi dan sta podpisala kupno pismo. Stara Magloire je pri kupčiji izsilila še deset vrčev jabolčnega mošta.
Pretekla so tri leta. Dobra žena se je sijajno držala. Niti za en dan so ni na videz postarala. Chicot je obupaval. Zdelo se mu je,
da izplačuje rento že pol stoletja, da je golju-fan, prevaran, uničen. Od časa do časa je obiskoval kmetico, kakor se gre v juliju na. polje, da se pogleda, če je že dozorelo žito za srp. Sprejemala ga je vselej z zlobnim pogledom, k akor da si- ■čestita, ker mu je to zaigrala.. Zelo hitro je vselej odšel v svoj voziček in je klel: »Ali še ne boš kmalu crknila, stara posoda?«
Ni vedel, kaj da bi storil. Kadar jo je zagledal, bi jo bil najrajši zadavil. Sovražil jo je z divjo jezo kmeta, ki vidi, da je okraden.
Mislil je na izhod.
Nekega dne jo je zopet obiskal in si je mencal roki kakor takrat, ko jo je prvič poskušal pregovoriti h kupčiji. ,
Ko sta nekaj minut kramljala, je rekel: »Povejte mi no. mamica, zakaj ne jeste pri meni, kadar pridete v Kpreville? Opravljajo me že za to. Saj veste, da Vam pri meni ni treba ničesar plačati, saj mi ni na enem kosilu nič ležeče. Če Vas veseli, pridite, me bo zelo veselilo!«
Stara Magloire se ni 'pustila dolgo prositi. Ko se je peljala drugi dan s svojim hlapcem Celestinom na trg, je dejala konja v Chi-cotov hlev in je zahtevala obljubljeno kosilo.
Gostilničar je žarel radosti. Stregel ji je kakor kaki dami. Jedla ni veliko, ker je bila od svoje mladosti sem navajena na najstrožjo zmernost in je živela z juho in s surovim maslom namazanim kruhom.
Chicot je razočaran silil v njo. Pila tudi ni in se je zahvaljevala na koncu.
Vprašal je: »Mali kozarček bi le vzela?«
»To že, temu ne nasprotujem,« je odgovorila.
In zakričal je s polnim glasom v gostilniško sobo: »Rozalija, prinesi najboljšega, od tistega s tremi zvezdami!«
Dekle je prineslo veliko steklenico.
Nalil je dve čaši.
»Pokusite, mama, dobra pijača je!«
In dobra žena je pila čisto počasi K malimi požirki, da je dlje uživala. Ko je izpila čašo do zadnje kapljice, je rekla: »To je res dobro, to že moram reči.«
Ni še Spregovorila, ko ji je natočil Chicot drugo čašo. Zahvalila, bi se bila rada, toda bilo je Že prepozno počasi je pila, kakor prvi kozarec.
Tiščal je v njo, da naj vzame Se tretjo kupico. Branila se je, on pa je silil v njo.
»Saj je milo, kakor mleko. Izpijem deset, dvanajst kupic, ne da kaj čutim. Saj gre kakor sladkor skozi grlo. Zdi «e ti. kakor da izgine na jeziku; ne v želodcu in ne v glavi ga ne čutiš. Za vzdrževanje zdravja ni nič bolj-joga.«
Ker se ji je pijača prilegla, je vzela še enkrat toda samo pol kozarca.
Velikodušnost je premagala Chicot« ta* to, da je zaklical: »Če Van veseli, Vam darujem mali sodček takega žganja. Pokazati Vam hočem, da sva dobra prijatelja.«
Stara žena ni rekla ne in je odAla nekoliko zmedena proti domu.
Drugi dan se je gostilničar zopet pripeljal k Magloiri in je izloiil mali # železom okovani sodček z vo*a. Vsebino je morala precej pokusiti, da se prepriča, da je ravno tisto fino žganje, kakršnega je pila včeraj. Ko je izpila tri kozarce, ji je rekel k slovesu: »Kadar bo ta sodček prazen, se čisto nič ne sramujte, saj ga je še več. Meni ni nič na enem sodčku žganja. Čim prej ga izpraznite, tem ljubše mi bot«
Odšel je na voz.
Čez štiri dni se je zopet vrnil. Starka je sedela pred vrati in si je rezala kruh za v juho.
Približal se je čisto blizu in ji govoril v obraž, da je duhal njeno sapo. Sapo alkohola je začutil in razvedrilo se mu je lice.
»Ali morem dobiti kupico,« je vprašal čez nekaj časa.
Dvakrat ali trikrat stu trčila.
Kmalu se je povsod govorilo, da Magloire skrivaj pije. Zdaj so jo našli v njeni kuhinji, drugi pot na njenem dvorišču in včasih tudi na potih v okolici ležati v nezavesti trdo, pijano, tako da so jo morali nesti domov.
Chicot je ni več obiskaval. Kadar so govorili o kmetici, se mu je nabral obraz v Žalostne gube in je govoril: »Ni li žalostno, da so v njeni starosti še temu privadi? Če je kdo tako star, ni nobenega sredstva več proti temu. Slab konec bo z njo.
Res je bil njen konec slab. V bodoči zimi
je umrla okoli Božiča; pijana je v nezavesti obležala na snegu.
Chicot je podedoval njeno posestvo in pripovedoval: »Norica! če bi se ne bila zastrupila, bi bila laliko imela še deset let posestvo.«
To in ono.
Kako so si prilaščali vojaki ia dragi dostojanstveniki državno blago. Medtem, ko se se »odlikovali« vojaki stare Av.stro-Ogr.ske na fronti z razcapano obleko in niso niti častniki v strelskih jarkih dobivali perila, je dognala preiskava nemškega avstrijskega državnega sveta, da je vojno ministrstvo zelo rado postreglo z raznim blagom iz vojaških skladišč v Brunnu in Kaiserberdorf za znižano ceno osebam, ki so bilo z njim v stiku. Zapisnik navaja zelo obsežen seznam imen .generalov, nadvojvodov, oziroma, enskih oseb. ki so bile deležne državnega blaga. Generalni polkovnik Bohm-Ermolli si je znal nabaviti 3fi5 metrov batista, nad 100 metrov platna itd., nadvojvo-da Leopold Salvator je dobil 357 metrov blaga za perilo in okroglo 1000 metrov šifonn, cesarjev generalni pobočnik je dobil 395 metrov blaga za perilo, 96 žepnih robcev, 90 parov nogavic; kljub opominu cesarjev generalni pobočnik še ni poravnal zelo nizkega računa, seznamu je tudi Kovesz, veliko dvornih svetovalk, ne manjka plesalk in drugih dražestnih žensk, ki so imele stike z vojnim ministrstvom. Med premeti, ki so jih dobivali, so tudi ženski čevlji, cefir. velike množine sukanca. Najbolj je izkoristil položaj podmar.šal plem. Klepsch-Kloth, ki je na ta način nabavil svoji hčeri lepo balo. ko se je omožila: perilo vse vrste, več tisoč metrov blaga je dobila, medtem ko so morali nositi vojaki v strelskih jarkih pravcate cape in so morali prezebati, v zaledju so pa beračili pri neumnih civilistih še celo za. cunje in grozili vojaški mogotci, da bodo civilistom kratkomalo perilo zaplenili. Častniki Boroevičeve armade so pošiljali domov v zaledje cele zaboje perila, svilnatega, in drugega blaga.
Tiskarji r Namiiji so dosegli oMmaral delavnik in primemo povišanje plač.
Izdajate}) ia wi|«iwrat »»»<«* Ulil
Tisk KatoUlka TUkarc*.
Pristopajte k Jugoslovanski Strokovni Zvezi I Sirite »Našo Moč"!
EEEHEEHH
Gospodarska zveza
••■(rala za skupni jnakap 1« prodaj* v Ljubljani, vag. sair. i •. a>
Stalna zaloga poljodelj. stroj«v:
aatorjav, Mlatilnic, »Italjav, ■lamo- Ib raporacnlc, br*oparllnlkow, plugov, kran, Čistilnikov I. i. d.
Prodaja:
umetnih gnojili kolonljalnaga In lpaca> rljskaga blaga icr poljskih pridatkov.
Zaloga:
pristnaga domataga In ogrskaga vina, Spanja 1.1. d.
Lastna Izdelovalnica In prekajevalnica klobas. - Lastna željama.