List 50. go dar i rtn šk Tečaj XXI m nar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 16. decembra 1863. Gospodarske stvari. Letni zbor družbe krajnske. (Dalje.) Gosp. Andrej Malič, odbornik kmetijske družbe m prvomestnik razstavnega odbora, je zboru popisal izid kmetijske razstave, ki je bila letos v Ljubljani. Sadna razstava letošnja je o žlahnih jabelkih druge vrste in pa v žlahnih hruškah bila dosti bolja memo prvih dveh, leta 1846 in 1847, ceravno marsikter imeniten sadjorejec ni jiič poslal. Grojzdja je bilo dosti lepega in žlahnega. Ceravno je bilo razstavljeno mar-sikako dobro in tudi žlahno vino , so vendar vinorejci se premalo udeležili izložbe. Poljskih in vrtnih pridelkov je bilo obilo in lepih vsake vrste. Posebno zadovoljni pa moremo biti s tem, da reja murv in svilnih črvičev tako čvrsto napreduje na Kranjskem; kazali so nam to svilni (židni) pridelki in izdelki. „Novice" morejo vesele biti, ako zdaj vidijo , da njih 201etni opo-mini niso bili glasovi v puščavi. Tudi kmetijskega orodja se izdeluje že na Kranjskem marsikaj. Lepa prednost naše razstave memo razstav druzih dežel je pa bila ta, da po nevtrudljivi delavnosti zlasti Častitega gosp. patra Benvenuta in gosp. Andreja Fleišmana je vse sadje bilo ko se je razstava ze z imenom na ogled postavljeno odprla; vsak je vedil, kaj ogleduje. ? Kazstavnikov v vsem skupaj je bilo 82. Ogledo- valo je razstavo 1884 ljudi, ki so plaćali po 10 novih krajc., tedaj je znesla vstopnina 188 gold, in 40 kr. Skoda, da je premalo ljudi iz kmetov prišlo ogle-davat razstave, ktera je kaj dobra učilnica za sadjorejo To Je mlačnost ) ktero in tudi za drugo gospodarstvo, moramo očitno grajati. Saj 10 soldov ni kónj ! Stroški vsi za razstavo so znesli 330 gld. in 23 kr. ; tedaj je kmetijska družba iz svoje kase doplačala 141 gold, in 83 kr., ker družba streliška je dobrovoljno za mal dnar (80 gold.) prepustila vse svoje pro- store za razstavo, m je odbor skrbno ravnal, da ni po nepotrebnim trosil dnarja. Tù gré gospodu Maliču in gosp. Lasniku velika hvala. Ko je gosp Malič se v imenu kmetijske družbe zahvalil vsem, kteri so kaj svojih pridelkov poslali v razstavo in tako pripomogli, da se je dežela naša enmalo ponositi mogla z umnostjo naših gospodarjev, je opomnil V se dvoje : Razstava je pokazala, da pri nas na Kranjskem sadijo ljudjé pr e več sadja druge in tretje vrste, premalo pa sadja prve vrste, ali po domače repre več manj vrednega, premalo ceno, da imamo pa žlahnega sadja. Zlahno sadje je več bolje plača, m se y dobiček za tudi dalje drži vsakega, kdoi y vredno, se ali ni to dosti očiten s sadjem hodi na trg? Namesti da bi se sadje, kadar je zrelo, rahlo obiralo, se pa silovito trese z drevés; to naredi, da se sadje otolce; to pa, da je za prodaj manj vredno in tudi preje gnjije. Skrbno obiranje že samo kaže umnega gospodarja. Ko je gosp. Malič končal svoj govor, je gosp. pred- sednik Terpinc začel deliti sreberne svetinje in častne pisma, ki so bile v razstavi přiznané raz-stavnikom. Dal. prih.) Gospodarske * Da zajec sadnih dreves ne objeda, je bilo že več pomočkov v „Novicah" naznanjenih ; al tako lahkega pomočka še nisem bral, kakor ga sam skušam. Zato želim vsem gospodarjem to naznaniti. Jez imam dva sadna vrta, enega prav zraven boršta. Pred več kot 20 leti je bilo lesèm več v borštu, druzega pa mladih dreves vsajenih; al zajci so jih prvo zimo tako poškodovali, da so se večidel posušile ; treba je tedaj bilo drugih nasaditi. Od tega časa ravnam tako-le : Vsako jesen vsakemu mlađemu drevesu nlfr eno spodnjih vej toliko slame , kakor en prevest za snop, zavežem, tako, da konca prec visita. To je vse. Tako že delam blizo 20 let, in noben zajec mi od tega časa ni naj-manjše škode pri teh drevesih naredil. Priporočam toraj vsem drevorejcem, naj se tega lahkega pomočka poslužijo. * vC b e 1 e zmajhno hrano čez zimo preži- pa malo viti. Ce ima panj veliko prostora od znotraj delà ali satovja, odzadej mu prazni prostor zamasi s kakošno kožuhovino ali kakoršno koli suho rečjo , da čbele lože manjši prostor zasopejo in se tako grejejo. zlasti mrjó delo vedó. V ce Je malo čbel. Tako manj povžijejo m ne po y To sem sam skusil. Ker pa je zdaj čas za tako priporočam to vsem čbelarjem , kteri še tega ne * ■■p m M. S., kmet v Selcih. Malta iz žaganja je dober pripomoček proti vlagi in mokroti v naših hišnih zidovih. Ta malta se napravi, ako se navadno ugašeno apno z vodo podela, se po- zmesa tako, da namesti peska pa s žaganjem polnoma z apnom sprime. Taka malta se ne hvali samo temuc tudi za omet starih in kolikor toliko mokrih zidov. za novo zidovje y * • goveji kugi na dalje. Po posleđnjem dopisu c. kr. general-komande za-grebške od 30. nov. goveja kuga v vojaški granici pa tudi v Bosni čedalje bolj odjenjuje. Ce se pošast zopet iznova ne povrne , smemo malo tednih konec. upati da Je bode v Ker «e niso vsi razstavniki prišli ali poslali po svoje svetinje ali hvalne pisma, naj saj ne odlasajo predolgo. 400 \atoroziiaiiske »tvari Ravnokrilci ((ierađiliigter f Za pokušnjo iz Erjavčeveg-a „Živalstva". *) t » 274. Kq bil i ca selivka (Zugheuschrecke, Aeri- dium migra to mim) je čez 2 palca dolga, zelenkasto ru- ja va Ima Šffri neenake 7 rujave, rumeno lisaste krila, kratki nitkasti tipalnici in dolgi krepki zadnji nogi za skakanje. Zdolej na prsih je rudeča ko opeka. Ta zeló razvpita zaželka pride posamezno skor vsako leto v naše kraje; njena prava domovina je pa prednja Azija in severna Afrika, kjer se prikaže včasih v brezštevilnih roj ih in potem popotuje bolj proti severju. Posamezni roji so prišli celó na Nemško in Fran- cozko. Zadnji véliki roj je přišel 1. 1747 na Ogersko. in od tistega časa naših krajev ni več zadela ta nesreća. Ti roji so po več ur dolgi in široki in tako gosti, da zatemné solnce , kakor oblaki. Ce padejo v kak kraj ? zagrnjene so ž njimi tla i ceste in hiše po čevlji na debelo. V nekoliko urah požró vse, kar je na polji ? žito, travo, listje po vinogradih in drevesih. zočih kobilic primerjajo prasketanju ognja, Sum kadar gn- ga > veter podpihuje. Tako opustošena zemlja je, kakor da bi bila požgana. Zraven pa tudi mnogo kobilic pogine od truda, ali pa jih zmečkajo druge, in te potem gnjijó kužijo zrak in iz tega se izcimijo večkrat nevarne bolezni. Nekteri narodi nabirajo kobilice in jih jedó posušene, osoljene ali pa tudi v moko zdrobljene. Zoper to šibo Božjo ga ni skor druzega pomocka, kot nabirati kobilice in njih jajca, ter jih ali sežgati ali pa globoko zakopati. Kobilice ležejo jajca v kepah v samo zemljo. Izvalivše se ličinke so podobne starim ? da nimajo kril. Manjše domače kobilice, ktere skačejo po travnikih in po polji, niso sicer tako škodljive, kakor selivka, ali vendar škodijo senu, posebno v vročih poletjih. Cvrčijo prav slabo s tem, da drgajo krila ob stegno. Med njimi Je crna r o p o tul j a (Schnarrheuschrecke, Acridium stri- dulUm) , XV i. OU U L±C\i J^ \J JLV^J^All* VJIUUU^I A UU.V>V>I1 Pogosto se vidi po solnčnatih, zaraščenih krajih človek bliža, škripaje sfrfrá. 275. Zelena kobilica (griine Laubheuschrecke, Socusta viridissima) je čez palec dolga in vsa zelena. Krila so še enkrat daljše kot zadek, tudi nitkasti tipav-nici ste daljši od telesa. Samica ima kakor sabljo zakrivljeno vbadalce, s kterim jajca v zemljo zabada. Kobilice se poznajo po dolgih tipavnicah in skačejo pogosto po polji in po grmovji, toda krila dobé še ki se pozna po lepih, ko cinober rudečih krilih. ce se avgusta. škripljejo. t e m 7 da drgajo krilo ob krilo ? glasno 276. Br am or (Maulwurfsgrille, Gryllotalpa vulgaris) je ponoćna, podzemeljska zaželka rujave barvě. Močno in debelo telo je 2 palca dolgo, tipavnici in krili so krajši od telesa. Posebno čudni ste prednji nogi 7 členi na teh nogah so široki, plošnati in z moc- nimi zobmi oboroženi, ž njimi rije pod zemljo. Bramor je jako škodljiva zaželka, ki v podobi in v načinu življenja opominja na krta. Na suhih njivah, travnikih in po vrtih koplje ravne hodnike in pri tem delu m ogloje vse tenke koreninice in celó mladim drevescem škodo delà. Samica znese mesca o grize junija ali julija v okroglo jamico i 2 do 300 rumenkastih, ko konopno zrno debelih čevelj pod zemljo I Ck I L/t činke živé nekoliko Časa v društvu; takrat jih je najbolje izkopati ali pa zemljo prav dobro poteptati. 277. Mur en poljski (Feldgrille, Gryllus campe- Li- stris) je znana, palec dolga prejšnjega loči v tem, crna zaželka da i ki se nima nog za rovanje in od da *) YeČ o tem đelu drugi pot. Vred. ima dolgi tipalnici. Samec pa imá vbadalce. prav glasno čvrči ; samica Na suhih tratah in grivah sedi pri lepem vremenu muren pred svojo luknjo in cvrčí; če pa kaj zasumi zbeži v luknjo in molči. Živijo od koreninic in semena pa niso tako škodljivi ko bramorji. plih krajih 7 v kuhinji 7 blizo hi šah peči in ognjišč živi 7 7 temu podobna, ponoćna zaželka, namreč hiš ni na to-druga m uren ali s triček (Hausgrille, Gryllus domesticus), ki je po-dnevi skřit v zidnih spoklinah, ponoći pa glasno' in išče hrane, namrec 7 kruha, moke, žita V Vf cvrci itd. 278. Hinavka (Gewohnliche Fangheuschrecke ali Gottesanbeterin, Mantis religiosa) je prav znamenita zavoljo čudne podobe in življenja. Majhna glava s kratkima nitkastima tipalnicama je nasajena na ozkem po-dolgastem oprsji,' kakor na vratu. Zadek je pa jako širok in plošnat. Vsa zaželka je zelena ali rujavkasto rumena. Noge so ji precej dolge, prednji nogi imate oštre, rezne robove in se daste zaklopniti kakor břitev. Hinavka živi v toplejših krajih, tudi že okoli Du- naja na solnčnatih gričih v travi in na nizkem grmovji ; ker je zelena, razločiti jo je težko od rastline, na kteri stanuje. Navadno sedi mirno, ali pa lazi pocasi okoli in lovi muhe in druge male zaželke. Glavo, oprsje in prednji nogi drži vedno po konci, kakor drži človek roké 7 kadar moli 7 zato pravimo hinavka. v r o či h deželah živé še mnoge druge vrste, ki so tej podobne, toda so še bolj čudne. Tako postavim : živi list v iztočni Indii, čegar zadek je popolnoma podoben zve- njenemu listu i velikanski suhi strah sivo telo je podobno suhi goli vejici itd. 7 ce gar tenko Slovstveiie stvari. Prav všečno nam je, da 1 j TT • • / / so „Novice" postavile slo- venskemu svetu „Kriesnice" na ogled in mu pojavne tako njih visoko vrednost. Smelo se raduje vsak vreden Slovenije sin, da je to krasno delo tudi našega naroda sestricam slovenskim deklicam posvećeno. Al spomin, da naše domoljubke ne bodo mogle razumeti milih glasov, ki jim iz te knjige na mlade uše sa da ne bodo mogle okušati prijetnih misel 7 donijo, ki se iz nje v nježne srca izli vaj o, mogle ogledovati krasnih slik, ki mladim ljudém duhove in da- ne bodo kviško povzdigujejo 7 ker jim zagrinjalo olikanega hrvaško-srbskega jezika vse te milote, te prijetnosti in te krasotě zakriva ta spomin je nam porodil zivo željo, ki je tako močna, da je ne moremo več v svojih srcih zakrite imeti: željo namreč, da bi „Kriesnice" le skorej v slovenskem převodu beli dan zagledale. Le tako bi to posvetilo zaželjeni sad obrodilo, in dosegel bi se vzvišeni posvetiteljev namen. Slovenci s tem naj-lepše pokažemo, kako ljubo nam je, da je slavni pesnik tudi naše Slovenke v venec jugoslavjanske slave tako krasno vpletel. Iz teh nagibov tedaj podajamo prijazni nasvèt: naj bi kter slovenskih pesnikov blagovoljno prevzel to lepo nalOgO , «ac* ^ x v oxwvvxx^v, v ^ x v, ^ v r - ,.. d ar i 1 c e, ki ga je jugoslovanski domoljub našim de-kletom v hrvaško-srbski opravi žlahnodušno poklonil. da bi v slovensko obleko povil krasno 77 Nasvetu temu pristavljamo tistih 5 přestavljenih Kresnic", ki so bile pri zadnji véliki besedi tukaj deklamovane. C itavnica to minska. Kresnice. Posvećenje sestrám trojim Hrvaticaui, Srbkinjam, Slovenkám Zelení se gora, trava raste, že pregreva solnce žarno, okoli cvetja čebelice bučijo in cvrčí škerjanček 401 proti nebu njo so lep Tukaj božj že krasna spomlad ? in dnevi; delo je povsod začeto •vi« pnsli z XII U OU lV^J/i. , JJJ. UUVT1 J VIVIU [JVTOUU pesmice donijo. In sredi spomladanskeg 7 šuma in že sredi tej oliki in priliki draga dušo svojo prilikuje in pri tem žrtveniku klečeča veličanstvo Božje slavi, praznikih semkaj vence deva; tukaj rada šamotuje in prirode prletele i na bele O l L11 i Ol; , OlCUl l^i r V11VJVJ UV r u , mawj i C4V4.CA) o oke so Vam „Kresnice" po izgledu maternem za narod k Bogu moli. Neznani pesnik tukaj priporoča jih sestricam a zdaj. jih Vam je trem in Vam v skrb jih daj kajt ; spel Ljub- V. Ona sama. in milkajte, pevajte jih z milim srcem, varujte Očes je crnih in živih, s kterimi je očarala me, in jih vsake zlobe, ker bratove so te sirote. Pesem, ktero kadar se ognjeno na me ozrè, srce me zabolí. Lasé pa bratec poje, mila sestřini duši; materinski glas raz- . * lega se v pesmi 5 kdo bi ne čul tega 9 Postanje. ima crne in obilne, s kakoršnimi se pet vila kinča v- 5 segajo in ž njimi um mi omamila je. Crnooka je in belolična, ustnic pa rožnatih, rožica bi jim živa bila slika 7 ko bi v snegu mogla cvesti Kadar na sv. Ivana predvečer plamen buskne skoz grmado in suhe veje prešine, skačejo v kviško iskrice iz Se nekaj an in m. Ko sem lánsko leto pisal o členkih (partikulahi kresa. Takrat oživijo te iskrice, z neba povračujejo se in o mraku po vrzeljah lesketajo kot zvezdice krilate. Divno pač je pogledati svetljenje neprestano, kadar letni kov a in no. Po daljšem preiskavanji^ in mišljenji se trdil sem zastran besedice an, da je sestavljena iz člen- ní rak napoci; srce se raduje. z d aj bi upal več tega za gotovo reci, marvec se mi Ravno tako gori mu v prsih in na veke ne ugasne dozdeva, daje ta besedica sam goli staroslovenski ni to plamtenje 7 iskre pa 7 t » so izdihljeji. In to plamtenje, te ki skačejo iz njega proti nebu w 7 iskre, kadar je moji tvoj pesnik vzdihal po vilinskem čarovanji, v pesmi so (hi), nastavši s tem, da je odJzadaj stojeći pologlasnik stopil spred (im), kakor v besedah èrja, érž nam. rèja -V v rez 7 se spremenile. Tako 7 milo jagnje moje, postale so ti te kresnice: -1/11 j y IV Ci 1 v UV^OUUail V>JL J CM y ^ 11 CM 111 • X VJ Ci p ter da se je v nekterih krajih , kjer je taka na- HIMH ■^^■kakor v besedah: lagek, danes vada, spremenil v a, nam. lègek, naj bi bile tvoje radovanje in naj rodu blesketajo! -, • II. Dragini dvori. Po poti med jablani ide se k dvoru moje drage. Iz oken belega dvora kapela vidi se in Klek. Po dvo- dènes. Jaz to sodim po tem, ker nekod rabijo en (tn) drugod pa an, brez razločka v pomenu. Vrh tega nisem slišal, da bi se govorilo ano ali ant; ampak vedno samo čisti kratki àn, kar ne. bi bilo, da je ta besedica, kakor na pr. ino, sestavljena. Zdaj še nekaj zastran rabe in pomena Kar sem jaz izkusil, je ta besedica v navadi tako rišči se šopirijo med živadjo pavni, po ribnjaku labud po Gorenskem, kakor na Dolenskem in med Belimi po Gorenskem (pa tudi nekod po plava in iz vode se ribice blesketajo. Bister potok tu šumljá in vodo meče vodomet, pihljá vetrič blagi tod Dolenskem ) izgovarja le pologlasno (ènj; na Dolenskem Kranjci, samo kar se in trepetlikov list trepeče. Tam na strani je visoka in med Belimi Kranjci pa an. stena, ktero krasni log obdaja, okrog razširja se zeleno polje in povsod se vijejo stezice. Okoli dvora samo Jaz sem slišal an govoriti ljudi iz Mokronoškega. Ribniškega, Crnomalj skega in Žužemberškega, Ložkega 1 J 1 ^ ^ kj » -y vj v ^JUiJVmUUlOlVVçjCI:^ JL-J \j U IX ^ £ CM y J. VI KJ 1110IX V- CV y 1 11KJ111 (11 cvetje; bršljan motá se po stebrih, tu si slavček gnjezdo Kočevskega okraja; èn pa domá na Gorenskem spleta 7 vse lepota, vse krasota! 7 to Tukaj draga moja devojčuje; priroda se ji prilega; je, v Podgorji, potem ljudi Zatiške okolice. njen duh Rabi pa ta besedica, kakor naše sestavijeno am- lepoti je podoben in po prirodi se žlahti pak, in iztočnih ter južnih Slovencev nego, kadar srce njeno III. Moja zelja. stavek sè stavkom mejimo posođil, n? to je, Na da priliko: „Jaz nećeš drugače ne vem 7 7 kadaj mi vrne. bi a mu ; zeni se, n' to ti povem, mene potlej Ce ne Slavček tù si gnjezdo spleta v grmičku krasne rože 7 in draga moja se tod sprehaja, ko dnevu ugasne luč. bo več pod tvojo streho." „Vi se tega člověka bojite^ -"Li • _______ • x___ _x__i u XT ^ • i : x ~_____x n obljubim, da vam nič ne stori." In d i huje na večer, kadar duša sama duša vsaka, kadar iz- 7 takrat slavček najkrepkejše peva in rožice duh n' ť veste (an tè), da ne morem, te prosim, pametno ravnaj." „ a „Ne silite me vec, „Rad ti dam, n? to an najprijetniše v f SI. Iz grmička tega srečnega se moji pri vrhu ne. a zlati pod oknom pev razlega in razlivajo dišave, dokler traja letna noč. Kaj milejše je od rožnega miloduha 7 ne bom vedel." Nimam 77 mraku mi je šel jemat nižini je pozeblo 7 77 Vsega ima dosti 77 povejte, m cegavo petje mami tako uha? , da bi slavček bil vsaj eno jasno noč, pesmicami začaral jo in razkril ji tajnosti srca! več živinčet, an Posebno navadna je troje. 7 ^^ , an ces, da an kar ni zdrav." a da bi s samo to, kar (da)", v pomenu ta besedica v izreku: „au „ausser, dass. a Oj, divnim tem glasovom da bi moje pesmi le po- nismo zdravi." Na priliko : 77 Vsega imamo 7 an samo kar dobne bile 7 moj premili dom! da bi tako moje tuge in nadloge poslavile Al ker je ta besedica tako slabega glasú, zgodi se, da je večkrat niti ne slišimo, ter ostaja 1er samo kar, IV. Slika in prilika. ali goli: kar. kar. Okoli Ribnice in Lašč govoré V se celó kà namesti Na sobi moje drage je marmorno podnožje m nad klecalom visi bogata in krasna slika matere Božje. Draga majka divna pač je in preblaga, preponižna, nježna in premila tam s sinkom svojim — delo roke Rafaela. priliko: „Ni nam. ,,an samo to je 7 tako slaba letos, kà dnarja kar dnarja ni." ni" zega Iz njenih milostnih ljubezen prava, ljubezen očes /CZiCU jJl CV V Cl , 1J uucacžu Ziva, XVX VOC U^JJOXiJU /íhíh^ c*. UlOVXll y. žrtvuje mati pri detetu se, mnogo trpljenja trpeča, van jaz sije ljubezen materinska, Na priliko : „Vsi so prišli i^: —~ +———" " ~ tebe." Tako je tudi v izreki: „kar pojdi!" nam. „nič dru-, an kar pojdi." Po hrvaško-srbski je: „nego idi!" Beli Kranjci, kadar hotê kaj izneti, govoré van. ki vse trpljenje zmaga 77 nisem videl, van 7 van ne. 77 Nikogar 77 Nijeden ne zná šteti (brati) ? a bogorodni plamen redi v sebi šenika. 7 m svetu goji Odre- an ; Ali tudi besedica van po moji misli ni drugo, ko ki je dobil spredaj v zavolj zeva ali hiata, kakor 402 govorimo vogel namesti ogel; a ni isto (zunaj mH^l^^mHHHH^HHHH kar razun), kakor trdijo hrvaški slovničarji. izvan 1800- in kranjsko 4001etnico in prevažnim tem do- godbam stavi spominek na veke. Daljni namen, ki ga Ďa se nam je besedica an (en, n'), ki je tako ko- izdatelji sklepajo ž njo, je pa tudi, da se, ako se knjiga * da pod ki se ve renito slovanska, ter je rabila starému Slovencu, in še kmali razprodá, vstanovi let nik dandanašnji rabi vsem drugim Slovanom, izgubila iz drugim imenom, bi izhajal v središci slovenstva knjižnega jezika, krivo je beli , ^ i^u^n« ^ x xxx v, x x v, xxx , » oi^uiou oíuyuuoi»«, » ^xx KUjiz-iitî^a jcz.ma, jvuvu jc, uicuim ; to, da je sirota po Ljubljani. Da se spolnijo blagi ti nameni, gotovo na-Gorenskem, odkoder je bilo največ pisateljev domá, po počila je Slovanom zlata doba ali zlati vek. čegar zarja menim večem jako slabega glasú, ter pisatelji niso vedili, kako bi jo zapisali. so sedanji casi. Da nam kmali dojdeš ! Taka se je dozdaj godila tudi drugi besedici y 0 Da so pa spisi prevažne te knjige tudi pripravni doseći blage svoje namene, porok so nam že pisatelji kteri sem se namenil danes govoriti, namreč besedici in izdatelji sami, v učenosti sploh in v jeziku sposobni ni (niti). Tudi ona ie v navadi po gornjem in dolnjem možje, kterih imena na dolgo in široko šlové.*) __^ - - ' . « • 1 • • • 1 1 1 V . • i • • > • • z Kranjskem; ali ker je zeló nema ostro-kratek, ter se izgovarja pologlasno, kakor v be- nico, toraj ga z imeni vrlih pisateljev lesem pristavimo. zakaj njen nje » Je nega obsega bodo častiti naši bravci sami spoznali res- sedah: nit-i ; bik-a mislimo, da je nimamo več jo v pisanji zamenjujemo z veznico in. to ni tako. ter Al v narodu V prvem, to je, verstveuem delu nahajamo sledeče spise: Začetki keršanstva na Slovenskem 1) pri prvotnih sta -novavcih, 2) pri novih slovenskih naselnikih (Hieing er ). Iz cerkvene Mi pišemo na pr.: „in konca in kraja ga ni. * to w»n 1 A V» A ^ Míliů 1 ^ /I AClfl V* A i i \îl D Am K a Kratko in malo ne. in ne bom. yj in dosti ne. Nisem bil (t Narod pa, ki od pisanja nič ne vé 7 tukaj zgodovine kranjske zemlje: 1) škofje nekdanje E ino ne, 2) kranjski naddiakoni v srednjih casih (Hicinger). — Ljubljanske škofije Sv. K 1 e m e n vstánovitev, in 2) mnoge dosedanje spremembe (I,é$ar). prvem stolnem mestu Metod o vem (Terstenjak). ki bi se V njegovih ustih glasil: jin, rimski papež med Sloveni (Jeran). — Razkolnistvo izhodnje ne govori in, ampak pologlasni n (ni), kar je pravi staroslovenski Mi bi toraj po pravi narodni govorici morali pi- ni. sati: 77 Ni konca, ni kraja ga ni. u ne. a „Nisem bil , ni ne bom. 77 Kratko, n i malo u cerkve v svojem začetku, razvitku in današnjem stanji (dr. Voncina). Verski razlocki med staroversko ali pravoslavno in edino m 'm ^ • m. * • - V _ m Dve vojski 1) bratovačina ss. Cirila in Metoda, 2) bratovsčina ss. Hermagora in Fortunata (Mami). pravo rimsko-katolisko cerkvijo (dr. Cebavek). Ravno tako nemo se izgovarja po Kranjskem niti, namreč: n' ť. Jaz sem slišal člověka iz Bohinja, ki je je zakopala (dekla), pa se ne oglasi, Triglav Balkanu, pesem (LotricJ. Dvoje kri stjanskih vojakov (Kovacic). V druzem, to je, s 1 o v- rekel: ; V seno se niti (izreci: n* stvenem delu pa spise: Poezija v krsanstvu, pesem (Okiski). Sveto pismo in slovensko slovstvo (Marn). Starosloven- nece ven. a scina. Predgovor. Slovenščina obredni jezik, Ćirilica, 3) knjige (Ladislav Horvat). Giagolica in Slovenščina in slovanščina sploh rabi to nikavnico, letopisec (Marnj. — Jezik vse slo van ski kadar veže več nikavnih stavkov; in pomina vredno ^las najslaji, dobrovoljka. (Hladnik.) Nestor rusko-slovenski Pis naj prostěji je da se v slovenšćini brez obzira na ni ali niti dopovedku ali predikatu V C U Jtv U <111 prcuiivčttu. se VÛC1C) jJUO Lčt Y JJ fct Hl IVČI V IlIUčl I wwvw^w «x^w, t «x».xxx».xx^j k> . , v , Oiu Y ^uoivi ? pa luui po čemur se slovenščina loči od latinščine in nem- slovanski svet! ta spominica ti je pretehtna knjiga A» _ _ ___ ^ _ ^ _ • ^ 1È # » % WT~ W MĚ 1 a a ^ mm ^^ _ _ _ m Po vsem tem „Novice" svoje priporočilo sklepaje vselej postavlja nikavnica veselega srca vskliknejo: Evo, slovenski pa tudi ne 7 seine. Tedaj : ,,ni konca, ni kraja ga ni"; ,,nisem bil 7 ni ne bom"; ne pa: „ni konca, ni kraja ga j e" ; 7 bil znam ga ni bom."' Ravno tako: „Nisem ga vidil 7 „nisem ' po- ni u Zatoraj tudi mislim, da je naš knjižni: ne nastal iz: ni ne nine ali niti ne s tem ne da il ci o t ca x lùi m xxx xxv»--xxx XXV/ et xx xx x t) x IX V/ - o tuui J ua ' r / J I je po jambiškem ritmu naglasna teža padala na ne, ter Blaznikov je izvrsten. ves . u^vmimvM OX JV^ X liv XX VXXCV XV XXJ IqW , ki se pač najbolj hvali sama. Zeleti je, da bi prišla ta spomenica vsem Slovanom v roke vzlasti pa še bratom našim po rodu, pa ne po veri, to je Slovanom pravoslavnim, da izvejo, kaj mi mislimo in želimo, pa nam povejo tudi oni svoje misii. Kdor se v prijazen dogovor spustí, je že na pol poti porazumljenja. — Tisk se je pologlasni ni ali niti spredaj odbrusil, kakor • ^ v \ Vf • * • v \ V ř * imamo sem v \ s e R. Milicevi tiskarnici je prišla ravnokar na , z e nam. jeseni, j e s e, uze. svitlo prav kratkočasna povest pod naslovom Marija Podajam tedaj te svoje zvedbe blagovoljnim bravcem naša pomočnica. Povest za mlade in odraščene ljudi. na prevdarek ter mislim, da besedama an in ni (niti) 7 tej povesti je sreča v mnogih nesrečah nekega vrlega ker ste v narodu našem od nekdaj domači, ker ste nam mlađenča, ki je križem po svetu potoval in mnogo do- potrebni ter nas tudi edinite z drugimi Slovani, mesta v našem pisanji ne smemo dalje kratiti. Zastran bese-dice ni menim celó, da nam je dolžnost, popraviti našo dosedanjo napačno ter neslovansko pisavo živel nihče 7 tako mikavno popisana 7 iz rok ne dá da j e 7 7 preden cele ne prebere. porok smo mu 7 * 7 ki Na smo saje i n nam. ni grešili na pravo narodno govorico P1 77 Valenstajnov tabor" se je oglasilo dosti na- ročnikov in že bi ga bil dal v tiskarnico 7 ker sem Ako bi pri veznici ni utegnila nastati pomota z glagolom ní (od nisem), naj se jej dá ostrokiatki na- za gotovo zvedel, da je til pa tam nabranih še obilo naročnikov, kterih še nimam v rokah, zato sem do glasek: ni. Podgorski. slovstvo. % Zlati vek ali spominica . na cast ss. Hermagoru in Fortunatu, sv. Nikolajů in ss. Cirïlu in Metodu. dr. A. C e b a š e k, L. Jeran, A. L é s a r in dr. L. Voncina. 1863. 7 Zalo-Marn sedaj čakal. Prosim lepo , naj mi hitro oznani vsakdo, kdor ima še kaj naročnikov, njihovo število, da morem določiti broj iztisov. Prepoznim naročnikom bi ne mogel vstreči. Prevod sem že poslal v Ljubljano, kjer se jame kmalo tiskati. Trstu. Fr. Cegnar. Ljubljani natisnil Jož. Blaznik Spominsko leto 1863 ! svojemu koncu se bližaš. 77 * Drugi zvezek slovenskih pesem pod naslovom Glasi Gorenski", ki jih izdaja g. Andrej Vavken učenik v 1 'erkljah na Gorenskem, je přišel ravnokar v Plodoviti so nam Slovencem bili tvoji nogradi in žitne licnem natisu Miličevem na svetio. „Kmet", Na polja. Toda tudi polje našega domaćega slovstva ro- dilo je toliko lepo pisanih slovenskih cvetlic, kolikor Gorencem" dosedaj menda maloktero ali celó še nobeno leto. Tii sem spada krasna knjiga pod ravno omenjenim naslovom, kteri blagi namen je, kakor predgovor njen pravi, da lepo sklepa slovansko lOOOletnico s slovensko God enakopravnosti" 7 „Pozdrav", — , goro", Moj dom"', „Poziv 77 7 77 7 77 40. listu" , „Lovska" so zapopadek v - • < - * • ikš Iz Stajarskega smo iz veljavnih rok přejeli pretres posamnih spisov „Spomenice u i ki jih li Novice" prinesó drugi pot. Vred. 403 zvezka Vavkenovih hvale vrednih „glasov gorenskih." sem očeta ? volj tebe pripravila sem mu smrt bol v se To pa nam je še posebno všeč, da večina pesem je po- mi je grozovito srce klal, toda ker sem vedla, da ti stavljena za čveteroglasno petje. Bukvovez Gerber v živiš za me, zacelila se je zopet rana. — Sedaj bi bila Ljubljani jih prodaja po 70 kraje. pa morala tudi tebe zgubit XlSi f7íyirr% ' ^1 n^orřůnco ' ftUnn kteri mlj Národopisné stvari movino ostaja nič druzeg dragega! Sklenila sem bila tedaj izdati do Nisem bila izrejena med vašimi dekleti m XAAV/ f xwv* -k^iuviJLi W11U XZii Vyj L/lia íuuu. v aoiilll UVIVIV^ ti J lil zato si nisem mogla priljubiti vaših običajev. Sedaj pa, v ; i rnogorci. Zgodovinska povest. V češčini spisal P. Chocholoušek. (Dalje.) VL Že je bil mrak zemljo pritisnil, ko crnogorski vodja Jefrem, imej se dobro čakujem dolgo oklene. U( Tako Bogom Glej y da te mu govori in se ga še ne pri- boli 7) v svojo sobo stopi, razsvetljeno s slabo svetilnico. Upla- Turčin bode že poskrbel, da me ne boš dolgo pričakovala!" — odgovori Jefrem vès omamljen. „Nič za to! Paša mi je obetal, da če tebe varovati čim pobije Crnogorce in osvojí Vranino." „Umri tedaj, nesrečna izdajavka po zakonu !" — reče Jefrem pritisnivši Zaido na svoje prsi in nameri ; šena Zaida bila je na zid naslonjena, ker ni znala, kaj handžar na srce. bode ž njo. Toda lice njeno ni bilo grozovito, tudi ni „Tako, taKo, verni moj: — ooesi mu se ; kazalo pogleda, kakoršnega opazujemo na ljudéh v zlo- okoli vratu. S tem poljubcem ločim se od sveta." činstvu vlovljenih. tako t obesi mu se Zaida V Jefrem!" — zavpije radostna, ko on v sobo stopi y Jefrem mahne z roko, in črnožolti žarek puhne Nič ni zaječala, toda Jefrem je čutil in skoči mu naproti. Jefrem se žalostěn umakne. fr e m „Kaj je to?" „Da, da preplaši se Zaida. kaj je to? Nesrečna žena!" — reče Je- Zaidi iz srca. kako mu je trdo stiskala roko. Držal jo je v naročji in vès trd gledal je krvavi curek. Potem se obrne proti Crnogorcem in reče: „Umirjeni so duhovi naših očetov!" Crnogorci niso nič odgovorili, temveč klečé od- ? smrtni zvon , •u.vij ju vvy . vUl vvxivv mj VUM . *vvw u V -----O---------------O -----7--------—- ~ ^ ~ in glas se mu je tresel, kakor da bi bil udarjal molili so na glas „Očenaš" in trikrat ponovivši besede: „izdala si življenje svoje, ko si izdala „Odpustí nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom !" Potem se vzdignejo in ne besede • y • lil • 1*1*1 ft 1 * I ? novo domovino! Povej, česaje turški aga tù iskal?" 77 Ne morem m ne smem: ? u roki križem. odgovori ona in dene spregovorivši, odidejo tihih korakov iz sobe. 77 Tako 7 ne vesta moja!" 77 Nehvaležna! S čem ie zaslužila Gora to nehva- vaje blede usta Zaidine. • A// '' è • • v izdihne Jefrem, poljubo- Gora ti ie spletla rudeč ležnost tvojo?" krvjo svojega očeta plačala sem tebe" 7 vori molklo Zaida tvojim življenjem. u „toda nečem, da rešim odgo-Goro s 77 77 Se mojim življenjem?" ve da y zavpije Jefrem. venec za trugo, in jez čem ti pripraviti grob v razva-linali vraninskih." Ko to izgovori, položi Zaido na zemljo , in jame se smejati kakor nor, ko vidi pepélnato njeno obleko krvavo namočeno. „Da, da 7 to ti ni na um padlo 7 da dragi moj ! s t v oj i m življenjem !" se bodeš tako slavno izselila iz tega sveta, toda ti si 7? reče Zaida odvažno. brat po boji? On tedaj ne smé živeti. Ali ti ne preti s smrtjo Stanko v žena Crnogorčeva, in smrt je nam ravno tako krasna, Če bi Gora kakor domovina." Potem poklekne nj1 m jame propadla, samo da mi ti ostaneš, in to je bilo, o čemur razpletati dolge lase in pod glavo polagati, kakor sem govorila z agom mislil v svoji zmešanosti, da ji ne bode pretrdo. Je To je strahovito!" — kričali so nazoči Crnogorci fKonec prihodnjič.^ „poginiti mora." 77 Tiho!" sodnikovo pravo!" zagrmi Jefrem 77 ne mešajte se v Crnogorci omolknejo in stopijo pokorno nazaj. Jefrem prekorači nekolikokrat sobo boré se sam s seboj, potem pa obstane pred ženo in pravi : „Zaida !" s takim j / V/ I/V4XA V VKJ ttMIVj i ^ ^ A.JL J^f JL tV T X t y t KJ UUI1X1JLU VJULJLUk Vt V1VCJVJLJ Q Q I J W ^Jk Vli JLJL M/ KJ KJ JL- JM^T V €J X ) glasom, v kterem je stopljena bila vsa njegova ljubezen. je vezir Vali se povrnil iz svojega potovanja Dopisi. Iz Sarajeva v Bosni na Turškem 20. nov. (Dal.) svojem poslu sem se pred vsem představil na-mestniku deželnega glavarja Muhassi-Beži-u, in ko 7 77 3e dušo. Moj Bog!" — izdihne Zaida. Glas ta prebil 77 Umreti moraš!" — nadaljuje Jefrem, prizadevaje tudi tolmačih. Rekla sta mi, da v vsi deželi ni nikjer kuge več; vendar sta do- njemu. Pogovarjali smo se po si izdržati hrabrost v sebi. dala sala 77 Tako so veleli!" 7 7 da bota mudírom (okrajnim predstojnikom) pi- , če je vendar še kje kakošen naj brž naznanijo glasno odgovori Zaida na pol- kužen kraj. Dosihmal še celó nič niso črhnili ? nas menis li tudi ti, da moram umreti?" 77 »pa „Moraš, Zaida, moraš!" m to do moii roki." ponavlja Jefrem avstrijanski general-konzul je izvedil za 4 kužne sela blizo Sarajeva. Kolikorkrat jezdiva v te sela 7 vselej 77 po moji Po tvoji roki? Bog, to bode sladka smrt!" nama dajo enega zaptija, da naji spremlja. To je pa in zalete vši se mu na prsi, praša ga ž njim ljubeznjivo igrá: „ tiho y Kdaj me ubiješ r kakor da se tudi da je vse y ze kar tukajšnja vlada delà proti kugi. Res j'e, malo bolnih goved — pa najbolj zatega voljo, Jefremu se je dozdevalo, kakor da mu srce poka Crnogorci pa svojih pušk. so žalostno gledali to dvojico y 77 ker jim je že skor vsa živina pocepala. Pošast pojemlje, pa tudi ni več tako huda, in mnogo živinčet prebolí. Da si zaupanje dobivava pri ljudéh, ozdrav-ljava živinčeta, ako so še le zbolele, zdrave pa marljivo Nemili preddedje! Krvoločni zakoni!" — zakřičí ločiva od bolnih. Tudi sva spisala kratek poduk za preko Jefrem v zdvojenji in potegnivši besno handžar, namen ji ga na srce. Zaida mu zgrabi roko. „Ne tako. mož" kteri rece 77 treba .Ie ravno Je da mi mirnega duha odpreš ne tako, kakor vrata v věčnost. Glej, jez sem te ljubila, jubijo vaše dekleta, ampak ponositega srca. Udana sem ljudstvo, kako naj se vêde pri kugi, danes v slovanski tukajšnji jezik prestavljen bil. Da bi tudi přišel ludstvu v roke! Zdaj pa izdelujeva pra- željo Ko vila zoper kužne bolezni, v kterih moreva pa wijv y aaw ugiviuia^ c% j~ul jj ct rst. ^/uuv/pitugc« oiv^a« uuaua o^m 1ZTGC1 j ua j ou uuiua an oumijiva ujl y iuu j^/ v mij jlvv bila kot svojemu gospođarju. Zavoljo tebe zapustila dodelava to, piševa še postavo za konjederce in za naj se bolna ali sumljiva živina pobije. 404 ogledoverije mesa in klavne živine, in h koncu še poduk, kako naj a živino ravnajo , da ostane zdrava. Bosna je krasna dežela , zlo go rata, pa gore niso velike; podnebje (klima) je zeló tako, kakor pri nas na Kranjskem; zemlja ni posebno rodovitna, večidel ilovca, ktera mnogo gnoja potřebuje in dobrega. Seljak (kmet) je reven pa dobrovoljen. Vina ne pridelujejo nič; na brajdah po vrtih okoli Sarajeva ne dozori grozdje. Zajcev bi bilo dokaj , ako bi toliko lesic in volkov ne bilo. Rib in zlasti postrv, žlahnih postrv, je vse polno. Konjske in goveje plemena so vam znane; medpotoma sva vidila mnogo bivolov; ali se jih kuga rada prime ali ne, nisva mogla še zvediti. Sarajevo stoji na koncu neke 3 ure dolge in pol ure široke, s srednjimi gorami omejene doline in je amfiteatralično zidano; skozi mesto teče reka, tolika kot naša Ljub-Ijanica. Mesto, ki je pred 10 leti pogorelo, ima široke in ravne ceste — jez stanujem v ,,vélikem drumu" (velikih ulicah) — šteje 5000 hiš in blizo 40.000 stanov- nikov, ki so večidel trgovci. Skor vse blago, ki ga tukaj vidiš, ti je dunajska slabeja roba, pa silno draga. Stanovniki so večidel Slovani Bosnjaki, ki so ali kato-liške ali nezedinjene grške vere ali pa turske ; mnogo je pa tudi Židov (judov) tukaj , kteri govoré, kakor v obce v jutrovih deželah judom na vadni jezik , nekako pokvarjeni španjski jezik. (Kon. prih.) Iz Celja. (Nctznanilo.) Odbor čitavnice celjske je za letošnjo zimo besede in veselice tako-le vredil: 20. decembra beseda; 10. januarja 1864 beseda s plesom, 20. ples ; na svečnico 2. februarja beseda s plesom, 8. ples, 21. beseda; 6. in 20. marca beseda, in 17. aprila beseda s plesom. — Ta program se naznani in se čč. udom tudi pošlje na dom, ter veljá za celo zimo. Ko bi pa trebalo v njem kaj spremeniti, se bo vsaka pre-memba za časa oznanila. Posebne povabila se za ta čas ne bodo več izdajale. Odbor čitavnice. Iz Celja, f — Včeraj, 11. t. m. je dospel od na- mestništva iz Gradca telegram, da je Njih Veličanstvo Cesar blagovolilo našemu obce znanému teharskemu kmetu Antonu B iz jaku, po domače Pečovšeku zavolj njegovih zaslug o sadjoreji in umnem gospodarstvu podeliti sreberni križec zaslug s krono, kar nas vse s toliko večim veseljem navdaja, ker se iz tega vidi, kako tudi cesar ceni trud in prizađetje pridnega kmeta. To znamenje očitne pohvale in priznanja njegove marljivosti in zaslug se mu bo neki očitno in slovesno izrocilo, kterega dne pa, še nisem mogel prav zvediti. Pa prihodnjič morde o tem kaj več. Iz Celja 15. dec. (telegram). — Pri včerajšni volitvi deželnega poslanca je bil izvoljen gosp. Lichten-egger, c. k. okrajni predstojnik, z 115 glasovi; gosp. dr. Razlag je dobil 99 glasov. Iz Trsta 3. dec. D. S. — Naj vam naznanim veselico , ki jo je 19. dné p. m. na god naše presvitle cesarice Elizabete *) obhaj al naš batalijon strelcev, kteri je sestavljen iz mladenčev tržaške okolice, v narodni obleki. Vsako leto imajo v tarčo navadne strelske vaje. Na dan godu naše presvitle cesarice pa so bile deljene darila med střelce, ki so se v teh vajah najbolje obnesli. Iz 6 čet (kompanij), iz kterih je batalijon sestavljen, je bilo zbranih 30 mož najboljših v tem. Lepo je bilo viditi, ko je mladost, s castnimi znamnji pridnosti **) na prsih odrinila iz mesta ob 7. uri, spremljena od častnikov in pa od bande , ktera je izvrstno *) Presvitla cesarica je darovala zastavi našega batalijona lep trak z napisom imena svojega. **) Znamenja pridnosti na prsih so tište, ki si jih lovci pri stre- ljanju med letom zaslužijo. Pis. igrala. Danes smo slišali od nje prvikrat pesem „Naprej". Vsi vkup smo se podali v Ivanovo predmestje, pol ure od Trsta k sv. maši; prosili smo Vsegamogočnega, naj nam še dolgo let ohrani milo vladarico in vso cesarsko rodovino. Po rnaši smo se podali v gojzdič, ki mu pravijo „Ferdinandeo". Tukaj je bil prostor okinčan z mnogobrojnimi zastavami. Začelo se je streljanje ob prihodu Njih eksc. žl. Hartun-a, c. k. višega vojaškega poveljnika v Trstu, kteri se je tudi streljanja udeležil, pa lepih srebernjakov boljšim střelcem daroval. Po končanem streljanji smo bili povabljeni k obedu ; raz-deljeni smo bili tako, da častniki so v mali dvorani, naddesetniki, vodji in prostaki pa nasproti v véliki dvorani pri mizah sedeli. Prav bratovsko smo se imeli. Zdaj pa vstane gosp. poveljnik batalijona žl. Mauroner in napije Njih veličanstvoma cesarju Francu Jožefu in cesarici Elizabeti, in zagrmeli so po dvorani slavaklici, da se je vse treslo. Potem sta naddesetnika Martelanec in Gustinsic vneto govorila nekoliko besed po slovensko. Za njima pa vstane naddesetnik Nabergoj iz Proseká in povzame besedo tako-le: „Bratje! tudi v tem letu smo dobro končali streljske vaje, in danes, ko je konec naših vojaških vaj, so nam napravili poveljnik žl. Mauroner veselo praznovanje. Vsi vi tukaj zbrani, in dosti druzih, ki jih ni pričujočih, ste pokazali, da ste jako pridni in da prav dobro znate rabiti puške. Znabiti, da pride dan, ko boste morali pokazati skušnje svoje pridnosti, skušnje svoje vrednosti, skušnje svoje zvestobe do svitlega našega cesarja, — da boste znali braniti zastavo in pokazati , da ste vredni posestniki zastave, ktera nosi imé naše presvitle cesarice Elizabete, ako zápoje vojna tromba, cla se vstopimo kakor močna trdnjava proti so-vražniku, ki bi morebiti hotel stopiti na obrežji morja na suho in braniti mesto tržaško. Spomnite se, da smo vsi bratje bodi si Slovenec, Lah ali Nemec; vsi smo pod krilom enega cesarja. Ce hoćemo močni biti, moramo z zedinjenimi močmi trdno in z vesto skupaj stati. Zatoraj živila zvestoba v Avstrii ! — živili Franc Jožef in Elizabeta! In zagrmeli so živili-klici po dvorani, da ni bilo ne konca ne kraja. Potem vzame Nabrgoj kupico vina v roke in napije zdravico gospodu nadvojvodu Ferdinandu Maksimilijanu in gospej njegovi. In zopet so odmevali živili-klici. Ko smo se pozdravili od vseh pričujočih, smo židane volje se podali domů. - 3 z Tom ina 8. dec. (Naznanilo in vabilo. ) Letošnje leto sklene tominska čitavnica z „besedo". Tedaj vabimo prijazno za 31. t. m. vse društvenike in prijatle „besede", da pridejo v čitavnico. Začetek bo ob 8. uri zvečer. O d b o r. Iz Jelšan 12. grudna. — 8. dné t. m. je umri gosp. Franc Stibil, c. k. poštni uradnik in šoiski ogleda naše domače šole. Rajni je bil tako vri domoljub in velik dobrotnik mnogim ljudém naše okolice, da je vreden ; da njegovo smrt naznanjajo tudi „Novice"' svojim bravcem. Iz Ljubljane. Največ hrupa je delalo te dni po našem mestu to, da je zopet drug pès ste kel, ki je bil vdotikizunim, o kterem smo v 49. listu „Novic" povedali, da je za steklino poginil. Tudi pri tem psu, ki smo ga v pondeljek raztelesili, se je pokazala stek-lina gotova; poginil je 6. dan po začetku bolezni kakor je pri steklih pseh navada. 7. dne tega mesca ponoći je zbežal (stekelj od doma in je dva dni klal pse po "Ljubljani in v okolici ljubljanski; tretji dan je přišel^ zopet domů, kjer sta ga konjačeva hlapca vjela. Ce prost hišen pes běží od doma, kjer je dobro postrežen, pa brez razdražbe druge pse itd. napada in kolje — ali ni že to samo znamenje zadosti, da ni to kaka druga bolezen? Pa je morebiti zavoljo lak ote stekel od doma? Gospadar njegov mu je celó salám prinesel v živinozdravnišnico, pa ni njega ne salám poznal. Ali je morebiti bežal od doma, da je Šel po plemenu? Tudi živina ne kaže tega v tem, da bi druzega nič ne dělala kakor popadala in grizla! Res kratke pameti je, kdor tega ne spozná! In kakošna nevarnost za člověka! Res je, da med 25 popadenimi ljudmí navadno le eden za steklino zboli; al kdo more reči, kterih 24 bo srečnih, da ne zbolijo? Zdravniki in gosposke morajo tedaj v takih okoljšinah oštro po p o-s ta vah ravnati in skrbeti tudi za nevedne ljudi. Pametni jih ubogajo radi in se sami znebijo sumljive živine, ce jim je še tako priljubljena. Berite „Novice" preteklih let, pa bote izvedili, kakošne žalostné reci so se godile po Dolenskem in Notranjskem. Najsmešnejše je pa to, da o taki važni bolezni, kakor je steklina, hoče vsaka stara baba vmes govoriti. Ce bi zdravniki in gosposke se o goveji kugi ravnali po modrovanji ljudi, že danes bi na Kranjskem ne imeli nobenega goveda več, — in če bi pazili na to, kar o steklini čenčajo možke in ženske babe, vse polno bi bilo stekle živine in steklih ljudi. Dosihmal je okoli 120 po prvem in drugem šteklem psu popadenih ali sicer vjetih psov pobitih bilo. — V poslednji seji hrani lnice (šparkase) je bil mnogozasluženi gosp. dr. Cuber za kuratorja izvoljen, gosp. Anton Samasa pa za namestnika. — Gosp. profesor Lésar, katehet in učenik slovenščine na viši naši realki, je po prošnji odborovi v pondeljek začel učiti slovenski jezik v čitavnici. Vsaki pondeljek in vsako sredo bo učil gospé in gospodičine, vsaki torek in četrtek pa gospode. Res veselje je viditi , da udje čitavnice naše ne hrepenijo samo po ve-selicah, ampak da jim je mar tudi za poduk. In tako Čitavnica čedalje lepše izpolnuje svoj namen. Deklamacije. petje, gledišče, nauk petja, nauk muzike, nauk domaćega jezika: vse to obdeluje družba naša iz lastne močí in ni ji treba norcavih burk ali „Narrenabendov." Zato pa tudi pristopa udov čedalje več, ne odpad a jih pa nič. — V nedeljo se bo v gledišču čitavničnem igrala kratkočasnica (šaloigra) v 2 djanjih „Do bro j utr o !" po češki igri W.K. Klicpera „Dobré jitro !" weska hra w jednom dějstwí. — Zgodovina slovenskega prevoda te igre je ta-le: Ko je sedanji c. kr. ministerski svetovavec dr. Kleemann (Ceh) bil v Ljubljani ravnatelj gimnazije naše in se je učil slovenskega jezika, je kot predmet svojih váj z gosp. J. Kosmačem, skriptorjem c. kr. licealne knjigarniee, přestavil razun igre „Ceh a Nemec" (Tat v mlinu) tudi „Dobré jitro!" Obé igri je dr. Jan. Bleiweis potem vredil po naših okoliščinah in za ljubljansko gledišče, na kterem ste bile leta 1849 igrane in z veliko pohvalo sprejete. Prijeten večer moremo tedaj tudi čitavnici toliko bolj zagotoviti, ker smo se pri skušnjah prepričali, da igra prav dobro izpod rok gré vsem gospodom in gospodičinam, ki jo bojo v nedeljo igrali, in je zdaj še s petjem pomnožena. — Tudi družba „Južnega Sokola" se veselo razvija. Veselica poslednjo saboto je zopet to pokazala; mična beseda se je lepo vrstila s petjem in godbo. Gosp. predsednik dr. Etbin Costa je govoril v poslednji veselici „Nekoliko besed o telovadstvu", ki se nam vredne zdijo, da jih natisnemo v prihodnjem listu od konca do kraja, da vsi naši bravci, ki so že večkrat Čuli o telesnih vajah, ki jih imajo gimnazije in više realke ali pa posebne društva „sokoli" imenovane, nekak zapopadek dobij o o tacih društvih, kterih prvi začetek nahajamo pri Grkih. — Radostni naznanjamo novico, da pravila „matice slovenske" so že na Dunaji. Njih ekscelencija ces. namestnik gosp. baron Schloissnigg so jih brez po- mude odpravili c. kr. državnemu ministerstvu. — Domoljubni gosp. Karol Rudeš je te dni daroval „matici" 100 gold. — Drugi del g. L é s a r j e v e „Liturgike" je rav-nokar iz Brna dospěl v Ljubljano. Prekrasno delo oběh svojih delov obsega 153/4 tesno, pa kaj lično tiskanih pôl. — Drugi zvezek „Torbice jugoslavenske mladosti" je te dni iz Zagreba priromal v Ljubljano. Polna je mnogovrstnega lepega gradiva v besedi slovenski in hr-vaško-srbski. Napredek v tem 2. zvezku je očiten. Zato je želeti, da se to „cvetje jugoslavenske mladosti" zdat-nejše podpira kakor dosihmal in da ne zamrè po mlač-nosti rodoljubja našega. Oštro — pa žalibog! da po pravici — nam dopis „iz Ljubljane" očituje, da groba Copovega, Linhartovega in Mažgonovega se na vernih duš dan ni spomnila nobena živa duša (grob Vodnikov je okinčala domoljubna gospá — pa tudi dobrosrčni dijaki niže gimnazije). Tudi mi bi radi eno rekli o tem — al nadjamo se, da bo prihodnjih vernih duš dan bolje. — Se to moramo povedati iz „Torbice", da g. V. Pretner oklicuje prihod dolgo pričakovane knjige „Niz bisera jugoslavjanskega" o božicu. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Zbornica poslancev v državnem zboru je přetekli teden nadalje pretresovala državne stroške in dohodke za leto 1864. Za potrebščine ogerske dvorne kancelije je zbor brez razgovora dovolil 13 milijonov in 592.052 gold, in dodatek z 31.035 gold., — ravno tako erdelj ski dvorili kancelii 3 milijone in 997.205 gold.; tudi dvorni kancelii hrvaš ki in slavonski se je brez razgovora dovolilo vse, le stroškom za pravosodje, prevdarjenim na 492.163 gold., se je odbilo 52,508 gold. Tu pa se je vnelo živo besedovanje, ker poslanca erdelj skega, Grois in Aldnean, sta se potegnila za to , naj se tudi hrvaški dvornici nič ne odbije, kajti to žali autonomijo dežel, ako državni zbor izbrisuje, kar dežela za potrebno spozná, in tako ravnanje je slabo vabilo, da bi narode, ki jih še ni v državnem zboru, veselje navdalo priti le-sem. Al nič ni pomagalo; odbilo se je Hrvatom in Slavoncem onih 52.508 gold. Najživejše besedovanje pa je bilo o stroških vojaškili: tù je večkrat zavrelo od strani govornikov zlasti dr. Iskra, ki je bil poročevavec odborov in je, vso čast in slavo naši armadi přiznavši, odbijal le mnogo prevelicih ali pa nepotrebnih stroškov ; pa zavrelo je še večkrat od strani ministra vojaštva grofa Degenfelda, ki je zagovarjal pred-loge vládne in se branil odbitkom. Dosti očitno se je pri teh debatah kazalo, da ni več tistega soglasja med zbornico in ministerstvom, ki je prav pri tej zadevi bilo vláni. Dovolilo se je po mnogih odbitkih za armado in njene potrebe 122 milijonov in 842.350 gold. Pri debati o vojaških stroških je poprijel tudi doktor Toman besedo, in kakor že lani zopet letos vneto govoril o vojaški granici in da bi saj oni graničari, kteri niso vojaci, deležni bili ustavnega prava. Predlog njegov k §.13 pa ni obveljal. — Minister pravosodja je naznanil, da ministerstvo letos zbornici še ne bo predložilo postave od odrtije. — Poljski poslanec Zyblikievič hoče, da naj se prevdari: ali ministerski ukaz od 19. okt. 1860, vsled kterega je že blizo 2000 avstrijanskih Poljakov zavoljo Rusije v preiskavo vzetih bilo, more biti ve-ljaven, ker ni cesarski patent. — Domovinsko postavo je potrdilo Njih Veličanstvo eesar. — Državni minister vitez Schmerling je zbolel, pa mu je že od-leglo. — Že več časa govorijo časniki o premembi ministerstva; pa dosihmal je vse le sama govorica. — 400 Novo šolsko svetovavstvo začne svojo delavnost Mnihovem (Munchen) je gosposka nekega kmeta kmali. — Dunajski Slovenci so 7. t. m. praznovali kaznovala na 25 gold, zato, ker je mleko prodajal z god Prešernov v slovesni besedi, v ktero je bil tudi vodo mešano. „Ne vem — se izgovarja zviti mož dr. Toman s svojo gospó povabljen. — Srbom nepozab- kako da je voda prišla v mleko; morebiti so krave v ljivi rodoljub, dvorski zavetnik dr. J. £ toj ako vic je veliki vročini, ki je bila srpana meseca, preveč vode 28. dne p. m. na Dunaji umri, še le 53 let star. Strašen vihár, ki ga ne pomnijo stari ljudje, je 11., 12. popile, pa je zato mleko zdaj tako vodeno." 77 Bote pomnili veliko letošnjo in 13. dné t. m. škodo dělal na Dunaji. — Dr. Palacki mu odgovori sodnik. in dr. Rieger sta s svojimi enomisleniki ustanovila nov češki časnik „Národ" vrocmo, ce placate 25 gold. u saj imenovan velika veljava mu je gotova po domači deželi in tudi zunaj nje. — „Pozor" zagrebski je — na podlagi §. 32 pri nas že zastarelega tiskarnega zakona od leta 1852 — od bana prejel prvo svarilo. — Zlo se govori, da vlada misli zaupnih mož da se pogovori ž iz Ogerskega poklicati na Dunaj njimi, kako bi se dalo porazumljenje z Ogri doseći. Že marširajo v Ho Is tein armade zaveznikov nemških: iz Prusije 36.000, iz Avstrije 20.000 vojakov itd. Kmali se bo slišalo, kaj danski kralj k temu reče. — Fran-cozki vladni časnik „Moniteur" je poredoma razglasil ki se je premis- odgovore vseh vlad (razun sultanove lila in namesti prejšnega odgovora druzega poslala) na poziv Napoleonov v kongres. Pri tej priliki ponavlja potrebo, da se v Evropi prestvari sedanji kilavi stan, kteri se imenuje „mir z orožjem v roči" y pa Ev- ropi leto in dan 4000 milijonov stroškov stane. Priča-kuje se, da bo Napoleon zopet novoletnico svetu povedal, pa kakošno? si noben Časnik ne upa še reči. - Žitna cena v Ljubljani 15. decembra 1863. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 5 fl. 18. banaske 5 fl. 68. tursice 3 fl. 62. sorsice rez 3 fl. 20. ječmena 2 fl. 97. 44. prosa 2 fl. 82. 3 fl. 80. ajde 2 fl oves 2 fl. 5. Kursi na Dunaji 15. decembra. 5 % metaliki 73 fl. 90 kr. Narodno posojilo 80 fl. 25 kr. Ažijo srebra 17 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 61 kr. Loterijne srećke: V Gradcu « na Dunaji 12. dec. 1863 51. 4. 61. 21. 11. 19. 9. n. 70. 13. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 23. dec. 1863 » ' na V) Novic za leto 1864. Ni jih većih kolednikov odnekdaj lia svetu, kakor so časnikarji ? kadar se bliža novo leto. í oglej ta čas le v časnike bodi si kakoršnega koli jezika, pa vidiš povsod, kako po naročniki: koledovajo možje, ki že izdajajo časnike ali novice ali jih bodo še le na novo pričeli izdajati. Vsak svojo robo hvali kar največ more; vsak obeta i da noben drug. Za takimi izgledi se vé da tudi ,,Noviceu on bo prinašal, česar ne bode imel ne morejo zaostati. Da pa s limanieami svojimi ne kratimo drugim sestavkom prostora, rečemo ob kratkem — prav oskromno : Kdor vpri odrije Blazniku „Novic" ne bode imel, ne more živeti! i pa si naroči „Novice". Al dosti je šale! Grorj e Komur je tedaj življenje drago i naj brzo teče mu i kdor ne verjame tega! ,,Noviceu, ki so letos presrečne bile o clvajsetletnem godu svojem i veže sveta dolžnost, da se tudi vpriliodnje vredne skažejo tolike Ijubezni slovenskega svojega naroda. Nadjaje se blage pripomoći po svojih prijatlih pisateljih—kterim se tù. srčno zahvaljujejo tudi v novem letu marljivo delale na mnogovrstnem polji m če nikarska grozno trnjeva, jo bodo hodile s trdno zavestjo da pot bodo tudi je v časih sedanjih pot čas- Je ki jo že čez 20 let hodijo res prava pot 7 da se 1 JKJ KJ V_/ VA\J liUUUt- O li UHU /J(\) V LJ l_/ , UCl pWL, XV J. J \J JU\j KjKjUt i-V XV/ V 11VU.1JV , jv narod naš čedalje bolj omika v mnogih poslih in cla se zaveda svojih pravic, pa jih tudi doseže, ker mu grejo kot vsacemu drugemu narodu v ustavni naši Avstrii. Kakor dosihmal ostane „Novicamu cena tuđi vprihođnje celó nizka. Za celo leto jim je i ako se v tiskarnici prejemajo 3 gold. 60 kr. nov. dn. ako se po pošti dobivajo za pol leta v tiskarnici za četrt leta i po posti v tiskarnici po pošti 77 17 77 20 80 20 90 15 77 71 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 Ako Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 36 kr., za pol leta 18 kr. HH je treba napis (adreso) med letom prenarejati, se plača 15 kr. Dnar za naročilo po pridjanem naročilnem pismu naj se v plaćanih (frankiranih) pismih pošilja tiskarnici Blaznikovi, ker ona je založnica ,,Novic", ne pa vredništvo, ktero se nikakor ne pečá s tem opravilstvom. Kdor želi, da ob pravem času prejme prve liste prihodnjega leta naj se blagovoljno brž naroči, sicer tudi z velikim trudom in najboljo voljo ni mogoče prekasnih naročnikov hitro postreči. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.— Tiskar in založnik: Jožef Blamik v Ljubljani.