V Solski napredek na Slovenskem, osobito na Kranjskem. Trgovec konec leta in v začetku leta pregleda svoje stanje, primerja svoje račune in blago svoje ter sestavlja inventarje in bilance. Društva polagajo, ko mine enoletna doba, račune o svojem delovanji in poslovanji. Tudi šolniku slovenskemu daje baš prehod iz stare v novoletno dobo priliko, da pogleda po obzorji slovenskega šolstva, kakšno je njegovo stanje, ali je v teku enega ali več let napredovalo, ali ne. Da danes tako pregledujemo, k teinu nas napoti sl. deželni zbor kranjski, v katerem je omenjal preblagorodni gospod deželni predsednik baron Winkler, koliko je v zadnjem 6asu kranjsko šolstvo napredovalo. Povedal je pri priliki, ko se je govorilo o podporah za zgradbe novih šol, da se je na Kranjskem v slednjem času 80 novih šol ustanovilo in da so se že prej obstoječe za kacih 100 razredov pomnožile. 30 direktivnih šol pa bi bilo treba še ustanoviti. To se lepo glasi, take številke človek rad sliši. Ali je drugod po Slovenskem šolstvo tudi napredovalo V Seveda, ljudsko šolstvo po slovenskem Štajeru storilo je prej ko ne še večje korake ; ondi so menda brž ko ne, enako veliko novih šol v teku kacih 15 — 20 let osnovali. Gotovo so se pa šole v enaki meri ali pa še v večji razširile. Na Koroškem pa tako vemo, da je ondi dosto večje število šol in da je ondi 2krat toliko uciteljev, kakor na Kranjskem, dasi ima Koroška do 130.000 manj prebivalcev, nego jih je na Kranjskem. Glede Primorske ne morem služiti s številkami, a kolikor sem opazoval delovanje šolskih oblasti v tej deželi, iz tega, koliko sem prebiral štatistične izkaze in iz tega, kolikor sem slišal o osnovanji novih šol po goratih krajih Goriške, soditi smem, da Primorsko, zlasti Goriško ni zaostalo za kranjsko deželo, morebiti jo je še celo preskočilo. Vobčese sme torej trditi da je šolstvo poSlovenskem zelo napredovalo, in da bode v teku kacih 10 — 20 let na tisti stopnji, na kateri je že zdaj nemško ali česko šolstvo. Morebiti se je v teku 15 — 20 let po vsem Slovenskem kacih 500 — 600 novih razredov otvorilo. To pa je stalo. veliko truda šolskih oblasti in seveda veliko žrtev ljudstva. Poslednje je pri nas nekaj ubogo in za napredek kaj konservativno, kakor so sploh poljedelski narodi. Kdor je dejansko skusil, koliko ovir se večkrat stavi, predno se nova šola ustanovi ali obstoječa razširi, vedel bode ceniti števila, ki govorč o novih in razširjenih šolah. Kdor tega ne verjame, pride naj poslušat na Dolenjsko (osobito v krški okraj, kjer manjka še kacih 10 — 15 novih šol), kako se tod ljudstvo brani šolskega davka! Šole s potrebnim številom razredov, šole s pripravnimi šolskimi sobami so poglavitni del šolskega napredka. Važni del pri šolskem napredku so pa še učila, šolske knjige, šolska literatura v obče, šolska in učiteljska društva in dr. Tudi v teh strokah moremo z veseljem zaznamovati precejšnje korake. Pridržaje si besedo o učilih za drugo priliko, moramo pohvalno omenjati c. kr. zaloge šolskih knjig, ki nas je z najpotrebnejšimi šolskimi knjigami preskrbela. Seveda s knjigami za nemškijezik nismo in ne moremo biti zadovoljni, ker niso po najboljših vodilih urejene; seveda nam za višje razrede ljudskih šol (oziroraa za meščanske šole) še manjka knjig o realijah. Šolska literatura tu pa tam požene kakšno rabljivo cvetko. Kar je posebno hvalevredno, je to, da sta slovenska šolska lista uzorno uredovana. Letos sta nam opisala mej drugim prvega slovenskega pedagoga Slomšeka. Ali nisi mar, slovenski učitelj, z veseljem bral dotični Jamšekov spis v ,,Popotniku"?! Česar se slovenski učitelji dolgo lotili niso, to so letos storili. Kaj neki? V Koledarju družbe sv. Mohora berem, da je prof. Steklasa poslal tej vrli družbi spis: ,,N auk o domači odgoji", mešč. učitelj Ciperle pa »Pedagogiko". G. prof. dr. Kos je sestavil ,,vzgojeslovje", katere dobre odlomke srao z veseljem čitali v nTovarišu". ,,Duhovni Pastir" naznanja, da bode v bodočem letu prof. teologije A. Z u p a n či č v prilogi tega lista prinašal tudi ,,Pedagogiko". Enake spise pa bode priobčeval še ,,Pedagogiški letnik", kojega bode na svetlo dajalo ,,Pedagogisko društvo" v Krškem, ki šteje že velik broj društvenikov. Podpisani piše po hrvatski knjigi ,,Povest pedagogije enak slovenski spis, kojega misli kje priobčiti. Morebiti bi ga hotel nTJ6iteljski Tovariš" prinašati ?*) Dobro de človeku, ko sliši in bere, da se bode za spise za mladino tudi v bodoče živahno skrbelo, ko sliši, da je zlasti mladi učiteljski naraščaj za to vnet. »Koledarček učiteljski" je sicer mala knjižnica, a dela slovenskim učiteljem čast in veselje, ako imajo svoj koledar, svoj imenik, kakor učitelji drugih narodov. BPopotnikovo" podjetje je torej vse hvale vredno. Iz zelene Štajerske čujemo večkrat poleg kakšnega turobnega glasa tudi povoljne novice. Z veseljem n. pr. smo brali, da so se štajersko-slovenski učitelji letos v Gradci pri deželni učiteljski konferenci potegnili krepko za zdrava pedagogiška načela, t. j. da so terjali, da ostane za slovenske otroke slovenski učni jezik. S posebno radostjo smo brali tudi to novico, da se v Mariboru misli na oživotrenje Spodnje-štajerskega učiteljskega društva. Na take in enake načine napredovalo bode kaj lepo slovensko šolstvo. Ukrenilo se bode morebiti v bodoče še več dobrega v korist slovenski mladini. Nadejamo se, da se bode tudi 1. 1887. marsikaj na našem širokem šolskem polji obelodanilo in na svetlo spravilo, kar bode slovenskemu učiteljstvu v čast, domovini pa v korist.  Ivan Lapajne. Knjiga Slovenska**) XIX. Veku. nK življenju lepšemu se rod moj zdrami!" Bil klic je tvoj, slovenski korenjak. In tako mili, blaženi glasovi To bilo ti najslajše radovanje, Vžigali čudovite so moči; In najprijetniša svečanost ta; Junaški so se družili sinovi Nikdar za prazne nisi maral sanje, Na delo — v boj za slavo novih dni! Nikdar za blišC neumnega sveta! *) Gotovo rad! Uredn. **) Glej lanskega nUčit. Tov."! Naj drugi svitle stavijo gradove,Kar vekomaj poganja zalo cvetje, Zaklade drage zbirajo na kup,Pokojnik dragi! bilo tebi mar, Z bliščobo svetno kratijo si dnove,Kar poznim vnukom sveto bo imetje, Za slast kupujejo življenja strup:In rodu zdarjjemu je rajski dar. — Aiiton Janežič, kteremu poje tuko A. Uniek Okiški (Besednik 1869. 1. 17), se je rodil 19. dec. 1828 v Lešah, vasi sv. Jakoba duhovnije sredi Roža na Koroškeni, zvršil srednje šole v Celovcu, na gimnaziji bil namestni, na viši realki prnvi c. kr. učenik, tajnik družbe sv. Mohora, u. 18. sept. 1869. ,,Leta 1843 so jele izbajati Novice, pervi slovenski časnik, krog kterega st; je zbiralo, kar še ni bilo odmerlo popolnoma svojemu narodu. Za gotovo veui, da jih je Anton že prebiral leta 1845 in 1846, piše L. F. v Večernicah 1870. . . Priburilo jc osodepolno leto 1848. Vrelo je po vsem svetu, kakor v hramu, polnem novega vina. . Dogodki, ki so sicer zoreli po več let, so takrat dozoreli v malo dneh. . . Slovenski domorodci osnujejo v Celovcu slovensko društvo; mladega Janežiča izvolijo v odbor, ker ga je njegova marljivost in iskrenost priporočala. česar bi si pred nihče ne bil upal le misliti, dogodi se jeseni leta 1818. Anton Janežič je začel učiti na gimnaziji slovenski jezik z dovoljenjem ministerstva toda brez plače. . . Pa da je le učiti srael, za drugo ni vprašal mladi, za blagor svojega naroda ves vneti domorodec. Učitelj je bil, a učnih knjig ni bilo. Perva naloga mu je bila, skerbeti za potrebne učne knjige". Tako pride na svetlo njegova prva knjiga: a) Kurzerleichtfafslicher Unterricht inder SlovenischenSprache. Fiir Deutsche nach Dr. F. Ahns bekannter Lehrmethode bearbeitet; nebst einer kurzen Formenlehre. Von Anton Janežič. Erster Kursus. Klagenfurt 1849. 8. 176. Verlag J. Sigmund; Druck A. Pichler's Witwe in Wien. — Inhalt: Forinenlehre . . Praktischer Theil (280 Ubungsaufgaben mit 13 Anmerkungen) . . Anhang zuun Ubeisetzen: Sprichworter (Prislovice); Fabeln (Basni); Anekdoten (Smešuice); Erzahlungen (Povesti); Gedichte (Pesmi); Alphabetiscb.es Wortverzeichniss. — Vorwort: — Ein einfaches, kurzes, jedoch die nothvvendigsten Sprachelemente umfassendes Lehrbuch mangelte noch immer . . . Icb versuchte daher . . Dr. Ahns allbekannte, durchaus praktische Lehrmethode . . . auch in dieser Sprachlehre wieder zu geben! Doch glaubte ich hiebei, um genanntes Verfahren auf eine festere Grundlage zu stiitzen, eine kurzgefasste Fonnenlehre, bei deren Bearbeitung ich vorzuglich Murkos slovenischer urjd Babukičs ilirischer Giammatik gefolgt bin, nicht am unrechten Platze, darait sie, durch Beispiele erlautert und versinnlichet, dem Lernenden durch das weite und schwierige Feld der Sprache als fester Anhaltspunkt dienen, und ihn gegen jeden Irrthum sicher stellen koone . — Lessach im Rosenthale den 3. Sept. 1848. Janežič. — Kurzer leichtf. Unt. in der Slovenischen Sprache. Fiir Deutsche . . Zweiter Kursus. Klagenfurt. 1849. 8. 166. Inhalt: Praktischer Theil (100 Aufgaben zum Ubersetzen . .). Syntaxlehre. Sammlung slovenischer Aufeatze: Prislovice; Smešnice: Povčsti; Različni sostavki; Pesmi; Prevodi: Angeljček (Das Engelein v. B. A. Kleisheim, posl. Fr. Malavašič), Peseni o zvonu (Das Lied von <ler Glocke v. Fr. Schiller, posl. J. Koseski); Alphabetisches Wortverzeichniss. — Praktischer Unterricht in der slovenischen Sprache fiir Deutsche. Zvveite umgearbeitete und verbesserte Auflage 1850. Von Anton Janežič. — Vže 1. 1849 je jel sostavljati slovar; pomagalo mu je pri tem delu več mladih domovodcev, ki so pohvaljeni v predgovoru. Knjiga se je tiskala v dveh delih: b)VollstandigesTaschen-W6'rterbuch der slovenischen unddeutschen Sprache. Von Anton Janežič, offentl. Dozenten der slov. Spr. am k. k. Gymnasium. Deutsch - slovenischer Theil. Klagenfurt 1850. 16. 630 (v polo- 1* vinah). Verlag. J. Sigmund (Eduard Liegel). — Popolni Ročni Slovar slovenskega in nčmškega jezika. Spisal Anton Janežič, začasni učitelj slovenščine u Celovcu. Slovensko - nčmški del. U Celovcu 1851. 16. 554. V založbi J. Sigmundove knjigarnice. Natis A. Pichlerjeve vdove na Dunaju. — Predgovor na pr. pravi: ,,Nate ga, predragi slavenski brati! tudi slovensko - nčmški dčl mojega slovarja. Veliko truda i posla je me stal. Naj Vam toliko koristi! Skerbno sim pregledal in prebral skorej vse slovenske spise, knjige in časopise, i tudi slovarje vsih druzih slavenskih narečij; zakaj le v slogi je moč, i uzajemnostje mati vsih velicih činov. . . Znamenita bremena manj znanih besed so mi častiti gospodi: Drobnic, Fresl, Dr. Muršec, Navratil, Škerjanc in Vrečko poslati blagovolili. Pomagal mi je tudi g. J. S u m p e r . . Naj je tu vsim očitna hvala izrečena. Tako naj stopi tudi to delo v bčli svšt, na slavo Bogu in na srččo vsim Slavenoml V Celovcu 14. oktobra 1850. A. Janežič. Po slovnici in slovarju je vže zaslovel Janežič, in tedanji deželni namestnik, blagi baron Šlojsnik mu zaupa c) prestavljanje deželnega zakonika, kteri posel mu je dal sicer mnogo dela, zraven pa priložnosti, uriti se dejansko v vseh strokih slovenščine in njo sposobiti za zakonodavni jezik. Prizadeval si je, kolikor je premogel, zamotani, težko umljivi stav nemškega zakonodavnega jezika razvozljati ter ga Slovencem umljivega narediti. Opravljal je prestavo deželnega zakonika od leta 1850 do leta 1853, kakor na Kranjskem Metelko, Malavašič itd. (Večernice XXIII, 19.) Bčelice, ko se prebudč po dolgi hudi zimi, so lačne ter iščejo živeža. S Slovenci je bilo enako; prebudili so se, pa tudi lačni so postali in željni primernega živeža. To potrebo je čutil Josip Drobnič ter storil, da se je rodila »Slovenska Čbela", berilo za obudo in omiko slovenskega duba, v Celju 1. 1850, ktero je pa zima zamorila vže prve kvatre zavoljo premalo podpornikov (Jezičnik XXIV, 51). — A. Janežič — ne bodi len — vzbudi jo še tisto leto o toplejši dobi, in mesca julja vzroji d) SlovenskaBčela. Podučeninkratkočasenlist. Na svitlo izdajana s pomočjo več rodoljubov. Pervi tečaj. Pervi svezek. V Celovcu, 1850.8. 192. Nat. F. žl. Kleinmajr. — Po prvih kvatrih piše v povabilu na naročbo (str. 96): ,,S prihodnjim mescem se začne novo četvertletje ,,slovenske bčele"; zatorej povabirao in poprosimo vse častite rodoljube. . Izdaja se vselej 1. dne vsakega mesca. . Zdaj štejemo nekaj manj kot 400 naročnikov. . . Pri tej priložnosti častitim bravcera tudi povemo, da mislimo prihodnje leto slov. bčelo dvakrat v mescu izdajati, ako se le še nekaj več naročnikov oglasi. Veliko slavnih slovenskih pisateljev je nas podpirati zagotovilo, in nam večidel tudi že mnogo prav izverstnih sostavkov za bčelo poslalo. Tih naj imenitniši so gospodi: Cafov, Cegnar, Ferčnik, Francl, Jeriša, Kelih, Lesjak, Levstek, Litijan, Majar, Navratil, Oliban, Podgorski, Razlag, Robida, Siaiandl, Stepančič, Sumper, Svečan (Einspieler), Škerjanc, Šribar, Terdina, Terstenjak, Toman, Varl itd. S pomočjo tih in s časom še več drugih slavnih pisateljev bode ,,slovenska bčela" gotovo v čedalje lepšej in prijetnišej obleki izhajati zamogla itd.".— V drugem povabilu na naročbo (str. 192) že res piše: ,,S današnjim listom je dokončala nslovenska bčela" pervi tečaj svojega obstanka. . Prihodnje leto bode nbčela" dvakrat v mescu, 1. in 15., izhajala in vselej saj celo polo donašala. če se pa toliko naročnikov oglasi, da se bojo vsaki mesec tri pole tiskati ruogle, jo bomo trikrat v mescu izdajali. . . Zvunajna oblika bčele bode tudi vprihodnje jednaka ostala; le samo veče pismena (čerke) bomo z manjimi, očesu priličnejšimi prenienili. Kar pa znotrajni zapopadek bčele vtiče, si bomo prizadjali, da bode prihodnje leto več lepozuanskih (belletrističnih) kakor tako rekoč znanstvenih sostavkov donašala, s černur posebno našemu krasnemu spolu in sploh našej mladini vstreči mislimo. Sicer pa naj bode bčela združiven list za vse slovenske pisatelje, ktere še enkrat serčno povabimo in poprosimo, nas v našem domorodnem podvzetju po mogočosti podpirati."