299. štev.
V Ljubljani, sobota dne 26. oktobra 1912.
Leto
i.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu meseču) K 1'20, z dostavljanjem na dom X t'50; s poSto celoletno K 20'—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina so :s	pošilja upravništvu.	a
Telefon Številka 118.
m
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
a	Uredništvo tn upravnlStvo:	s
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In eahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po« o pust — Za odgovor je priložiti znamko, a
•••
•••
Telefoo Številka 118.
jmncn u* sarg«;
Balkanska vojna.
Velike zmage slovanskega orožja.
Kaj čaka srbsko armado v Macedoniji. — Ustaši na strani balkanske zveze. — Boj za Macedonijo. — Evropa skrbi za mir. — Avstrijsko-ltalijanski dogovor. — Zmagonosni pohod bolgarske armade v Kirk-Kiliso. — Turški poraz pri Koma-novu. — Veliki uspehi grške vojske. — Turška protigrška armada v nevarnosti. — Uspehi Črnogorcev pri Tarabošu in pred Skadrom.
KAKO JE V MACEDONIJI.
Kai Čaka srbsko vojsko v Macedoniji? Ko pade Skoplje v srbske roke. bo odprta pot proti jugu na Solim. Začel se bo boj za Macedonijo. Kaj bo tam?
Macedonija je bila pravo ognjišče vseh nemirov zadnje dobe. Nobena pokrajina ni toliko trpela pod turškim nasiljem, nobeno prebivalstvo ni toliko prestalo pod težko pestjo krutih gospodarjev. Ako hočemo prav razumeti hladnokrvni patriotizem in samozavestni boi bolgarskih junakov je treba pogledati le v kratko dobo Macedonije. Sedanja generacija je vz-rastla v tej dobi, v nji je vzgojena, iz nje črpa svojo silo — iz nje misli na bodočnost. Osvoboditi domovino, ie edina naloga sedanje mladine. Sai so znane »mneedonske razmere« daleč po svetu. Nepopisno je gorje, ki ga .ie videla, ta pokrajina. In tako mora čakati nje prebivalstvo odrešenja, ko sliši o zmagovitih bitkah za svobodo bolgarskega naroda.
Leta 1895. se jc obrnila pozornost Evrope na Macedonijo. T akrat je nastala prva mace-donska vstaja. Toda bila je brez uspeha — ker Macedonci niso biii složni. Tudi poznejše vstaje so imele mnogo žrtev — pa malo uspehov, ker niso nikdar vstali skupno, ampak posamezne stranke, pokrajine, čete itd. Temu je bila kriva razdeljenost naroda — in razni spori.
V	Macedoniji so tri \elike stranke, ki ne le, da niso složne — ampak so si celo nasprotne In se med sehoj z orožjem pobijajo. Naravno je, da z razmerami v Makedoniji ni nihče prav zadovoljen — razven oni Turki, ki imajo od ten razmer svoj dobiček; drugi pa so se zbirali v stranke in so se skušali osvoboditi, toda vsak na drug način: eni so se hoteli rešiti sami — drugi z bolgarsko pomočjo, tretji s pomočjo drugih — za sebe.
1. 'Prva stranka se imenuje sandanisti: to so pripadniki Sandanskega, bivšega ravnatelja kaznilnice v Dubnici. ki je zato, da se Macedonija osvobodi brez tuje pomoči. San-danski sam je brezobziren človek, ki se ne ustraši niti nasilja, kadar je mogoče s tem doseči uspehov: njegova trma je v zvezi z vstrai-nostjo, ki vidi pred seboj le en cilj: ima d a zvesta sobojevnika: Cerampejeva in Pamco.
oba sta Bolgar?. .	.	...	..
2 Druga stranka ie za osvoboditev Ma-
cedonlje s pomočjo Bolgarske. Nji na čelu je bil Sarafov. Bil je bolgarski nadporočnik — pozneje eden najboljših vodij macedonskih vstašev. Njegovi tovariši so: Grujev, Davidov, Sajev. Tošev, Čakalarov, Garmanov (gimnazijski prol.) in Kristo Matov, ki se more po smrti Lazarova smatrati za voditelja ma-cedonskega gibanja, Vsi ti možje, ki spadajo v krog inteligence niso delali vstaj doma pri mizi. ampak so šli v boj na čelu svojih čet. Tl so vodili tudi veliko vstajo leta 1903. Ze takrat sandanisti niso hoteli delati z njimi skupno. Zato je bila ustaia potlačena. Takrat je
padlo mnogo vrlih bojevnikov, ki so še danes v spominu. Vstaja se je takrat začela na dan sv. Ilije. Ustaši so imeli dvoje središč: v Bitolju in v Drinopoljii. Vodje so bili: Aleksandrov, Ikonomov, Siljanov in Gvičikov (zadnja dva sta bila pesnika revolucije). To ie bila ena Izmed najstrašnejših vstaj, klalo se je in morilo vse križem — nazadnje so Turki ostali zmagovalci. Turki so pridrli iz Sirije, Anatolije in Kurdistana in so pobijali ustaše. Kdor je ostal živ je pobegnil.
3. Leta 1910. je nastal t. zv. macedonski odrinski kornitet (V. M. O. K.) Tega je podpirala tudi bolgarska vlada, dokler ji niso velesile prepovedale. Vodja tega komiteta je bil Stojan Mihajlovski, pesnik in satirik velik nasprotnik Bolgarske — z njim je bilo več višjih častnikov Nikolov in drugi. »Vrhovistl« so se dvignili leta 1907. -- tod3 tudi njih vstajo ie turška vlada zamorila.
Tako so bile vse posamezne vstaje potlačene — rastlo pa je sovraštvo med strankami in je prišlo tako daleč, da ie leta 1907. prišel, Paniča (pristaš Sandanskega) v Sofijo In je kot gost pri mizi ustrelil Sarafova In Garbanova. Ta bratomorni čin Se dokaz, kako se stranke sovražijo in kako težko bi se združile za skupen boj. Zato vlada Turek
Tako je prišlo leto 1908. Leto turških obljub in macedonskih nad. Sandanskl se ie zvezal z Mladoturkl In je odšel v Seres. V Macedoniji le bilo vse mirno — vsi so čakali — reform. Cukali so do zadnje albanske ustaje. Takrat so se zganili — med tern pa je nastala balkanska vojna.
Naravno je. da se bodo Macedonci ob strani vojske kot bajduki in četaši borili za svobodo svoje domovine. Toda sedai so združeni. Sandanskl je odrekel Turkom prijateljstvo in je z 2500 tovariši stopil k Bolgarom. Zasede! je važen prehod Kresno. Poleg tega stoji 25 000 ustašev pod vostvom generala Velčeva. Manjše čete vodijo D. Krapčev, redaktor revolucionarnega lista »Vardar«, Siljanov in pesnik Javorov. Te čete so zasedle gore in hrano dobivajo iz vasi. Turški vojski bodo zelo nevarne. Doslej je v Macedoniji mir. Ko pa se začne tu boj — bo to najstrašnejši boj, kjer ne bo niti ranjenih, niti ujetih — tu bo boj vseh proti vsem — na življenje in smrt.
EVROPA ŽE SKRBI...
Vesti o velikanskih nepričakovanih zmagali balkanskih držav — so vznemirile Evropo. Ako bi Turčin klal balkanskega kristjana še sto let — bi države molčale — ako bi Turčija zmagovala nad balkanskimi državami in uganjala svoja grozodejstva — bi molčale — ampak sedaj, ko so balkanske države pokazale. da niso otročje in da znajo Turčijo strahovati tudi brez evropske pomoči — sedaj je nevarnost — in treba je paziti, da se čim preje napravi mir.
Kdo bi si mislil! Pred štirinajstimi dnevi je bilo še vse negotovo — danes pa stoje Srbi pred Skopljem, Bolgari pred Drinopoljem. Tega bi pred 14. dnevi ne bil nihče verjel. In kakor vse kaže — Turčija bo pošteno tepena. Kaj pa potem?
Znano je, da je Italija sklenila mir na migljaj od zgoraj. Italijanski listi so pisali, da se je mir sklenil zato. da bo Italija lahko svobodno z drugimi državami odločevala po vojni na Balkanu. In zdaj že čitamo: Grof Berch-told in di San Giuliano sta se v San Rossoru pomenila o mednarodni situaciji. Glede balkanskega vprašanja obstoja ined Avtrljo in Italijo popolno soglasje. Oba ministra sta edina v tem, da je treba čimpreje	gledati na	to, da se	evropski mir	vpostavl.	Sestanek je	vezi med obe-
ma državama še bolj utrdil.
Italija je stavila sledeča predloga:
Če zmaga Turčija, nai posredujejo velesile da dovoli Turčija avtonomijo za Macedonijo pod krščanskim gubernatorjem.
Če zmagajo balkanske države, se morajo velesile strogo držati načela Balkan — Balkancem!	.	...	.
Italija	smatra, da je treba	napraviti	že
enkrat konec večni posredovalni politiki, ki do sedai še ni imela nobenega uspeha.
Italija je izdelala že konkretne predloge, ki se ozirajo na želje balkanskih narodov ter vpoštevajo tudi upravičene trgovske in indu-strijalne interese Avstro-Ogrske In Italije.
To se pravi: Na Balkanu ne bodo odločevali zmagovalci — ampak diplomati. Pripravlja se stara igra — države se že zbirajo, da zavarujejo svoje interese.
V	prvi vrsti se zanimati za mir Avstrija In Italija. To je naravno. Italijan ni zadovoljen, da je na lep način dobil Tripolis, ki je pravzaprav žrtev sedanje vojne. — Italijan hoče za svoje ljubeznivo postopanje napram Turčiji dobiti sedaj še na Balkanu kako vrednost. In Avstriji ni všeč, da balkanske države proti njeni volji zmagujejo. Tudi Nemčija ni zadovoljna. Rusija pa molči in nihče prav ne ve, kaj misli. Ali bo zaradi careviea izpremenila vso svojo politko? In na katero plat? Balkanski narodi v sedanjem boju nimajo časa misliti na to. kaj ugibajo njih dragi sosedje.
Oni imajo pred seboj le en cilj; zmaga. S tem hočejo Evropi pokazati, da so odrastli že v krepke mladeniče, ki se ne ustrašijo vsake grožnje. Njih zmage so jim pridobile povsod ninosro prijateljev. Ostalo pa je nekaj starih sovražnikov — in ti se zbirajo.
Turški zunanji minister je izjavil, da je z mnenjem Avstrije popolnoma zadovoljen. To je gotovo veselo znamenje za turške prijatelje.
Vo)na.
Današnje vesti poročajo o velikih vspehih balkanskih zaveznikov na vsej črti. Sicer stoje belgrajska in sofijska uradna poročila v velikem protislovju s turškimi poročili, toda turška poročila so danes zgubila že vso verodostojnost, tako da jih prinašamo samo radi tega, da občinstvo vidi, s kakimi oslarijami se Turki tolažijo. Mi jim to veselje tudi iz srca privoščimo. Rekord so Turki dosegli v tem, da se njih uradna poročila ne boje sigurnih de-mentijev. Bolgari so dospeli ztnagonosno že pet kilometrov do Drinopolja. a Turki poročajo, da so zapustili Mustafa pašo: Srbi so zavzeli Ku-manovo. a iz Carigrada poročajo, da so Turki na isti liniji prodrli do Kjustendila; carigrajska
poročila vedo tudi povedati o grških porazih pri Elasoni, dočim so Grki že zavzeli Serfidže
i.	t. d.
Pustimo na strani to bujno turško orijen-talsko fantazijo, pustimo na strani še bujnejšo fantazijo nemških cunjarskih žurnalistov, ki so Srbe in Bolgare že popolnoma potolkli in sledimo samo uradnim veslem iz Sofije, Belgrada, Aten in Cetinja.
Bitka, ki sestoji iz cele vrste bojev na drinopoljski liniji, ki trajajo že več dni, se nam sedaj kaže v popolnoma jasnih obrisih. Zavzetje Kirk-Kilisse po Bolgarih je velikanski vspeh bolgarskega orožia v tem divjem klanju in
o	glušečem grmenju topov in žvenketanju orožja. Iz velikega bolgarskega vspeha pri Kirk-Kilissi ie tudi očividno, da so bolgarske čete zmagoslavne tudi pred Drinopoljem. Padec Klrk-KHissa bo najbrže usodepoln tudi za turško armado pred Drinopoljem.
Istotako je tudi padec Kmnanova v srbske roke nekaka predigra velikega poraza, ki čaka Turke pred Skopljeni. Na Skoplje bo udarila glavna srbska armada združena z združeno bolgarsko-srbsko armado, ki jc operirala od Kjustendila. In dalje ima konečni vspeh Srbov pri Sjenici v Sandžaku za posledico neposredno združitev generala Zivkoviča z armado generala Vukotiča.
Grki praznujejo svojo prvo veliko zmago z zavzetjem Serfidža (Servlo). V bitki so zaplenili razven ostalega materijala še 22 topov. Sploh so Turki tekom včerajšnjega dne zgubili nad 50 topov, kat pomeni zanje strašen udarec.
Padec Taraboša se pričakuje vsak treno-tek, nakar se prične obleganje Skadra.
Dočim se je na Balkanu na vseh koncih pričelo krvavo klanje, velcvlasti že mešetarijo z intervencijo. Intervencija sc bo pričela takoj kakor hitro bodo končane prve glavne bitke. Mogoče jc ta čas že čisto blizu, a eno Je gotovo, da velevlasti status quo ne bodo mogle več zdržati na površju. Kar bodo balkanske države zasedle in okupirale, to pod nobenim pogojem ne kodo izpustile iz rok.
Politiška karta balkanska se bo hočeš nočeš morala temeljito spremeniti. Sicer pa bom*»
o	tem razpravljali obširneje šele pozneje. Sedaj je še vedno, voina na Balkanu!
Srbsko-turška vojna.
BITKA IN SIJAJNA ZMAGA PRI KOMANOVU
Belgrad, 24. oktobra. Iz Vranje je došlo uradno poročilo, da je del glavne srbske armade zasedel danes Kumanovo. Turki so pričeli ofenzivo z artiljerijskini napadom, ki se je pa popolnoma ponesrečil. Srbska artiljerija je po triurni bitki piisilila turške topove, da so utihnili.
Belgrad, 24. oktobra. Vse vesti turških in nemških čifutskih listov o srbskem porazu pri Kiimanovu so popolnoma izmišljene.
Belgrad. 24. oktobra. Vest o zavzetju Ku-manova se uradno potrjuje. Poročilo o tej važni zmagi je vzbudilo v Belgradu velikansko navdušenje. Srbska armada prične vsak trenotek oblegati Skoplje.
Belgrad, 24. oktobra. Del srbske armade je dospel danes v Kumanovo. Poprej je še popolnoma uničil neko turško baterijo, ki je skušala Srbe zavratno napasti. Srbi so še v pravem času zapazili turško nakano in jo preprečili. Privatno se poroča, da se je pohod srbske armade v mesto vršil silno oprezno, ker so • -   - — -■ ~ — ■ - / -
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»In kaj izvrstna gostilna, brat Tibo.«
»Kakšna škoda, da naju vodi pot v drugo stran!«
»Pa res!«
Ta hip pa sta meniha obstala: bila sta pred gostilno pri Vedeževalki.
»Bog mi je priča, da ne vem, kako se je zgodilo!« je dejal brat Tibo.
»Gotovo sva se motila še dalje...«
»Ni dvoma, da je bilo tako. Vrniva se torej.«
»Vrniva se bratec.«
Tako govoreča sta prestopila brat Luben ln brat Tibo gostilniški prag; naslednji trenotek Ju je našel za mizo.
»Usoda je namenila tako!« je zamrmral brat Tibo.
»Midva nisva kriva!« je zavzdihnil brat Luben.
Medtem pa je vzbudil prihod obeh menihov med študenti in vojaki, sedečimi v gostilniški sobi, precejšnjo pozornost. Madam Gregoar, smehljajoča se, goloroka in v kratko iz-podrecanem krilu, se je bila približala vrlima gostoma z vprašanjem, kaj želita piti.
»Najprej želiva jesti, gospa Gregoarjeva... Tešča sva še.«
»Nato pa piti: žejna sva...«
Večerja je stala kmalu pred njima.
Ometeta s slanino, pašteta, pečena kokoš, n več steklenic anžovinskega vina.
Bra.t Luben in brat Tibo sta se lotila teh žlahtnih reči z žilavim pogumom, ki je že od nekdaj odlikoval menihe v takšnih podjetjih.
»Vidiš fratra, ki se trudita v vinogradu Gospodovem!« je bevsknil tenek glas.
Landri, nadebudni sin gostilničarke, je skočil k mizi in zajaha! hrbet brata Lubena.
»Landri!« je zarohnel Gregoar in zažugal paglavcu s prstem.
»Ljubki otrok!« je rekel brat Tibo. »Kar pustite ga, mojster, saj naju zabava... Samo kam je izginil?«
Landri je bil izginil kakor kafra; smuknil je bil pod mizo dobrih menihov. Premišljal je v tem skrivališču: da ne snuje ničesar dobrega, je pričalo lesketanje niegovih oči.
Za mizo, ki je bila menihoma najbližja, sta sedela dva možaka pri vrču vina. Poleg sebe sta bila položila svoja bareta, s katerih sta viseli dve dolgi.ogoijeni peresi, rapirja pa sta imela zaradi večje varnosti kar na mizi.
Ta dva možaka sta govorila glasno, s širokimi gestami, ter se postavljala v junaških pozah.
Kakor sta bila slabo oblečena, zakrpana in raztrgana, vendar sta se izkušala vesti kakor dva velika gospoda.
Dolga in koščena obraza, izkreče oči in košati brki so jima dajali lice dveh strašnih bojevnikov...
Brat Luben in brat Tibo sta bila medtem začela svojo večerjo pod dobrohotnim pogledom gospe Gregoarjeve, ki je bila vedno pripravljena postreči. Nič se nista vznemirjala zaradi rokovnjačev, ki sta pila poleg njiju — kajti pravkar omenjena kavalirja sta bila zelo podobna rokovnjačem.
A kaj bi bila rekla, kaj mislila meniha, da sta slišala razgovor svojih sosedov, njiju tihi
razgovor pomešan z glasnimi vzkriki, namenjenimi za vsa ušesa.
»Grof De Kokardr!...« je rekel eden.
»Kaj želite marki Fafnar?...«
»Kako vam ugaja to vino? ... (Ali si opazil meniha, ki sedita poleg naju?)«_
»Rekel bi, dragi marki, da naju bo ljuba gospa Gregoarjeva čisto razvadila. (Da, vidim ju. smrt božja! Sam hudič nama ju je poslal!)«
»Ali kockava še za en vrč, grof Kokarder! (Ali morata imeti nabasane mošnjičke!) Gospa Gregoarjeva, kocke nama dajte!...«
Gostilničarka je prinesla kocke. Igra se je začela.
»Marki, izgubili boste. Držite se dobro. (Sodeč po božanki večerji, ki sta jo naročila kujona. morata biti bogata.) Vi ste na vrsti, marki!«
• »Pa naj bo, drag moj! 2e vidim, da mi je sreča mila. Izgubili ste! (Kaj. če bi ju počakala za kakim vogalom?)«
Ta hip pa sta Luben in Tibo obadva hkrati obupno zakričala.
»Ogromna podgana je pod mizo!« je zatulil prvi.
»Sam hudič jo je poslal!« jc zarjul tovariš.
»Po nogah mi leze!...«
»Ceva mi bo izžrla!...«
Gregoar in njegova žena, natakarica in več gostov je priskočilo k menihoma.
Sveta moža sta bila vstala, da uideta neznani živali, ki ju je trpinčila zavratno že celo minuto.
S	to kretnjo pa sta v obče veliko začudenje dvignila mizo; rosoda, steklenice in vse ostalo se jc podrlo z velikim ropotom na tla. Zdaj so zapazili gledale’, da je nekdo sešil menihoma halji, take da sta spojeni oblačili pre-
vrnili mizo, ko sta fratra vstala.
»O bogokletno, zločinsko dejanje!« sta zaječala služabnika božja.
Obenem pa se je začulo srdito mijavkanje; izpod mize je šinil po vseh štirih nagajivi Landri.
»Prokleti paglavec!« je zarjul Gregoar. »Ali ti jih bom naložil po zadnjici!...«
Planil je za njim.
Toda »prokleti paglavec« se je umeknil s spretnim skokom v kuhinjo, ne da bi pozabil obdariti gledalce s svojimi najizbranejšimi grimasami.
»Ravnati tako z dvema častitljivima menihoma!« je godrnjal Gregoar, dočim je klečala madam Gregoarjeva na tleh ter razdruževala s škarjami trdno sešiti halji.
Nered je bi? kmalu popravljen.
Brata Tibo in Luben. pomirivša svoj strah, sta se vrnila k večerji.
Med hrupom pa sta se bila splazila grof Kokarder in marki Fanfar prav potihoma k vratom in izginila pozabivša plačati svoj zapitek.
Sicer pa nihče ni opazil njunega bega.
Edini Gregoar je zaječal v svoji duši, ko je videl, da ne bo nikdar videl denarja za par vrčev svojega najboljšega vina.
In storil je natihem kruti sklep, da hoče biti v bodoče strožji.
»Ta Landri je pravcat majhen Satanček!« je reke! brat Tibo.
»Samo steklenica dobrega Somurca mi more potolažiti to strašno razburjenje!« je dodal brat Luben.
Naročila sta steklenico Somurca in jo izpila nemudoma; sveta moža sta vedela prav dobro, da ie treba piti somursko vino sveže, kakor hitro ga prinese iz kleti.
Srbf Izvedeli, da so Turki podmimrafi zgornje mesto. Kumanovska postaja, katera je padla že pa vse zgodaj zjutraj, zopet funkcionira. Turki 80 se na vsej črti umaknili z velikanskimi izgubami. Njih ofenziva se je končala s silnim fia-skom. Rovno pred bitko so vojaki izvedeli, da so Bofgan zavzeli v naskoku Kirk-Kiliso, kar je vzbcd!!o velikansko navdušenje.
Belgrad, 24. oktobra. Srbska armada je danes zavzela vse turške pozicije pri Kumanovu, katerega so branile tri turške divizije. Po krvavem boju so se Turki umaknili v divjem begu proti Skoplju. Kumanovo je v srbskih ro-kah.
koneCno zavzetje sjenice.
Belgrad, 24. oktobra. Sjenica je padla danes ob pol dveh popoldne v srbske roke.
Belgrad, 24. oktobra. Uradno se potrjuje, da so Srbi danes popldne zavzeli Sjenico, Novi Pazar je s tem izčiščen in v srbskih rokah.
ZMAGA PRI KUMANOVU POPOLNA.
Belgrad. 24. oktobra. O bitki pri Kuma-novu, ki se Sc vršila danes in končala s popolno srbsko zmago, prihajajo strašna poročila z bojišča. Turki so na vsej črti prešli v ofenzivo in skušali Srbe napasti tudi od zadai z artllierijo. Turški topovi so grmeli, da je bilo groza. Srbske čete so padaie po tleh kot snopi. V odločilnem trenotku ie srbska artlljerija razvila vso silo. Grmenje se je slišalo silno daleč. Bitka pri Kumanovu le bila prava artilieriiska bitka. Turki so bili že zmage pijani, ko so začele nanje kakor toča padati smrtonosne srbske krog-IJe. Srbske kroglje so zadevale tako imenitno, da se ie sreča v trenotku obrnila na srbsko stran. Med strašnim grmenjem topov je srbska artiljcrlja tudi popolnoma uničila turško baterijo, ki je skušala zadaj napraviti nered med srbskimi četami. Ko so utrujeni srbski vojaki videli, kako cepajo turški vojaki po tleh, so se divje zapodili v mesto in je v naskoku zavzeli. Naval srbskih vojakov je bil tako divji in tako strašen, da so Turki popolnoma Izgubili glavo.
Na stotine turških vojakov je ležalo po tleh, a Srbi so pogumno drveli naprej. Turki so se v velikanskem neredu pričeli umikati nazaj. Ker ;so jim Srbi sledili, se je njih umikanje konečno lzpremenilo v divji beg. Vse je bežalo v strašnem neredu prekinprek proti Skoplju. Zadnje turške čete ie srbska artiljerija popolnoma uničila, mnogo so jih Srbi postreljall in poklali z bajonetom. Daleč naokoli je bila zemlja popolnoma razorana od uničujočih srbskih krogelj.
Na večer Je nastal mir In Srbi so zmagonosno zasedli mesto. V armadi vlada nepopisno navdušenje in to tembolj, ker so srbski vojaki dobili tudi obvestilo o sijajni bolgarski zmagi pri Kirk-Kiiisi.
Belgrad, 24. oktobra. Sijajno srbsko zmago pri Kumsnovu so v Belgradu praznovali na najslovesnejši način. Silne mase naroda so se .valile po ulici in neprestano vpile: Živela srbska armada. Pogin Turčinu! Naprej na Skoplje! Živio Kirk-Kilisa. Mir se je polegel še le v Jutranjih urah.
Belgrad, 24. oktobra. Pri Kumanovu so bili Turki naravnost strašno tepeni. Kumanovo pomeni najsijajnejšo zmago srbskega orožja v dosedanji vojni. Več sto Turkov je vjetih in zaplenjene velikanske množine municije in več topov ter trofej.
PRED SKOPLJEM.
Belgrad, 24. oktobra. Zmagoslavna srbska armada ie že v bližini Skoplja.
ZAPLENJENA TURŠKA ZASTAVA.
Belgrad, 24. oktobra. V Vranji so prepeljali zastavo sedmega turškega kora, katero so Srbi ,V zadnjih bojih zaplenili.
Bolgarsko-turška vojna.
KOLOSALNA BOLGARSKA ZMAGA PRI KIRK - KILISI. BEG TURKOV PROTI CARIGRADU.
Sofija, 24. oktobra. Strahovita bitka pri Klrk-Kilisi, ki je divjala dva dni in eno noč je končana. Zmaga bolgarskega orožja Je popolna. Bitka pri Kirk-Kilisi je najbolj krvava bitka kar Jih pozna svetovna zgodovina. Stalo sl Je nasproti nad 250.000 vojakov in več sto najmodernejših topov. Trdnjavo i? branilo 18 velikanskih utrdb. Sploh je bilo mesto tako silno utrjeno, da so vojaški krogi govorili, da je nepremagljiva. Ni čuda. da je sijajna bolgarska zmaga učinkovala kakor bomba na ves svet. Bolgari sami so presenečeni, da se jim je trdnjavo tako hitro posrečilo zavzeti. Naskok na mesto so Bolgari otvorili v torek ponoči. Naj prej je pričela funkcionirati oblegovalna arti ljerija, ki je dosegla velikanske uspehe. Na vse zgodaj zjutral je utrdbe naskočilo nad 100.000 infanteristov, nakar se je pričelo nepopisno klanje. Boj je trajal skoro nepretrgoma dva dni In eno noč. Bolgarske čete so vsled utrujenosti opetovano omahovale, a prihajale so na bojišče vedno nove sveže čete. kar je vojaštvo navdalo z velikanskim navdušenjem. Na obeh straneh so trumoma čete padale po tleh. Bolgari so se kakor tigri vrgli na močne utrdbe in zavzeli eno za drugo. Seveda so to dosegli le z velikanskimi Izgubami. Ob pol desetih v četrtek so med strašnim grmenjem topov udrle prve bolgarske čete. Za njimi se je valilo na tisoče ln tisoče Bolgarov, ki so uničili vse, kar se jim je upiralo. Po ulicah se je vnelo krvavo klanje z bajoneti. Bolgari so si bili svesti zmage in so zmagepijani tekom par ur popolnoma Izčistili mesto. Turki so se umaknili na vsej 'Črti In zbežali v največjem neredu. Pustili so na bojišču vse v nemar. Bolgari so zaplenili veliko Število turških zastav, več topov in naravnost velikanske zaloge municije. Kroginkrog Klrk-klllse leži na tisoče In tisoče mrtvih In ranjenih Poraz Klrk-KHise ie strašna katastrofa za Turčijo In ni Izključeno, da Je tudi drinopoljska turška armada že popolnoma Izgubljena.
Sofija, 24. oktobra. Bolgarski plen je velikanski. Podrobnosti še manjkajo, vendar se go v oi U d* i« padlo y. bolgarske roke tudi več tisoč Turkov*
Sofija. 24. oktobra. Turška armada beži sedaj v največjem neredu proti Bunar Hisarju. Bolgari so ji za petami. Vrh tega hiti Turkom nasproti tudi oni del bolgarske armade, ki je zasedel Malo Timovo. Tu se razširja vest, da je kirk-kiliška turška armada popolnoma izgubljena. Bolgarija prodira proti Carigradu.
Sofija, 24. oktobra. Tu je nepopisno navdušenje. Vse je na nogah. Ko je došla v Sofijo vest. da so tudi Srbi pri Kumanovu porazili Turke, so prebivalci priredili velike patri-jotične demonstracije. Vojni minister Nikiforov se je moral večkrat pokazati pri oknu in popisati sijajno bolgarsko zmago. Demonstranti so tudi odkorakali parkrat pred poslaništva balkanskih zaveznih držav in priredili poslanikom velikanske ovacije. Vse mesto je v zastavah. Ljudje se poljubujejo po cestah in jokajo samega veselja. Danes je bilo mesto celo noč ako živahno, kakor okolu poldne. Vse govori ) zmagi. Po mestu neprestano oznanjujejo zvonovi zmago.
Sofija, 24. oktobra. Danes nihče več ne dvomi, da bodo Turki na vseh vojnih pozori-ščih stahovlto poraženi.
Sofija, 24. oktobra. Bolgari na vsej Črti zmagujejo tudi pri Drinopolju. Bojuje se okolu 280.000 vojakov. Klanje je strašno. V drlno-poljskem taboru so Bolgari vsled poročila o zmagi bolgarske armade kar zbesneli. Vsak čas je pričakovati, da se bodo Turki umakni!! tudi iz Drinopolja.
Sofija, 24. oktobra. Drinopoije ie že obkoljeno od vseh strani. Skoro vse zunanie utrdbe se že nahajajo v bolgarskih rokah. Bolgari so vzeli z bajonetnim naskokom tudi že par notranjih utrdb.
Sofija. 24. oktobra. Bitka pri Drinopolju je v polnem tiru. Trdnjava pade vsak čas v bolgarske roke. Turška armada je čisto odrezana od Kirk-Kilise.
Grško-turška vojna.
CELA TURŠKA ARMADA ZAJETA.
Atene, 24. oktobra. Grške čete so zavzele po krutem boju Serfidže in zasedle tudi glavni most. Turške čete so bile zvabljene v zasedo in jim je povratek odrezan. Armada je razpršena. Grki so zaplenili 22 topov z municijo vred in vjeli mnogo vojaštva.
Atene, 24. oktobra. Položaj turške armade, katero so Grki zajeli pri Aliakinonu je obupen Ni izključeno, da se bo morala cela armada, ki šteje 30.000 mož predati Grkom.
Atene, 24. oktobra. General Danglis poroča, da so bile turške izgube v bitki pri Ser-fidži velikanske. Grki so vjeli več sto turških vojakov, med njimi enega polkovnika.
Atene, 24. oktobra. Pri Vlarholvaboni so Grki zapodili dva turška bataljona v divji beg.
Atene, 24. oktobra. Grkom je pot do Soluna odprta. Čakali bodo le še na srbsko armado. nakar bodo skupno s Srbi udarili na Solun.
Atene, 24. oktobra. Tu vlada radi sijajne grške zmage pri Seriidži velikansko veselje. Več tisoč broječa množica je priredila pred poslaništvi balkanskih držav poslanikom navdušene ovacije.
Crnogorsko-turška vojna. OBLEGANJE SKADRA.
Cetinje, 24. oktobra. Ker so Črnogorci zavzeli vse predutrdbe pred Tarabošem, so se Turki umaknili iz trdnjave in odšli v Skader, ki se nahaja v obupnem položaju. Mesto je obkoljeno od vseh strani in se ne bo moglo dolgo držati. Armada princa Danila ie od severa že dospela pred Skader, dočlm stoji na Južni strani pred vratmi Skadra general Martlnovič.
Cetinje. 24. oktobra. Črnogorci so Skader že začeli oblegati s trdnjavskimi topovi. Bombardirali so zlasti mohamedanski del mesta.
Cetinje, 24. oktobra. Skader Je izgubljen. Da prepreči mesto popolnega uničenja Je general Martlnovič poslal svojega parlamentarja k Essad paši s pozivom, naj se Skader uda.
DNEVNI PREGLED.
K imenovanju okrajnih šolskih nadzornikov na Kraijskem. »Učit. Tovarišu« se z Dunaja brzojavno poroča:	Od	dosedanjih	okrajnih	šol-
skih nadzernikov odletita dva: Janežič (Kranj-Radovljica) in Turk (Novo Mesto-Crnomelj). Za Janežičevo mesto je sestavljena sledeča terna: Simon - Štrukelj - Polak, za Turkovo pa: Štrukelj - Simon - Polak. — kakor stoji s kupčijo danes, bo imenovan Simon za Kranj-Radovljico, Štrukelj pa za Novo Mesto-Crnomelj. Polak figurira samo zaradi števila, ker je prepozno uskočil. — Vaš poročevalec je zvedel na merodajnem mestu to-le: Kot nadzornika se ne bosta mogla držati niti Simon, niti Štrukelj. Prvi se je izkazal v tej lastnosti za absolutno nesposobnega, drugi pa je čisto navaden klerikalni politiški agitator. Jako slab vtisk napravlja S. L. S., ki hoče spraviti na taka mesta politiško skrajno prononsirane osebnosti. Čudno se zdi na Dunaju, da smatra Slovenska Ljudska Stranka med vsem klerikalnim učiteljstvom na Kranjskem samo to trojico ko sposobno za nadzorniško službo. Tu so sedaj uverjeni, da je baron Schwarz samo orodje v klerikalnih rokah, ki nima nobene moči, da bi šolstvo očuval pred klerikalnim nasiljem.
Iz kroga hrv. pravašev poroča reški »Novi List«: Plenum zastopnikov Hrvatov in Slovencev je spreiel resolucijo, katere stilizacijo niso odobrili v svoji seji zastopniki Dalmacije, 2 iz Istre, 2 iz Bosne in 2 iz Banovine. — Zastopniki Dalmacije niso pristopili k seji plenuma. — Dunajska resolucija, proti kateri so bili delegati stranke prava iz Dalmacije in drugi — ni obvezna niti za celo pravaško stranko, niti za stranko prava v Dalmaciji. Po tem se vidi, da v Ljubljani ni prišlo do sporazuma, ker velik del ni odobril tega, kar so njih tovariši sklenili, in &e to ne zlaga * njih taktiko.
Za Rdeči križ balkanskih držav se je ustanovil posebni odbor na Reki. V odboru so “Srbi, Slovenci in Hrvati. Začeli so s pobiranjem darov in so zbrali še nad 1000 K.
Ceni na pomoč balkankira bratom. Na poziv »Slovanksga kluba«, v Pragi se je odzvalo toliko zdravnikov, strežnikov in strežnic da ne more odbor vseh niti sprejeti. Čehi pošiljajo nu Balkan cele ekspedicije, ki bodo obstojale iz zdravnikov, strežnic, itd. imeli bodo s seboj postelje, sanitetne priprave itd. Sploh bo vsaka ekspedicija zase cela bolnica, ki bo lahko takoj vršila svojo službo. Mesto Praga je dala v ta namen 30 postelj in 1000 K. — Posebno so se odlikovale razne firme. N. pr. firma Holoubek, milo in sveče. — Čižek, operacijski stol, — Svatek, 1350 litrov zdravilnega vina, — Tulka, Šulc, Novak postelje, Schiller razne potrebe za bolnike, dalje so firmo darovale mnogo bate in obvez. Češke dame zbirajo svojo ekspedicijo. Prispevki rastejo od dne do dne. Po vseh mestih se ustanavljajo odbori, ki zbirajo ljudi, materijal in denar.
Čemu Zveza dramatičnih društev? Vse se organizira, ker v slogi je moč. Kakor slovenska pevska društva se zdaj organizirajo tudi dramatična društva, da dosežejo lažje s skupnimi sredstvi isti visoki smoter. Posamezno društvo se ima boriti z neštetimi zaprekami, Zveza pa bode vsem v pomoč. Društva dobe oraktična navodila ter pojasnila v vseh vprašanjih, ki so važna za uspešno prirejevanje Dredstav. Izdajala se bosta »Talija« in gledališki list. prirejali se bodo učni tečaji za režiserje, razpisovale nagrade in izdajale potrebne tiskovine. Ustanavljali se bodo novi odri ter se bode društvom pc magalo pri nabavi kostimov in kulis. Društva si večkrat ne znajo pomagati in imajo brez povoda škodo. Zveza pojde društvom v vsakem oziru na roko. Letne doneske društev določi občni zbor dne 27. oktobra t. 1. od 10. dopoldne pri »Zlatorogu«. Vsako društvo bo imelo v upravnem odboru svojega zastopnika. Nadejati se je v nedeljo velike udeležbe.
Poziv na vsa štajerska narodna društva, ki goje dramatiko. Kakor vam bo znano, se vrši v nedeljo 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni »Zlatorog« v Ljubljani, Gosposka ulica, ustanovni občni zbor »Zveze dramatičnih društev«. Ker ie to zborovanje za razvoj slovenske dramatike največje važnosti, prosimo vsa štajerska društva, ki goje dramatiko, da po možnosti odpošljejo svojega zastopnika. — Ona društva pa, ki radi oddaljenosti ali iz drugih razlogov tega ne morejo storiti, prosimo, da vsaj pismeno pošljejo na ustanovni občni zbor svoje izjave eventuelno tudi kake predloge, o katerih naj bi se obravnavalo. — Obenem prosimo. da bi posamezna društva vposlala do sobote 26. vinotoka podpisanemu društvu izjave glede posameznih točk dnevnega reda, ki ga bodo objavili listi, in da bi sporočila, ali in pod kakimi pogoji nameravajo pristopiti k zvezi. • Dobrodošli bi nam bili zlasti predlogi glede posameznih točk dnevnega reda kakor tudi Rlede Izdajanja Talile, gledo članarine itd. -Upamo, da nam bodete šli vsi na roko, da bo v najkrajšem času mogoče uspešno započeti težavno delo. ki nas čaka. — Dramatično društvo v Mariboru.
Divadlo. (Gledališče). Čehi izdajajo neko-iko svojih listov in revij, ki obravnavajo gledališko vprašanje. Najuglednejši list te vrste je »Divtdlo«, katerega je izšla ravnokar prva številka XI. letnika. List ima lepo vsebino, članke o gledališču in igralcih in prinaša tudi slike .gralcev. V svojem pregledu obdeluje vsa slovanska gledališča in jtvori tako nekako vez slovanskih gledališč. Želeti bi bilo, da se razširi ta lepa revija tudi med nami — in da jo naroče vsaj kavarne, ki itak niso bogate na ovijali te vrste.	.
Splošno slovensko žensko društvo priredi r sredo, dne 30. t. m. javno predavanje v dvorani Mestnega doma. Predaval bode gospod prof. dr. Fran Ilešič o »ženstvu v kosovski tragediji«. Ker se prav zdaj zbirajo na Kosovem polju junaške trume Črnogorcev in Srbov v boju proti Turkom, bo dr. Ilešičevo predavanje zelo aktualno.
Iz Opatije. Dramatični odsek slovenskega izobraževalnega in podpornega društva v Opatiji je dosegel z uprizoritvijo Goverkarjeve narodne igre »Deseti brat« tako lep uspeh, da se predstava dne 3. novembra t. 1. ponovi. Opatijski Slovenci so zelo agilni.
Boj v kleti. Ključavničarski pomočnik Ferdinand Belsky iz Eggenberga na Štajerskem, je gel oni dan v klet hiše, kjer je stanoval. Hišnik Ivan Adltnann je šel za njim in oba sta se začela v kleti prepirati, ker je imel Belsky s seboj prosto, nezavarovano luč. Na hrup sta prišla v klet tudi oba sina Ivana Adlmanna in sta začela Belskyja pretepati. Pri tem sta mu izbila v spodnji čeljusti dva zoba in sta mu prizadejala še več drugih manjših in večjih telesnih poškodb. Oba surova fanta so naznanili
orožništvu.
Strel na vlak. Ko je vozil predvčerajšnjem vlak iz Hartberga in je prišel blizo postaje Fur-slenfeld (pri takozvanem Oslovskem mostu), je izprožil neki neznan človek proti njemu strel. Kroglja. ki je bila izstreljena iz 9 milimeter-skega kalibra samokresa je šla skozi šipo okna in skozi okno na nasprotni strani prvega. Za-
Zrtev amerikanskega dvoboja. Trgovski pomočnik Jožef Jakič iz Reke se je predvčerajšnjem at ivcjutt Sta&cvaniv oMreli!. Policija je naila prt njfem piOTro, v katerem Jakič pravi, da je postaj žrtev amerikanskega dvoboja.
Vlak ga Je povozil. Iz Beljaka se nam poroča: Tu se je ponesrečil železniški delavec Juli! Rastnik. Pri odpenjanju vozov je prišel pod kolena lokomotive in eno kolo mn le Šlo čez desno nogo in jo Je razmrcvarilo. Rastnika so prepeljali v mestno bolnišnico v Beljaku.
Zelcznična nesreča. Med postajama Mes-sendorf in Anthal na Štajerskem so našli v, sredo zvečer na železničnem tiru razmesarjeno truplo neke ženske. Tovorni vlak je nesrečni ženi odtrgal glavo, kar je povzročilo njeno takojšnjo smrt. Nesrečnica je 72Ietna vdova po delavcu J. Krennu. Stanovala je pri posestnici Mariji Leks na Pohorju. Stara žena je bila malo slaboumna in je šla brez skrbi čez železnični tir. V tem je pridrdral vlak in je revo povozil.
Čudodelen zdravnik. Tješinska policija je zaprla 331etnega fotografičnega pomočnika Pavla Molina iz Hnojnika na Češkem, ki je na »čudodelen način« zdravil ljudi in je za svoje zdravljenje zahteval na več krajih 20 do 40 K. Molin je priproste in lahkoverne ljudi »zagovarjal« z vsakojakimi molitvami in se je dotikal njih bolnih udov z nekakim ključem. Na ta način je pripravil slepar mnogo ljudij ob precej denarja. V konfiscirani korespondenci so našli pisma, iz katerih je prišlo na dan. da je imel Molin stike z raznimi družbami v Londonu, Filadelfiji itd., ki so se pečale z zdravljenjem s pomočjo hipnoze.
Rafinirana goljufija. Gotova banka v Ko-penhagnu je dobila te dni denarno pošiljatev neke pariške banke. Ko so pošiljatev odprli, sc je izkazalo, da je od 10.000 frankov, kateri bi morali biti v pošiljatvi, manjkalo 6400. Da se ne bi tatvina tako hitro odkrila, je dal tat na mesto zlatega denarja feuige in dvofenige. Policija skrbno zasleduje rafiniranega tatu.
Samoumor gimnazijca. 151etni gimnazijec Ernest Tiemann iz Berlina se je predvčerajšnjem obesil v stanovanju svoje matere. Mati je šla oni dan z deklo na trg nakupovat razne stvari. Ko sta prišli nazaj, sta našli mladega fanta v salonu obešenega. Samoumor Tieman-nov je uganka ker je bil eden izmed najboljših učencev v šoli in je bil splošno priljubljen pri profesorjih kakor tudi pri tovariših. Bil je materin ljubček in dečko zelo vesele narave. Policija poizveduje sedaj, kaj je na fanta tako učinkovalo, da si je sklenil vzeti mlado življenje.
Velika tatvina dragocenosti. V stanovanjc tržaškega trgovca Pavla Klasnika so udrli tc dni vlomilci in odnesli veliko dragocenosti in kinča v vrednosti 40.000 K. Tatove pridno zasledujejo.
Bitka za ženo in ljubico. Anton BliinL 32-letni natakar iz Prage se je pred leti oženil. Toda zakon mladega para je bil nesrečen. Sami prepiri in kregi so se vrstili v njunem stanovanju. Žena pa je mahoma napravila konec temu in ie nekega dne zapustila svojega neprijaznega moža. Ker pa je Človeku težko biti samemu, kakor pravi sveto pismo, je dobila gospa Blirn-lova takoj nato drugega moža, li kateremu se je tudi preselila. Pisal se ie za Friderika Spravila iz Libna, VIII. praškega okraja. Predvčerajšnjem pa so se vsi trije po naključju sešli v neki gostilni. Najprej sta se tekmeca grozovito pisano gledala. Od hudih pogledov pa je prišlo tudi na hud tepež. Spravil, ki je bil izkušenejši in urnejši pretepač je Blimla pošteno naklestil ing a za slovo še globoko sunil z nožem v vrat. Gostje in stražniki so napravili pretepu konec. Blimla so odpeljali težko ranjenega v bolnišnico. Spravila pa so spravili v keho. Tako je gospa Blimlova ostala zopet sama brez moža. Najbrže si bo v kratkem poiskala zopet kakega drugega.
Lev in beli medved. V Hagenberšketn zverinjaku v Moskvi se je v noči med 23. in 24. oktobrom zlomila mreža, ki je delila velikega nubijskega leva in belega medveda. Lev je skočil na poslednjega in začel se je krvav boi med obema. Predno so sluge prihitele na mesto bitke, je lev medveda že usmrtil.
Epizode iz vojne na Balkanu. V bitki pri Dečiču je izgubil neki mlad Črnogorec nogo, turška granata mu jo je odtrgala. Dva bolniška strežaja ranjencev sta posadila ranjenega Črnogorca na konja in sta ga peljala v lazaret, na polju postavljen. Vendar Črnogorec ni izgubil hladnokrvnosti in se je oziral veselo okrog po pokrajini, kakor bi jezdil na izprehod. Črnogorske žene, ki so ga srečavale, so mu čestitale k častnim ranam in on jim je dobre volje odgovarjal: »Veseli me, da sem štirim Turkom odsekal glave. Da sem pri tem izgubil nogo, me čisto nič ne boli. Ena noga za štiri glave, mislim, ni tako mnogo! Ranjen biti v bitki, velja pri Črnogorcih za veliko cast. Ranjenega obsinaio s častikami, kakor bi dosegel kako višjo čast. Od bojišča pri Podgoriči je šel kakih 60 let star Črnogorec z ranjeno desno roko. Niti ganiti ni mogel z njo. Okrog telesa je imel pas, napolnjen s patronami, in na levi rami puško. Med potjo je srečal Malisora, ki je bil brez orožja. Stari Črnogorec je snel puško z rame, odpel je pas s patronami in je rekel Malisoru: »Tu vzemi moje, meni sveto orožje in sedaj pojdi in me maščuj. Glej, da postreliš llin5l^0
j n	UIN.I1U	Ilci	Iiasproiiu	Mirnu	pl	vutia.	I	pujui lil 111L maščuj,
dela ni nikogar. Med potniki je nastala velika	Turkov, drugače te bo moja kri proklela«..m	■
panika. Ko jd prihitel vlak na postajo Fiirsten-	lisor je imel z orožjem veselje, kakor m	j
feld, je izprašal železnični uradnik, adjunkt	otrok; poljubil je večkrat ranjenca na“ .	‘
Heller, ki se je ravno tam mudil, v družbi po-stajenačelnika Aignerja, priče, ki so bile navzoče v vozu, ko je šel strel skozi okno in je naznanil celo stvar orožnikom.
Napad na namišljenega ovaduha. Viničarja Matijo Tomaniča je napadel te dni užitkarjev sin Ivan Preindl v Buchenwaldu in ga je sunil z nožem v hrbet. Vzrok temu zločinu je bil ta, ker je Preindl mislil, da ga je Tomanič naznanil oblastim zaradi neke lesne tatvine. Tomanič je zadobil težko telesno poškodbo in so ga morali nezavestnega prepeljati v bolnišnico. # Radgono, , ,
vzkliknil s solzami v očeh: »Upam z božjo o-močjo izvršiti to. kar si mi naročil m točeni postati vreden časti, ki si mi J o izkazal.« Ginljive scene so se odigravale ko s a kralj Nikola in princ Mirko obiskovala ranjence v bolnišnici v Podgorici. Kralj je stopal po dvorani vstavil se je pri vsaki postelji in je govoril z ranjenci. Tolažil jih je in jih je navduševal in se jim zahvaljeval za žrtev, ki so jo prinesli domovini na oltar. Težko ranjene je poljubljal na čelo. Dva izmed njih sta pri njegovem poljubu umrla. To je bil zelo ginljlv pogled in Ksem, ki so bili pri teh scenah navzoči, so sto-
bile solze v oči. — Veliko ulogo v bojih Črnogorcev igra »barjaktar« zastavonoša. Za prejšnjih časov je bilo to zelo častno dostojanstvo, po katerem je vsak hrepenel in katero je lahko dosegel le oni, ki si je pridobil velike zasluge v vojni. To dostojanstvo je podeljeval knez sam. Bili so trije »barjaktarji«: prvi se je imenoval »ala barjaktar« in je korakal s praporom pred celo vojsko, drugi: »barjaktar batajlon-ski«, ki je nosil prapor pred praporom vojske in tretji »barjaktar četi« zastavonoša polka. Težko se je dosegel naslov »ala barjaktarja«. Pravico do te časti je imel le oni, ki je že veliko Turkov v boju postrelil in ki se je mogel ponašati s posebnimi vojskinimi zmožnostmi. 1T0 dostojanstvo je bilo v mnogih rodbinah dedno. V dolgem času miru pa je umrlo veliko zastavonoš brez moških potomcev in precej je bilo tudi takih, ki so se izselili iz domovine. Zato so prišli sedaj, v času napovedanega sovraštva proti Turkom, mnogi, ki so menili, da imajo pravico do dostojanstva, najprej k voj-hemu ministrstvu in nato h kralju samemu s prošnjo, naj se jim poveri dostojanstvo zastavonoše. Eden izmed najbolj junaških zastavonoš. ki so kedaj živeli in ki je v bitkah za črnogorsko neodvisnost s svojim starim praporom vedno vodil moštvo k zmagi, je Seko Popovič starejši, kateremu je sedaj sedemdeset let. Za njim je imenovan za zastavonošo njegov $in Marko. — Ko so odšli polki iz Cetinja, se je vrgel neki starec, ki je šel poleg nekega zastavonoše, kralju k nogam in ga prosil, naj ga zasliši. »Govori!« mu je rekel kralj Nikola. Starec je pripovedoval, da ima sveto pravico nositi v času boja prapor. »To pravico sem podedoval po svojih očetih,« je pristavil »in se mi ni nikdar vzelo. V vseh bitkah za neodvisnost sem korakal s praporom pred svojim polkom. Sedaj so mi to odvzeli. To me bo spravilo v prezgodnji grob, ako mi ti. kralj, ne pomo-reš«. Kralja so besede starega moža tako ganile, da je naročil poveljniku polka, naj starec tupatam stopi na mesto »barjaktarja« in naj nosi pred polkom prapor. Ko je starec prijel prapor, so mu zagorele oči v mladostnem navdušenju in telo se mu je junaško zravnalo.
Ljubljana.
— Kakor je bilo pričakovati, se je »Slovenec« zagnal v »odbor za pobiranje prispevkov za rdeči križ balkanske zveze«. Zakaj? Zato, ker hoče ta odbor podpirati rdeči križ balkanskih držav. Klerikalci so zadnje čase peli v Ljubljani pravo visoko pesem jugoslovanske ljubezni, bratstva in pomoči— zakaj torej ne ustanove svojega odbora za pomoč jugoslovanskim bratom? Pravijo, zakaj niso bili povabljeni v skupni odbor? Odgovor: Zato ker so proglasili politični bojkot in nečejo imeti z naprednjaki nič skupnega. Čemu bi jih torej vabili. Ako je klerikalcem kaj za trpeče brate, naj zberejo prispevke in naj jih pošljejo na jug. Tudi v Splitu so šle dame prosit ondotnega škofa za prispevek — in ni dal niti krajcarja, čemu bi torej prosili klerikalce. In čemu se oni obregajo ob »odbor«. Vsako slovansko mesto ima svoj odbor in Ljubljana naj bi ga ne imela? »Slovenčev« napad je tako ostuden, da so ga zmožni le naši klerikalci. "Slovenec« piše, 'da naj se podpira avstrijski rdeči krič, češ da na bojišču ni razlike, in so vsi ranjeni enake ljubezni vredni. Zato je avstrijski rdeči križ poslal nekaj postelj in drugih potreb tudi na Turško. Morebiti še več — nego drugam. Toda pomisliti moramo, da ima Turčija med Nemci dovolj prijateljev, ki naj ji pošljejo pomoči
mi pa skrbimo za svoje brate, ki so bili vsled turškega nasilja prisiljeni v boj, in ki ne morejo pričakovati druge podpore nego od nas, ki čutimo z njimi. Turki so se dovolj bahali — zdaj naj poskrbe zase — mi pa olajšajmo gorje svojih bratov v njih težkem boju in odgovorimo nesramnemu napadu od strani »Slovenca«
—	ki niti damam ni prizanesel — s tem, da ob vsaki priliki pobiramo za »Rdeči križ« balkanskih držav, kakor se to vrši v vseli slovanskih mestih. Na napad »Slovenca« je treba opomniti sledeče: O denarju, ki ga darujejo za avstrijski rdeči križ »Slovenci? — ne odločujejo Slovani, ampak Nemci in ga pošljejo, kakor spoznajo za potrebno. Res v tem oziru odločuje humani-teta — toda pomisliti je reba sledeče: Pri vojnih dogodkih, kakor so se razvili zadnje čase, bodo imeli Srbi in Bolgari velikansko množico ranjenih — ker pridejo udi turški ranjenci v njih roke. Da se turškim ranjencem med kri-stjanskimi ljudmi ne bo slabo godilo — smo lahko prepričani — Turek pa ne pozna do sovražnika nikakega usmiljenja — čemu bi torej mi podpirali Turke, ki skrbe le za svoje ranjence. Mi hočemo podpirati pred vsem naše brate v njih težkem boju za svobodo — Turke pa naj podpirajo njih prijatelji.
— Bjamaža nemških listov. Včeraj so morali nemški listi radi ali neradi preklicavati svoja lažnjiva poročila. Prijatelji Turkov pišejo za vsako zlagano turško zmago cele uvodne članke — za velike slovanske zmage, ki jih občuduje cela Evropa — pa nimajo besede. Tu vidimo prijatelje evropske kulture. Mislimo, da bodo tudi Nemci prenehali verjeti turškim la-iem. Naše občinstvo najboljše stori, da širi domače časopisje — na nemško-turško prijateljstvo pa odgovori s tem, da zbira za rdeči križ.
— Ponemčevanje ljubljanskega slovenskega ljudskega šolstva. Uradni predlog c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Antona Maierja, stavljen v redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta dne 21. oktobra 1912: »C. kr. deželni šolski svet je naprositi, da blagovoli sporazumno (z merodajnimi faktorji v svrho temeljitejega jpriučenja nemškega jezika odrediti, da je pri-
I	»Prihodnjim šolskim letom na vseh ljub-IJjanskih slovenskih mestnih ljudskih šolah z hemskim jezikovnim poukom namesto v tretjem, iže v drugem razredu in da je uvesti v 6., 7. in 8. razredu ter na meščanski šoli pri zemljepisnem In zgodovinskem pouku nemški učni jezik.« Razloga: 1. Mestno prebivalstvo čuti živo potrebo po znanju nemščine; dokaz temu na-yal v obe vadnici In v nemške šole. (To ni res;
saj je prav zaradi pomanjkanja otrok nameraval občinski svet reducirati mestno nemško petrazrednico na dvorazrednico. Op. uredništva.) 2. Pritožbe staršev in učiteljstva na srednjih in enakovrstnih šolah ter na učiteljščih, da zaostajajo učenci in učenke slovenskih mestnih šol iz nemščine in da ne morejo konkurirati v tem predmetu z drugimi, ki prihajajo iz utra-kvističnih šol. — Vračajo se Pirkerjevi časi; zato: caveant consules!
— Iz gledališke pisarne. Danes v soboto 26. t. m. se ponovita Courtclinova tragikomedija »B oubouroc h e« in pa Blodekova eno-dejanjska opera »V v o d n ja k u« za par-abo-nente, ki ju doslej niso imeli prilike videti. Pri predstavi sodeluje orkester »Slovenske Filharmonije«, ki bo med odmori prednašal uverturo v Smetanovo opero »Poljub« in Štravsov valček »Pri nas doma«. Med prvo in drugo igro bo daljši odmor. — V nedeljo popoldne ob treh se izven abonmaja za lože par kot prva letošnja otroška predstava uprizori »S n e g u 1 č i c a«, zvečer se izven abonmaja za lože nepar tretjič v sezoni poje Wagnerjeva velika opera »Večni m orna r«. — V torek se prvič na slovenskem odru uprizori Molnarjeva trodejanj-ska igra »V ra g«. — Po zgledu zagrebškega gledališča bo ljubljansko že s prvim tednom meseca novembra poskusilo s takozvaniini kronskimi predstavami, pri katerih bo najvišja vstopnina znašala samo eno krono. Z novembrom bo tudi začelo z oblubljenimi dijaškimi in ljudskimi predstavami, ki jih spričo po-četnili težav takoj prvi mesec ni bilo mogoče prirediti.
— Slovensko gledališče. V četrtek se je drugič pel »Večni mornar«, pelo se je vobče boljše nego prvič in je opera dosegla lepši uspeh. — Danes se igra »Boubouroche« in »V
— Podivjana mladina. Iz Spodnje Šiške smo naprošeni za objavo sledečih vrstic: Malo-kje je šolska mladina tako izprijena kakor pri nas. V dokaz temu naj navedemo le par faktov, ki se dogajajo redno vsak dan ob času. ko se vračajo otroci iz šole domov. Kakor bi spustili tigre iz kletke, tako pridrvijo ti otroci, tuleč iu nepopisen hrup vzdigajoč, iz šole. Deset odstotkov šolarjev in malčki iz prvega razreda izvzeti, se vedejo ostali tako zelo hudobno, da se zgražajo pasanti nad njih hudobijami. Tako je šla te dni neka dama po cesti, za njo pa je pridrvela tolpa razuzdancev, ki so ceptali cestno blato tako, da so tej gospej oneznažili njen dragocen klobuk in njeno obleko. Ta ali oni malček iz prvega razreda ni nikoli varen pred temi divjaki, kajti gorje mu, ako ga srečajo ti zlobneži. Nabunkajo ga. obmetavajo.ga s kamni in cestnim blatom ali pa mu zdereio pokrivalo z glave, katero jim potem služi za nogometno žogo. Nekega fantka so te dni ti siroveži obdelali tako zelo. da sedaj leži bolan doma. Pripeti se pa tudi, da ti divjaki zadenejo s k<:mnoni tudi kakega odraslega ali pa napravijo temu ali onemu posestniku škodo v podobi razbitih šip. Ne bomo trdili, da ne zadene staršev teh podiv-jancev nikaka krivda na vzgoji, vendar na menimo, da bi bilo prav, če bi vodstvo šole s'o-rilo v tem oziru svojo dolžnost s tem, da bi ukazalo učiteljstvu, da naj pouči mladim), kako se ima vesti, kadar se vrača iz šole domov. Gospod vodja Lavtižar ima pa menda z, drugimi rečmi preveč obloženo glavo, ki jih bo izvedela tudi javnost, ako ne bi hotel kmalu posvetiti temu nedostatku pozornost. Toliko za danes! — Na zgornješišenski šoli pa menda nimajo stranišč. Opaža se namreč, da dečki in deklice, zapustivši šolo in ne mereč se za sramežljivost, hodijo kar trumoma ob cestni jarek opravljat malo potrebo. Dasiravno ie to tudi ondotni vodja že sam opažal, mislimo, ker sc to večkrat dogaja, v tem oziru še ni nič ukrenil.
— Društvo inženirjev v Ljubljani opozarja svoje Člane, da se odpeljejo udeležniki izleta v Zagreb v soboto, dne 26. t. m., s poštnim vlakom ob 7. uri 30 minut zjutraj. To naj služi v vednost specijelno tistim gg. članom, ki bi se morda le še odločili, da se udeleže izleta. Program bivanja v Zagrebu je na kratko: V soboto od 3. ure do 5. ure 30 minut ogled tehničnih znamenitosti zagrebških. Od 5. ure 30 minut sestanek v prostorih »Hrvatskoga družtva inžinira i arhitekta«. Ob 7. uri 30 minut komers v hotelu »Royal« z nevezano udeležbo; istodobno predstava v gledališču, za katero bodo sedeži rezervirani. V nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure skupno ogledovanje mesta in raznih stavb. Ob 1. uri diner v hotelu »Royal«, ki ga priredi »Hrvatsko družtvo inžinira i arhitekta« na čast posetnikom. Od 3. do 5. ure 30 minut izlet z vozovi v okolico zagrebško, Ob 7. uri poslovilni komers v hotelu »Royal«. Odhod iz Zagreba ob 10. uri 40 minut zvečer.
— Koliko serij sokolskih razglednic ste že
razposlali? Izprašajte nekoliko svojo narodno vest! Vsak Slovenec in vsaka Slovenka naj pošilja poslej samo sokolske razglednice, ki oznanjajo veselo sokolsko leto 1913.
— Bitka na Dolenjski cesti. Bojeviti so nekateri slovenski fantje in če nimajo pred sabo sovražnika, si ohlade svoj pogum tudi nad prijateljem. Tako so bili mladi in krepki delavci Ivan Pust, Franc Stergar, Albin Glavan in Anton Ambrož vedno dobri tovariši in celo prijatelji. Včasih so se sicer zaradi kakšnega dekleta na barju malo sporekli, a hudega ni bilo. Nedavno pa so zopet skupaj pili in na Dolenjski cesti so obiskovali gostilne do dveh ponoči Potem pa so se sredi ceste sporekli in stepli, Stergar je s krepelcem junaško navalil na Pusta. Dasi je Stergar majhen, je vendar porazil Pusta, ki je visok kot gora in močan kot hrast. Ko je Pust ležal na tleh, ga je držal Glavan za vrat, Stergar pa je mlatil po Pustu. Toda Pust je hrust in se je otresel obeh ter položil Glavana na tla. A Stergar je iznova vrgel Pusta in Glavan in Stergar sta dušmanina mlatila. Pust je začel klicati na pomoč in pritekel je veliki Ambrož, ki se je bil zamudil pri poliču. Zdaj sta bila na vsaki strani 'dva borilca. Končno pa sta mala dva zbežala, yelika dva
junaka sta šla na stražnico ovadit vso bitko, in te dni so bili vsi štirje fantje pred sodnikom. No, med tem so si postali že zopet prijatelji in šaljivo so se dražili med sabo, češ vsi smo bili »mokri«, vsi smo tepli in vsi smo bili tepeni. Po pravici je dobil torej vsak po 12 ur. da ne bo zavisti in da ostane prijateljstvo neskaljeno.
— Odbor za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ balkanskih držav«, ima danes, v soboto, dne 26. t. m. ob 6. zvečer sejo v posvetovalnici na magistratu. Vsi odborniki in odbornice se nujno pozivajo, da se te seje zanesljivo udeleže, ker se bo razpravljalo o velevažnih stvareh. V odbor sta nanovo vstopila g. Fran Govekar, mag. komisar, in ga. Minka Govekarjeva.
— Za rdeči križ balkanske zveze so darovali gg.: Stodola V. 60^vin., Remžgar Ivan 20 vin., Vidmar 20 vin. Skupno 1 K. Prispevke sprejema tudi naše uredništvo.
— Vsem, ki so dobre volje! Bratje Slovenci! Lahko je piti na veselo zmago, ki jo v trdem boju izvojujejo naši bratje na jugu. Pri mokrih mizah se sliši vsak večer navdušeno nazdravljanje in lepe obljube: To ga bomo pili, ako pade Drinopolje. Bratje, s tem bojevnikom svobode ni nič pomagano. Pomagajmo rajše skupno izbojevati zmago, potem ga bomo pili. Zato predlagam, da naj se v dneh krvavega boja krokanje omeji, in naj se zato vsaka srbska, bolgarska ali črnogorska zmaga proslavi s kroncami, ali z zbirko za rdeči križ balkanskih dtžav. Po vseh gostilnah naj se vsak večer zbirajo zbirke. Naši bratje potrebujejo pomoči — . njih junaštvo zasluži podpore za nadaljni boj. Drugega jim ne moremo dati, kakor svoje prispevke. Torej na delo! Omejite krokanje na korist svojim bratom. — Stari krokar, vodnjaku«.
— Mlini ob Savi — med Kranjem in Medvodami, so, kakor izvemo z Gorenjskega, že pokupljeni z vsemi pravicami od dr. Lampeta za električno centralo! Kmetje so bili kupčije zelo veseli, ker jim je dr. Lampe mline mastno plačal, pa brijejo zdaj iz njega norce! Ko bodo pa elektriko v kmetske hleve napeljali, i no, se bodo pa tudi — krave smejale . . .
— Iz Bizovika. Pretekli teden sta se v gostilni pri Čerinu zabavala dva moža Francelj Čerin in Joško Verbinc. V gostilno prideta Matija Brajar in Janez Mojškerc. Ko stopita v sobo, ju nahruli Verbinc: Zdaj je pa prišel naš nasprotnik, ki jc bil proti nam pri volitvah v gasilnem društvu itd. In ga je začel zmerjati: Zmaga je pa bila le naša! Ali ste padli! Ali smo dali vam »biksa«! Tako se je ojunačij in je rekel, da so v nasprotni stranki sami Črnogorci, da bomo dobili kahlo iz Pariza — in druge take neumnosti, ki so prav malo dostojne za moža. Bizovska vas je res lahko ponosna, ko ima take. može.
— Kinematograf »Ideal«. Spored ža soboto 26., nedeljo 27. in ponedeljek 28. oktobra: L Mlade mačke. (Živalska študija. Kolorirano.)
2.	Fatalna situacija. (Humoreska) 3, Ljubezen ribarice. (Amerikanska drama.') 4. Metoda pračloveka. (Groteska.) 5. Strah pred bodočnostjo. (I)n ima v dveh delih. Slika je bogata efektov in zanimivih resničnih momentov.) — Samo zvečer. 6. Ljubezen je tudi bolezen. (Krasna veseloigra.) K temu se še doda: Vojna lia Balkanu, in sicer: 1. Blagoslavljanje in odhod bolgarske armade; 2. Napad Črnogorcev na turško trdnjavo, — V torek; 29. oktobra: Dr. Gar el Hama, 2. del. (Detektivska učinkovitost v dveh delih.)
Trst.
Ruski Rdeči križ v Trstu. Kakor je »Dan« že poročal, je prišlo v Trst po južni železnici
oseb Ruskega Rdečega križa, ki je poslal v Črnogoro 2 ekspediciji. Prva je iz Petrograda, druga iz Markova. Na avstrijsko-ruski meji sta se ekspediciji sešli in potem skupno potovali čez Dunaj v Trst. Vsaka ekspedicija sestoji iz
1	gospodarja, oziroma ravnatelja, 2 zdravnikov
6	usmiljenk in 10 sanitetnih strežnikov. Zdravniki so: M. A. Bobrov. S. N. Kozipcov, N. A. Bagrov in G. J. Jovovič, med katerimi je poslednji rojen Črnogorec, ki pa je študiral v Petrogradu in služi že 11 leto v Rusiji, kot asistent v pctrogradskein ortopedičnem zavodu. Kot zdravnik se je tudi udeležil nesrečne rusko japonske vojne. Po mestu vzbujajo občo pozornost široke in silne postave Kazakov, ki služijo v harkavski ekspediciji. Posebno pozornost pa vzbuja silna postava ravnatelja karkavskega oddelka, polkovnika v pokoju. Pantelejmonova, veterana iz rusko-japonske vojne. Človek se spomni na Sienkowiczeve junake iz romana »Z ognjem in mečem«. Včeraj popoldne so doktorji in usmiljenke v spremstvu konzula napravili izlet na Opčine in se proti večeru vrnili v hotel Balkan, kjer so nastanjeni.
Boj med Črnogorci in Turki v Trstu. Včeraj seje vnela na Miramarski cesti velika borba med Črnogorci in Turki. Oboji so prišli iz Amerike na poziv svojih oblasti. Na parniku so bili ločeni, da niso videli drug drugega, ko so pa se sešli pred agenturo »Cunard Line« so se takoj stepli in v pretepu so malo osuvali tri Turke. nakar jih je policija ločila in napravila mir. Pred agenturo straži sedaj pomnožena straža, da bi se zopet ne pojavila kaka dejanska na-sprotstva.
Vojna.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Po zmagi pri Kirk-Kilisi.
ZMAGA PRI KIRK-KILISI. Carigrad, 25. oktobra. V diplomatičnih krogih v Carigradu smatrajo bitko pri Kirk-Kilisi kot popoln poraz turške armade. Zmaga je za bolgarsko armado nepopisnega pomena. Turški voiakl so se v bitki izkazali kot oopolnoma ne-
sposobni. V diplomatičnih krogih nihče niti od daleč ni mislil, da bi Bolgari to silno trdnjavo zamogii tako hitro zavzeti. Pač pa so bili celo pripravljeni, da bodo Turki pred Kirk-KHiso popolnoma strli bolgarsko ofenzivo. Turki niti od daleč niso bili kos divjim naskokom bolgarskih junakov na močne utrdbe. Nebroj oddelkov se je vsled energičnega napada Bolgarov polastila tako silna panika, da so v strahu vrgli orožje stran in gledali samo na to, kako bi se rešili. Oficirji so se izkazali kot popolnoma nezmožni. Turška armada se nahaja v zelo usmiljenja vrednem položaju. Vojaki ne dobe zadostne hrane, nitnajo zadostne obleke, primanjkuje jim tudi potrebne municije. Število turških mrtvecev in ranjencev v tej strašni bitki sicer še ni znano, vendar je pa gotovo, da ‘ znaša več tisočev. Na bojišču leži vse črno mrtvecev in ranjencev, katere sedaj Bolgari pobirajo. Na mnogih krajih leže trupla več metrov visoko. Trupla, ki leže v utrdbah, so skoro popolnoma razmesarjena, kar je znamenje, da so bili učinki bolgarske artilerije strašni. Trdnjavski zidovi so skoro popolnoma razrušeni. Jarki pdni mrličev in krvi. Bolgari bodo rabili več dni, preden bodo trupla pospravili.
Carigrad, 25. oktobra. Bolgarska armada v največji naglici zasleduje Turke, ki se v divjem begu umikajo proti jugu. Vedno nove čete padajo zmagovalcem v roke. Zmaga pri Kirk-Kilisi je nekaj kolosalnega. Na begu puščajo zadnje turške čele topove, municijo in vso prtljago, samo da si rešijo življenje. Splošno se pričakuje, da bodo imeli Turki na begu še večje izgube, kot so jih že imeli v bitki.
Sofija, 25. oktobra. Premagana turška armada se umika v strašnem neredu. Oficirji so zgubili vsako avtoriteto. Nihče se ne zmeni za njih povelje. Vse samo gleda na to, da se reši. Bolgarska kavalerija begunce neprestano zasleduje.
Carigrad, 25. oktobra. Iz Drinopolja je iz turških virov došlo poročilo, da znašajo turške izgube pri Kirk-Kilisi in v dosedanjih bojih pri Drinopolju 16.000 mrtvecev.
Sofija, 25. oktobra. Turške izgube v bitki pri Kirk-Kilisi znašajo po dosedanjih poročilih nad 20.000 mrtvih in ranjencev. Več tisoč vojakov so tudi Bolgari vjeli. Bolgari so dalje zaplenili okolu 20 topov, velikansko zalogo pušk in municije in več bataljonskih zastav.
Sofija, 25. oktobra. Bolgarski vojni minister Nikiforov se je o pomenu sijajne bolgarske zmage pri Kirk-Kilisi izrazil sledeče: Zmaga pri Kirk-Kilisi je za nas neprecenljivega pomena. Čisto gotovo je, da bo poraz pri Kirk-Kilisi za Turke ravnotako usodepoln kot zavzetje trdnjave Plevna leta 1877 po Rusih. S Kirk-Kiliso ima naša armada ključ za nadaljnc operacijo proti Turkom. Čisto gotovo, da bo poraz pri Kirk-Kilisi uplival na turško armado pri Drinopolju uničujoče. Bolgarski! zmaga pri Kirk-Kilisi je sijajna. Vkljub temu, da sem zaupal v bolgarsko armado, vendar niti mislil nisem, da bi naša vojska zavzela to nepremagljivo trdnjavo že v dveh dneh. Naše izgube so sicer precejšnje, vendar pa niti od daleč tolike, kot so turške.
London, 25. oktobra, Po najnovejšili poročilih so Bolgari na desnem krilu dospeli že dva kilometra pred Drinopolje, na levem pa 4 do 5 kilometrov. V tukajšnjih vojaških krogih splošno prevladuje mnenje, da Turki ne bodo dolgo branili Drinopolja. Pustili bodo v trdnjavi le en kor, s katerim bodo skušali zadrževati Bolgare kolikor časa bodo mogli, dočim se bodo z ostalimi sedmimi kori in štirimi rezervnimi kori iz Carigrada umaknili južno od Eski-Babe, kjer bo padla konečna odločitev. Tu se bodo baje Turki lažje branili proti Bolgarom kot v dri-nopoljski trdnjavi. Pričakovati je, da se bodo Turki umaknili iz Drinonolja že v nedeljo.
Sofija, 25. oktobra. Po dosedanjih poročilih so Bolgari zmagoviti pred Drinopoljem na vsej črti. Nahajajo se že pred zadnjimi utrdbami. Turki se bodo najbrže že jutri pričeli umikati, da se izognejo popolnemu porazu kot pri Kirk-Kilisi.
BITKA PRI KUM ANO VU.
Belgrad, 23. oktobra. Uradno se poroča, da se je bitka pri Kumanovu pričela v noči od 23. na 24. oktobra in je trajala do četrtka zvečer. Bitka je bila strašna. Srbska artilerija je skoro popolnoma uničila turške baterije. Srbi so vjeli več tisoč Turkov. Tudi srbske izgube so znatne. Turki v divjem begu beže proti Skopijii. Srbi jih neprestano zasledujejo.
Belgrad, 25. oktobra. Prve srbske čete so sa že pojavile pred Skopljem. Tu pričakujejo, da se prične odločilna bitka pri Skoplju že v nedeljo ali najpozneje v ponedeljek.
Belgrad, 25. oktobra. Armada generala Živ-koviča se je združila s četami črnogorskega generala Savo Vukotiča.
OBLEGANJE SKADRA.
Cetinje, 25. oktobra. Obleganje Skadra se je pričelo na vsej črti. Skader je zgubljen.
GRKI PRODIRAJO PROTI SOLUNU.
Atene, 25. oktobra. Grška armada prodira ob reki Bistrici proti Solunu.
Odgovorni ureSnik RaSivol Korene. Lasi in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
Proda se staro pohištvo po jako nizki ceni. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.__________
Proda se lepa nova obleka za 15—161et-nega dečka. Kje pove »Prva anončna pisarna«.
Različni moderni, z blagom preoblečeni
gumbi
se izdelujejo pri A. SINGER, Gosposka ulica štev. 4.
odprto
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
Med5kg8K
zajamčen, pristen trčan čebetjni razpošilja
JOSIP NOVAK
Notranje Gorice p. Brezovica pri Ljubljani
Med bralce tega časopisa
razdelimo 3000 parov
izvrstnih, zelo elegantnih usnjenih čevljev na vrvice iz najboljšega, trpežnega usnja, po sliki, zato, da spoznajo našo tvrdko.
Le zaslužek na delu K 13*75 za 3 pare čevljev se plača.
Čevlji veljajo sicer 42 kron.
Pošljemo vsacemu po izberi in v polno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano številko. Zamena dovoljena, zato nič rizika. Pošilja so proti povzetju ali denar naprej. Razpošilja Prva krščanska izvozna tvrdka čevljev
FRANC HUMANN, DUNAJ, II.,
A!otSjra»se štev. 3/10. F.
Se le la Vaš ga priporočilu bodemo Imeli korist.
«U!P
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj večjo zsuLogro Israsnila.
nagrobnih vencev in trakov
x napisi.
- — Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.	—-
ss Cene brez konkurence. ss
FH. IGLIČ MestnMrg'T’13-13.
Celo noč
Celo noč odprto
Gramofoni - automati!!
o a o tovarniška caloga n ca n
BDI Ir*
UDBI
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In šivalnih strojev. Imam špedjelno samo gramofone, godbene automatc in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte :t	sl	mojo	zalogo.	is
Vse potrebščine la vsakovrsten kolesje v z,-logi.
’OČ|e
rntfb IRT 4*-- vec sto Pelerin S kapucami ali pa otročje
 P1* JSL*  oblekce (kostumi).
Samo	no K 6’______ dal.iše pelerine ali pa kamgarnaste hlače
—lIL	za gospode. =====	-—,	:
Sflino	no K ________ najdaljše pelerine ali pa moderno izdelane
SSS	"U ^ 2	Obleke za gospode. =	^	■
V damski	konfekciji vedno	velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke.
^Angleško skladišče oblek“
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Sobe v hotelu zaradi centralne kurjave ob vsaki uri pozimi tople.
Prenovljena najelegantnejša
kavarna
z vsemi sredstvi.
Izborna kava.
V vseh prostorih centralna kurjava!
Grand hotel UfliOll v Ljublani
Najuljudnejša postrežba!
Ravnatelj: Friderik Mayer.
Prenovljena najelegantnejša
restavracija.
Plzensko pivo „Prazdroj“ in marčno pivo
vedno sveže.
Pristna vina. Izborna kuhinja.
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
Kongresni trg štev. 10
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živim sol; patrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana i
Pariz 1905 1
Mo 1905.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
Prostovoljna javna dražba premičnin.
Dne 30. oktobra t. 1. ob 10 uri dopoldne in naslednje dni se bodo v kleti fiiše št. 95 v Spodnji Šiški in v hiši št. 21 na Tržaški cesti prodajali
na prostovoljni javni dražbi |
razne premičnine in sicer različni kletni in transportni sodi, okolo 20 hi raznega vina, \ vinski kis, razno kletarsko orodje, sesalka za pretakanje vina i. t. d.	f
Dražba se prične v Spodnji Šiški in ko bodo stvari tam prodane, se nadaljuje v hiši št. 21 na Tržaški cesti. — Kupnino je plačati takoj. — Kupljene stvari se morajo takoj odstraniti.
Ljubljana, dne 24. oktobra 1912.
Dr. M. Pirc, odvetnik v Ljubljani Cigaletova ulica št. 7.
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces jonirani optik in strokovnjak svoj
M* optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Mednarodno apedieijtuko podjetje
R. RANZINGER, Ljubi j ana.
TJ©tanovlj©n.o 1S7G.	Telefon,	štev.	©O.
Podjetje za prevoznino c. kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reeksped cija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. L1oyda.
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.	257
i I
333 Moderne kožuhovine ss
olroi>e garniture,
kozuhoviriasie čepice, ovratnice in rokavice za gospode v obilni in poljubni ceni
v modni	in	špor
P. Magdič,
nasproti glavne pošte.
FRi P« ZAJEC