Po* talna Leto LXVm., št. 284 Ljubljana, petek 13. decembra 193$ Cena Din L- SLOFEHSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petlt vrat a Din 2, do 100 vrst A Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, već Ji lnserati petlt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -, za inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNMTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica itev. &. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-96 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredniAtvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st fo, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Avstrija se približuje Mali antanti Ozadje Schuschniggovega potovanja v Prago—Posledice avstrijskega stališča v zadevi sankcij — Nakopala si je jezo Anglije in Francije, Italija pa ji ne more pomagati — Sedaj išče zatočišča pri Mali antanti Dunaj. 13. decembra- r. Pred par dnevi so napovedali avstrijski listi, da bo avstrijski kancelar dr. Kart Schiischnigg v kratkem pose ti I Prago. Ta napoved je izzvala v vseh političnih krogih tem večjo pozornost, ker že od leta 1922 dalje ni noben avstrijski kancelar olicielno posetil Prage. Leta 1922, ko je avstrijska krona zdrvela v prepad in je pretil Avstriji popoln finančni polom, je takratni zvezni kancelar prelat Seipl na svojem krožnem potovanju po Evropi, kjer je prosil pomoči, prišel tudi v Prago. Od takrat dalje pa ni bilo nobenih političnih obiskov med Dunajem in Prago, še bolj značilno je, da se je dr. Schu-schnigg odločil za obisk v Pragi baš v sedanjem času, ko je Avstrija bolj ko kdaj poprej povezana z Italijo. Uradno sicer zatrjujejo, da gre za obisk oriva*-nega značaja ter da bo Schnschnigg v industrijskem klubu v Pragi "mel predavanje, toda, da bi bil to edini namen njegovega' potovanja v Prago, seveda nihče nc veruje, tem manj, ker je že javljeno, da se bo pri tej priliki sestal s češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Hodžo in drugi ministri Češkoslovaške. V političnih krogih se vprašujejo, kaj prav za prav zasleduje dr. Schuschnigg s tem svojim nenadnim obiskom v Pragi Zdi se, da se na Ballhausplatzu polagoma pripravljajo na sprememl>o avstrij- skega zunanjega političnega korza ter da iščejo stikov z Malo antanto. Avstrija je sedaj v hudi zadregi, če sedaj dunajski tisk govori o »skupnih interesih v Podunavju«, ni treba mnogo kombina-tornega talenta, da človek spozna, kam pes taco moli. Avstrijska zunanja politika je že od nekdaj rada hodila po temnih potih. temu bi torej tudi sedaj, ko se Avstrija na strani Italije ne počuti nič več dobro, poskušali srečo pri njenih nasprotnikih. Zaradi sankcij proti Italiji je med vsemi državami prišla Avstrija v najbolj neprijeten položaj. V ženevi je bila postavljena o priliki razprave o sankcijah pred alternativo, izbirati med Anglijo in Italijo. Sklep je bil storjen že v naprej. Dunajska vlada se je zatekla pod okrilje Italije. Temu primerno je podal avstrijski delegat v Ženevi svojo zgodovinsko izjavo, da so zveze Avstrije do Italije močnejše, kakor pa obveznosti do Društva narodov, kj redi Avstrijo že 15 let. Dunaj je zato odklonil sodelovanje pri sankcijah. V Londona ie bilo slišati takrat besede ostre obsodbe avstrijske politike. Med tem je prišlo v avstrijski vladi do važnih sprememb, po katerih je vpliv dr. Schuschnigga v isti meri padel, kakor je poraste] vpliv kneza Starhemberga, Toda od takrat se je rudi zunanje politična scenerija znatno izpremenila. Italija je vso bolj zaposlena s svojim ^be- sinskim podjetjem. Kot podana vaba sila stopa Italija vedno bolj v ozadje. Angleška vlada ima po volitvah še večjo avtoriteto. Francija je prešla popolnoma na stran Anglije. Temelji, na katerih je nameravala graditi Avstrija, so se začeli majati. Avstrijski vladi se godi sedaj kakor bolhi na rešeta. Ne ve ne kod ne kam. 1. januarja bi morala Avstrija plačati precejšnje zneske na račun obresti in amortizacije za angleška posojila. Avstrija je skušala najprvo doseči odložitev plačil. Poskus ni uspel. Poslala je posebno komisijo v London, da bi prosila na odlog, toda kakor berače so jih z ostrimi besedami spodili s praga londonskih finančnikov. Kaj sedaj? Govori se, da bi se Avstrija sedaj želela pridružiti se sankcijskim državam. Avstrijska vlada bi bila pripravljena, iz vagoni rati svojega zunanjega ministra Berger-VValdenegga, ki je, če tudi po naročilu Starhemberga, nastopil v Ženevi proti Angliji, da bi na ta način vsaj mora lično razbremenila svojo barko. Toda kaj pomaga Avstriji, če si zopet ridobi naklonjenost Anglije, če pa si istočasno nakoplje jezo Italije. Naj se vsa stvar obrača sem ali tja, Avstrija ostane v vsakem primeru med dvema stolčkoma. V takem položaju potuje sedaj avstrijski kancelar v Prago, da bi sj izprosil podporo Male anjante in varnejše mesto ob nj°>n! s+rni. da ni đoadanjl izvoz iz tftaUJe lahko aDn-til kot kompenzacija Za one oriave, ki bi pričele v vecjerm obsegu uvažati jugoalo-venftko blago. Kot prvi PoSoj za ureditev tega velikega vprašanja o nadaljnji usodi Jugoslovanskega u^o'«. je potrebna «o-iidaa uprava. Za izv<>z našega gradbenega leaa prihajajo v poštev predvsem Španija, Francija, AJiir, Egipt in Palestina, za Uvoz perutnine Nemč^a, S>vica in Avstrija, za. govedo in teleta Avstrija, Grčija in Egipt, za nepredelane kože Ma-Jdfcarska, Nemčija, Grčija, Francija m Rumunija, za sveže meso Angina. Avstrija, .\emčnja„ Švica in Madžarska ter Francija. Kakor je iz tega razw-dven&]c.-i trgovinska delegacija, ki se muli v Pa. rizu, kjer se pogaja za kompenzacije v svrho zavarovanja jasoslovenskega lz\o-za? ki je bki oškodovan zaradi izvajanja sankcid, bo v kratkem aakljuCiia svoje delo. Lz UondoLia je pnepel v pam poseben juki c.ejegat, ki je bil z enako misijo po^ian v Anglijo. Po njegovem referatu so Imndonski krogi pokazali mnogo razumevainja zva jugosdovenske žaliteve. ki se nas'anjajo na ženevske sklepe. Cmi delegacija di'evi d©vrsi svoje deio v Panjau, odpo^je v M&dtrki, da prične tudi tam pogajanja v smislu zahtev jugo-sioveaskih gospodarskih krogov, ki so se v mnogih svojih vlogah izrazili za čim tes-nejše trgovinske zv©z« s Španijo. Pariška de^eg-tcija razpolaga z obilnim materijalom, med drugim Utf4 6 prodilogi, ki so biii sprejeti na znani konferenci centralnega odbora leane Industrije, ki se je vršila v ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu, dalje z zahtevauii gospo-darskiii uroSov, ki ao jih iorazili na konferenci zagrebške trgovJrosko-indu«firij9Ke zbornice^ :n z rezultati velike gospodarske koniereaice. ki se je vršila 25. novembra v BeograJu pod vodstvom ministra za trgovino in Industrijo d: Milana Vrbam i ca. V Londonu in P&tizhj 60 delegati podnebno obrazložili postedfcoe gospodarskih saakcij za Jugoslavijo. Podatki o njih dajejo naslednji pregled: Izvoz jajc je znašal 1932. leta 1&2 iniui-jonov Dan, od tega je odpadlo na Italijo S2 milijonov, 1S33. leta 176 milijonov in je odpadilo na Italijo SI milijonov, 1334 leta 101 milijon ter je o^paiflo na Italijo 24.7. milijona Din, Izvoz svežega mesa je znašal 1932 leta Io3 milijonov (odipadJo na Italijo 16 milijonov) 1033 leta 139 milijonov (23). 1934 leta 132 miJijonov (18). Izvoz žive perutnine je znašal 1932 leta 78 milijonov (74), 1933 let« 86 (83) milijonov, 1934 Jta 8« milijonov (83), lxvoz neprestane kože je znašal po svoji vred/nosti leta 1932 44 milijonov (9). 1933 leta 68 mnlijonov (11). 1934 leta 9? (9) milijonov. Izvoz govedi jn telet je znašal leta 193-68 (96)* 1983 leta 91 (64), 1934 leta 100 (it) n>HijoT>r»r izvoz gradbeneja lesa je znašal l^iz leta 419 milijonov (258), 1933 Ieta 567 1934 leti pa 611 (387) milijone . V oedoti je znašal izv0z iz Jugoslavije v Italijo leta 1932 700 milijonov Din. leta 1j33 725 milijonov, 1934 leta 800 milijonov Din. če bi mogla Jugoslavija 50% tega izvoza plasirati na drugih tržišču, bi pomen i'lo to zanjo doce'a povoljen rezultat. Pole- finančnih momentov igrajo v- J ngosiaviji pri reševajnju Leh problemov veliko vlogo tudi socialni razlogi. Spričo iizvajaaija sankcij bi ostalo veliko število •delavcev, zlasti drvarjev v pasivnih krajih brez dete in zaslužka. Med tem ko 6e pričakujejo meritorne odločitve v Londonu in Parizu, ne gre. de se ne bi vpoštevale težave, kri Jih imajo z uvoznimi vprašanji tako v Londonu kakor v Parizu. Zato se prizadeti krogi nadejajo, da se bodo v svrho zavarovanja jugo&Iovenskih iz vozniških interesov izda. le še druge odredbe, tako glede razširjenja zunanje trgovinske službe kakor evem tualno tudi za preorientacijo naše zunanje trgovinske politike Kakor je znano, sta od vseh -držav le Jugoslavija itn Albanija ohranili liberpji. stični sistem, Po katerem je uvoz - obe državi brez omejitev In kompenzacij po-p.'lnoffla svoboden. Neki krogi so mnenja. Zakaj je Anglija popustila Francija se je postavila docela na italijansko str m in odreKla nadaljnjo sodelovanje pri sankcijah, zaradi česar se je moral Hoare odati London, 13. decembra v. Sedaj - prihajajo v javnost vesti o pravom ozadju angleškega umika v Parizu ob priliki posvetovanja o predlogu za rešitev abe-sinskega konflikta. Po teh vesteh je izjavil Laval angleškemu ministru Hoa-reu, da ne bo mogla Francija sodelovati pri eventuelmih petrolejskih sankcijah, kakor tudi, da ne more zajamčiti francoske pomoči v primeru, Če bo Italija odgovorila na petrolejske sankcij? z napadom na angleško mornarico v Sredozemskem morju. Zaradi te izjave je bil Hoare zelo presenečen. Sprva je poskušal pregovoriti Davale, naj pristane na skupni nastop proti Rimu. Ko pa se mu to ni posrečilo, je pristal po daljšem telefonskem razgovoru z Londonom na načrt predloga za ureditev abesinskega konflikta, kakor ga je predložil Laval. Najsi je opažati v angleški javnosti dokaj veliko nezadovoljstvo s sporazumom o likvidaciji abesinskega spora, je vendar več kakor gotovo, da je A besi -nija izgubila svojo bitko in da se bo morala prej ali slej udati oritisku Pariza in Londona, ki bo na "brže prekinil svoje dosedanje oboroževanje ab^sin-?ke vojske. Vsa akcija oroti nede!>?kpmu sporazumu v Parizu, ki se vod; sedai v Londonu, ima edino za čili. oeiabiH videz popolne italijanske zmage, zaradi te- ga je smatrati tudi pot Bdna v Ženevo samo za manever, ki naj krije popolni umik Anglije, Vprašanje petrolejskih sankcij bo tudi oddoženo za nedo1*>6aa čas, najbrže za vedno. V Rimu se drže napram nedeljskim predlogom Laval a in Hoarea še zeuo rezervirano. V fašističnih krogih sicer priznavajo, da je Itailija dosegla velik uspeh in da je morala Anglija prvič priznati, da je danes Rim činitelj, s katerim mora računati tudi angleški imperij. Toda kljub temu niso fašisti nič kaj posebno zadovoljni z L#avalovim predlogom. To pa zaradi tega, ker ni v njem nikjer govora o neposredni zvezi med ItaJi jansko Somalijo in Eritrejo, ki jo je postavil Mussolini kot enega glavnih ciljev sedanjih vojašikih operacij v Abesiniji Prav tako je ostalo nerešeno vprašanje Tanskega jezera, na katerem imajo Ita-•ijani zelo velike interese, če hočejo oživotvoriti svoje velike načrte o italijanskih plantažah, ki bi dobavljale dovolj bombaža za kritje vseh potreb italijanske tekstilne industrije. Polek tega je T>ovsem nerešeno tndi vprašanje zagotovitve trajne italijanske nadmoči nad Abesinijo. ki >o je ponovno ^vno zahteval v svojih govorih Mussolini kot glavm nogo j za mirno civilizacijo vzhodne Afrike po italijanskih kolonistih- ženeva odklanja Ženeva. 13 decembra. AA. Kakor znano, se prihodnjo *redo sestane svet Društva narodov. Pričakovati je. da bosta dotlej že znana odgovora rimske in a^esinske vlade na predloge Hoara in Lavala- Odbor o^erana js tori ce se bo na svoii današnji seji omejil izključno na tehnično proučevanje dosedanjega izvajanja sankcij. Članice^ druživa narodov bodo nato uradno obveščen** o francosko-anglev-kem načrtu za ureditev ita- lijansko-atesinskega spora. Ker se splošno sodi. da bo abesinski cesar odklonil mirovne predloge, da pa jih bo Ttalija sprejela kot osnovo za nadiljna pogajanja, bo moral svet DN bržkone ugotoviti, da so pariški ničrti propadli. Zahteval bo pa, da se nadaljuje akcija za mir. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali je spričo mirovnih pogajanj potrebno še nadalje izvajati sankcije in jih celo razširiti na petrolej in druge sirovine. Zaradi izrednih učinkov, ki bi jih izzvale petrolejske sankcije, pa poučeni krogi dvomijo. da bo prišlo do njihovega izvaianja. London, 13. decembra AA. Londonski listi splošno sodijo, da Društvo narodov načrtov Hoarea in Lavala ne bo sprejelo. Lieti odobravajo izjavo mnistra Eden«, da gre za naveden predlog o katerem ima odločati DN. »Times« pravi v svojem uvodniku, da 60 predlogi samo dokaz neoporečne dobre voli« Francije in Veb"ke Brit?" i je. Seda i bi bilo treba zanje pri-dobiti sfnw še mednarodno javno mnenje. Britanski vladi, pravi list ni mogoče ničesar zameriti. Sicer je bilo v poslednjih dneh mnogo kritike in so ljudje pozivali vlado, naj bo bolj obzirna napram napa-deni Abesiniji. toda nihče ni izrazil dvoma o tradicionalni gibčnosti in preudarnosti pngleške politike. V Rimu so optimisti Milan, 13. d :emb-e. r. V i tal' jar^kem tisku se opaža nekoliko optimistična presoja mednarodnega položaja, ki je otipljiva tudi zaradi prijateljskega ton«, v knte-rem pišejo listi o Franciji in Angliji. Diplomatski sotrudnik »Sere« piše med drugim: *NTe da se reči. ali smo že na poti do sporazuma in miru. toda Jahiko se reče. da smo na poti pameti. Res p« je. da je skrajni čas za to ker se z vseh strani zbrajo na obzorju temni oblaki«. V ostalem poudarja tisk. da so se v Abesiniji prav za prav začasno ustavile vse vojaške operacije Maršal Badoglio je izjavil, da ne bo prej začel nove ofer-ive, preden ne bo d vr"e-na dobra cesta iz Adigrata v Mahalo. Izgon misijonarjev iz italijanske Eritreje Stockholm. 13. decembra. AA. Popularna agencij« »Tidningarnao Telegrsm Bi1-«« objavlja poročilo iz Eritreje, da so i*«!.iian_ ske kolonijalne oblasti te dni izgnale ir Eritreje zadnje švedske misijonarje, 17 po številu. Švedski misijonarji so delovali v Eritreji od leta 1866, v sedanji ita^jroski Somaliji p« od leta 1875. Epidemija v italijanski vojski London. 13. decembra. A A Agencija Reu-ter poroča: Čim so b»li predlogi Hoara in Lavala izročeni italijanski in abesinski vladi, je na fronti nastalo neko premirje. Od nikoder ni nikakib vesti o novih spopadih. Maršal Badoglio je ie pol meseca v Vzhodni Afriki in ves ta čas ni odredil nikakih večjih vojnih operaeii. Spričo te^ja se splošno smatrp. da je bil poslan v Vzhodno Afriko zaradi svojih velikih organizatornih sposobnosti z nalogo, da dogradi vse prometne zveze in omogoči brezhibno funkcioniran ie dovoza in preskrbe živil Nasprotnik, ki je slabše oborožen in vojaško tudi manj izvežban. se bo gotovo izogibal odločilni bitki vse dotlej, dokler se mu ne N> zdelo, da te «ovražni'k že dovoli daleč od svoje baz*. Iz Addis Abebe poročajo, da prihaj-jio tja vesti o raznih epidemijah, ki naj bi se bile razširile med italijanskim vojaštvom v Somaliji Z Brda pri smoli..,.,u na Koroškem smo ob sklepu lista prejeli žalostno vest, da je tam po kratkem trpljenju umri sivolasi vodja koroških Slovencev in branitelj njihovih pravic, bivši poslane* France Grafenauer. Slava njegovemu spominu! Kuharska razstava v Kranju Kranj s** pripravlja na prirec\itev, Id vzbuja mtxi prebivalstvom veliko zanimanje. Jutri bo otvorjena prva kuharska razstava in sioea* pod originalno ete-vizo »Ljubezen gre skozi ž^dolecc. Najemnik znanega hotela »Jelene g. Rudolf Wand, eden najbolj** kulinaričnih strokovnjakov je jeseni priredil šeattedenski izpopodnjevalni kuharski tečaj za kranjske gospe in gospodične, zdaj bo p« te£a$ zn-ključen s spretno aranžirano kuharsko razstavo, ki bo prva te vrste v Kranja. Razstava bo v salonu hotela »Jatem« in sioer vsak dan od 15. do 19. Vstop Ja prost. Kranjčani bodo imeh priliko v4de»tl razstavljeno ženitovanjako in lovsko pojedino, občudovali bodo lahko okusno pripravljene in servirane ribe, razne slaščice in druge dobrote kulinarične umetnosti. Gotovo je, da je ta razstava tudi v propagandnem pogledu velikega pomena in bo nedvomno mnogo koristila našemu tujskemu prometu, a tudi nase vrta gospodinje tudi zadovoljne, se lahko marsičesa nauč*e. Kulinarična razstava v Ljubljani je bila atrakcija za vae mearto m zato smo prepričani, da bo tudi kuharska razstava v Kranju našla velik odmev med prebav als tv om. V vodo je skočil Včeraj zjutraj so ljudje opazovala na Grudnovem obrežju blizu Spioe moAceg* ki ae je čudno vedel Nenadoma je neznanec vrgel klobuk z glave in se pognal v mrzle valove. Ljudje so še videli, kako je dvignil roke iz vode m čtrli tudi njegove klice na pomoč, a deroča voda ga ^ tako naglo nosila naprej, da sd ni nihče utegnil priskočiti mu na pomoč in kmalu so ga tudi valovi pogoltnili. Kdo je bfl vzrok samomora, ni znano. Na oorezja razen MBtni*a niso našli ničesar. Ker se je klobuk:« držalo nekaj alame, je verjetno da je neznanec prenočeval na kozolcu i ali sldednju in vse kaze, da gre za enega mnogih brfCBdomeev, ki tavajo brez zaslužka po svetu. rH zvočni kino Ideal H Premiera! Premi*™* Dane« ob 4.. 7. In 9.15 PAVEL MUKI t veletiimu Svet ae menja P-inu ki zaalu& vso pohvalo publike. Vstopnina 4.50. 6.50 in 10 Din. V nedeljo ob pol 11 matineja_ Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA (Devize z všteto prem Do 28.6*/«) Amsterdam 2967.87 — 2982.47, Berlin 1756.08 — 1769.96, Bruselj 737.51 — 742.57, Curih 1421.01 — 1428.08. London 215.14 — 217.20, New Y0rk 4342.96 — 4379.28. Pariz 289.60 — 291.03. Praga 181.49 — 182.59 Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.85 — 8.96. I norem* k e borze Curih, 13. decembra: Beograd 7.02, Pa. rte 20-38. London 15.175, New Y0ry 308.136, Bruselj 51 95, Madrid 42 225. A m.« tor dam 20S.&5. Berlin 123 95. Dunaj 54.80 Prag* LLZ8, V«ff*ava 58.16, Bukarešte 2.50. strati 2 »SLOVENSKI NAROD« petek, 13. decembra 1935. Stev. 2M Novo šolsko poslopje v Kranju Gradbeni stroški bodo znašali 5 milijonov — Poslopje bo dvonadstropno Kraoj, 12, decembra. Vpra&auje u o vej; u o^uum^u.^« ("a.up- ja. ipttUtt UJtXl oajnujaejšt potfotKr hj"d Oja iUlia aOllAMa iAAvlOpja Sj pfc-lii.^uuu, nehigijeaiaua, z*u»Lareia, modeman zanievam šoioKiii zgradb pa <*ploli Qe ustrezajo, po viriiii si. a 11, pa vedno uolj uarasca 11- vi jo učencev m učenk, kei se innoža prebivalko, zlasti pa rad vekkega doioikto otrok t dežele — se kar ne more ganiti z mrtve ločae, čeprav 'de je 6 tem vprašanjem bavi I iako prejšnji kakor tud. sedanj, občuisk odbor. Rea je. da znaša fond za novo šolo Lt pul-duTari milijon Um. kater, zrr-»»*k pa je v denarnih zavodih zamrznjen. S 'ein denarjem bi de sedaj, ko je parcela kupljena, lati ko z gradnjo v$aj pričeio- Torej poleg vseh ostali h težav še neLiikiviidmost že naloženega denarja. Kranjski občina je bilko prtvidožen-ih 11 aa-drtov oziroma osnutkov, vendan se m loula odločiti za nobenetja. ali pa jiJ) n: odobrila bandk a u prava Da knene sfevpr vendarle z mrtve točke, je akiiemnl krajeva: "-oteki odbor na seji lani 23 novembra naj »e sklic* anketa strokoanjaikov. da se izrazijo o dosedanjih načrtih Ankete, kattere so se udeležili za prosvetno upravo banske uprave msp. Škulj, za bansko upravo ing Skaberne ing, Jaroslav Forster ter arhitekt Plečnik, je podala svoje mnenje avet mor kra^Tie-mu šolskemu odboru, naj se obnne na »rhnitekta, kateremu zaupa izd-elavo celotnega tehničnega elaborata Da se izogne morebitni odklonih* načrta po hamskn upravi, je krajevni šotek? odbor naprosi ba»n«ko uprav*., naj mu nasvet u je anb't^kta. Banska iprava je priporočila ing Janeza Va!e*nHmčiča arhitekta prof PleČniika. ki mu je solsioo vprašanje v Kramju meno |err ing. Stoja na Glo-bocnAoi za statično stran. Pre! lapravo 'e-finftivnega načrta je pa treba predfložiitii osnirtek bamski upravi v odobritev Krajevni šolski odbor re obema sospodo-ma poverili sestavo osnafka Proi-ektantn stfa osnutek 20. novembra pred;kiž:ia krajeroneniu sorskemu odboru in odtbonu as zgradbo novega soioj^a puafcupja, L »U j ojami na seji razpravljala in -ga ouoboi* 0>n4ltek Je spreje, 'jbčiuakj odbua na seji dne 22- novembra Uunutek predjM.deva enotno stavbo t kletnimi prostori, viešotojii pritličjem ler prvim in drug i m nadstropjem V »gradb so vsi prostor., potrebni iz varnostnih m zdravst vem b ueinov PodstreSn; :>r»*ion imajo okna in bodo iud: uporabni Poalopjt- bo doigo 125 m. vu*okx> io itrebe lb. i »to 20 m. Veljalo bo o unli>Juo\ D m S-ednji trakt bo pomaknjen približno za 5 m nazaj da ae bo poslopje preveč enolično Vsega zemljišča je 14.627 m2.. zazioana ploske\ bo '«a znašata ukroy 1920 m2 Poslopje bi se dalo p.*makn;t: poliubno Jaleč v stavb šče. 'ako 1* bo au>goč> napraviti vrt in 'gnžča p-eo i** k), ali za njo Nikjer nv b« nobenih 3rritin kotičkov, kamor ne b. pognalo iokire in kjer b se pnkrto moglo nabirat i *nd^i V kletnih p"**»torih DO otinsko WH*»**^dC procitori & centralno kurjavo n ^n*'^ ftr4-aka kuhinja m -»hra.ui.ba lfvlilmca. dve de lavnie; za minil IHa ter pralnim V vkokenj pntl oju sta [>pe«ividH.n oisarnl ur>ravitel4ev zbornici. kni*?,nic\. &trav*ni5ka ^oba ive f>blain.;lniri ter prhe ke»- tu r>r;f **iia telo v»dnu*a k e*ec« prfijrr pr^*^a nadstropja Toi sta D"ed'vtden^ še dva zanVij« ^hoda V prvem rMMfstronin b« v vsakem delu po pef učnih *ob ve'iko»st- R.50x8.5Q dve 7,mr\i niih brveta 5<> v«a?ii Ha! v bodo v prvem nadstnaf>fp že kabineti i ti za ravTir^d ^t.rani^^a 7a rfpčks ~e pnsonr V dru gem nipd^t^opju bodo v wvlfpm .e>u 90 5ti ni učne sobe in po nM »-is-nln'ra trn.ni^^ enanro ko. «r>"wifli na^ '^loi-ad-nim na je oredvidena pnctdavfhtp>oa k: b*» dužila tudi za r^r redifvp odnosno bidi Z8 kaoe-lo lodni ki bodo r>raT t" ko sveti? >n zri i ni Širok1 po brarHie kwWt*ie v«*n^»iT nn- h' se »aoulcral napravilo rx>viv>d lončene neči. vske oanevine Z 11 jim dahit&o Slovenci svojega modernega Valvasorja Ljubljana, 13. decembra. To delo izpolnjuje veliko vrrzel v slovenski doxuo2inajisLveni literaturi in uresničuje davno nujiio občenarodno žedjo. Kodkor mogoče najtocjicjši opis oeloiac Slovenije od mast in trgov do zadnjib vasi in zaselkov z veemi zaiamenitootmi m lepotami postaja stvarno dejstvo. Na svoje večletno delo. ki pač ni bilo lahko in prijetno, smejo biti tako izdajatelja, k-akor tudi vari sodelujoči domači 2amnatveni.ci. strokovnjaki in ostali či. niterji ter podporniki ic velike zamisli upravičeno ponosni. Krajevni leksikon, ki ga je pripravil in uredil skrbno izbrani uredniški odbor priznanih stro^mrnjakov m zaiaasrtveiiikorv s pomočjo in zaščito banske uprave v LrrubljaDi. z aktivnim sodelovanjem posvetnih bj - -e.-Kvenib predat a^-nlkov ter Zveze zz*. tu>ki promet v Ljubljani, bo rkbsee-al oVro» 1!?00 strani velikeg-p kvfl.rtuformnta> tiskan na finem papirju v tem bogatem obsegu ugotavlja in opisuje leksika prvič v venski literatur i na podlagi resnično manstvenegra dela vse krajevne znameni, tosti. lego. geologijo, zgvmo, umetnostno cerkveno zgodovino. narodne š.^ee rastlinstvo, živali?t\ro, kmeri^tvo tu splošno gospodarstvo prav vsake, tudi najmanjše slovenske vaad ki jih je z me^ti iai trgi vred okrog 7CK)0 z nadalinimi o?:d 8000 Zctselki. Rnzdejj^n je ^ksDcon v pet grlavn'h delov. Prvi del obsega splošne prog"!ode in razprave 0 vaej dr.i vski b;inovini kot enoti s podrobnimi statističnimi podatki Q» področju seografli?, gaOlOgijB, Zgodovina^ iakopanin, etnografije, "mstlirviLva ux živaiistva. ribarstva, kmetijstvit v vs^b pii,nog.Lh.. dalje tndiistri jo^ trg-ovine^ de-narstvo, za«"' 1 t žništva .^oc i • Ln t- -z ono- daje itd. Drugri dej je razdeljen v nad,:ljn'h 29 Aerlov in sioer vseh 25 poi iti .^nih srezov ter 4 avtonomiia meete po stnikturi uparavno-politične razdelitve dravske banovine m poodd^lkS obiin, pod Icaterimi bodo razvrščene v abecednem redu vse ▼asi in vsi zaselki s številčnim: podatki prebivalstva, biš in drugih poslopij, po. lestnikov, kočarjev in najer-i-iikov, 2 iz-Brfiro površine zemlje, rfjiv. vrtov, faravni, kov in pašnikov, vtnogracov. gozde itd. Ne manjkajo seveda tudi ne vestno kr>n-trolirano podatki o pripadnosti vsako posamezne vo/ri k pristojnim obla*tvom |n Uradom, kakor so na pr. pošta, šolr.. župni urad, ftranena kontrola. železniška postaja in dr. obenem s kilometrsko odd^lja, Bostjo vasi do teh uradov. Tem podatkom sledi pri v»aW vasi v zgofičenem 3logu pisan opds nj^ne lege podnebju, krajevnih lepot in posebnosti, geografije, zgodovine, gospodarstva kulturnega življenja Itd. Iz tet opisov, ki so napisi ni tako nazorno in žkvo. kakor da jih je posnela fotografska kamera, moru sleherni čitatelj brez vsake pose Prhe domišljije ze v prvem trenutku dobiti pred Oči resnico sliko onisanega krv.ja Tretji del leksikona je kulturno-^ospo-darska revija, ki prinas« veo nnšo indu. •trijo. pri večini z navedbo podatkov, kdaj je bilo kako podjetje ustanovljeno, kdo js njegov lastnik, koliko delavstva »mposluje, kaj izdeluje, kam proda ja. kaksna ^e Bjegwa tehnieaa oprema dalie njegov gospoda rsko-soci aJn i pomen za bližnjo okolico in za obče narodno gospodarstvo itd. Četrti del je posvečen naSi trgovini obrti in industrijski ter so uvrščeni v niem vsi naslovi s teb podr.včij Ln iz za družcištva obenem s kratkimi strokovni mi pojasnili po posameznih krajih naše ožje domovine. Peti del predstavlja abecedni register vseh mest, trgov, vasi in zaselkov z navedbo strani v knjigi} kjer so le — ti podr- no opisani V tem Kazalu -o navedene pri 25aseil?ih tudi vasi. n katerim spadajo, do se tako vsakomur, ki se bo pr.^h)*pvaJ leksikona, na čim enostavnejži in najnez .mudnejsi načir. omogoči ori >ntfleija in dognanje zazeljenih podat kov. 9 tem si je dravsko banovina pri do bila krajevni repertorij. ki gn nimamo, a ga vsakdo najtežje pogrda. Ta edin Sfvejli leksikon pa je tudi bogato oprem Ijen z zemljepijiaiiioi kartami v dvobarvnem tisku. Spredaj opisani »Krajevni leksikon čafsvpkm banovine«" nedvomno predstavlja glede na bogastvo znanstveno in uradne ugotovljenih najnovejših podatkov, kakor tudi glede skrbnet pregledne in nad vse vzorna ureditve ter splošne najokusnejSe opreme, edinstveno delo v naši literaturi. Zato smemo njegov skorajšnji izid z po nosom in resnično radostjo pozdraviti Krajevni leksikon bo tisti nad vse prak lični in po vsebini nt*jzaneJaljivejii priro 6nik. ki smo ?ra dos** j dese-t in desetletja takt. zelo pogrešali in ga bo v vsakda nj^rn življenju s pndom uporabljal vsak urad, 9S§fca šola vsak trgovoc in obrtnih ter v obče vsak intoligent široro naae 0?.1e pa tudi širSe lomovine. S tem dolom dobimo Slovenci res Usto. kar so požrtvovalni izdajatelji ter mno-grošteviJni njihovi sotrudniki hoteli že v samom začetku vsegn pripravljalnega d^ln nuditi našemu narodu in vsej njegovi javnosti: Dobili smo svojega modernega ValvasoriaJ ' —n Iz Stične — Obsodba (Iveb nevarnih loiuiJte*-Okroziiu »odi^oe v Novenj tne^tu j© včeraj &odiio Jva nevarna vlounioa, I rpiDOD ^-ndi^e-ya lu »truklja Janeza radi vlonia iia .'joitneni ur: Ju \ Stru iz ah v nooj 29 veptembrj) 1 L Ker s-ia bila tud. že ve6k-at predkaznovana. se je £tov«.!a &odba Trpine 5 le^t 10 1 mesec robijt*. Strokel; 4 leta r*jrb:je. Vlomilec nista imela ori svojaa] podjot>u n*č kaj -vefce Ko sta še v ist: noč pHbeiaJs -7 -^truv prek* hribov na lvan6no »»roo fu ie ie i,fuHr&] v rjak; ^i.vllii, »pozdravili« komandi? *tiik^ orožniške postaje n Darko K nimarnč lor jima p*, kratkem zasliAaniu napo veda* i-fs teoijo Verjetno, da b- v nkrtir. rien# n«-dalievula » svojiim podviei da n*ta bila takoj spravljena na varno Komanditr 12 Kri* mame je že ponovno dokasst. da *t"Sk"> ra jon nt ka» pritlpidno tašn&lfBe za »»umliove elemente — Podjetno«! obrtnikov v Ivančni gorici. Ivnnftna sjonea. ki se zairadi naravnih po-t^)jev bitro razvija, je v 20sjMHjar«keiTt «iru zelo pjKije>tna. pred kratkim rwpravti dornač' obrtn ki Simčičevemu ftvto-podfetju 1 obusno kai\«ervjo k' b> delala ^a#* w 'fe tovarni, tudi srefneraln** repa^rairure pr? avtom°biJJh opravijo sami Lepa -a»xje«»rija avtobus k.- vozi dnevno v Žuiembers je lahko v ponoć* vaAkim ob'tn k<>m1 _ Ziviniirdra mika smo rfobJi. Sre?jki vet. 2 Leopold Vari je p^eme^en iz Litnje v Ir»Tau"-.no gorico, kjer bo v bodoče stalno moato iivinozdravnoka S tem je koučnv vendarle mtfreieoc iel>i kmeu^aga U*i*tva. da ae namaat b vinoKoVavnik <4MD -cjar te v reendci potreben O Vari m je nnetinil ori Jakošu. toda da nadoUneica bo dva dna tedensko odtoten v Utt|L Lesna trgovina na Kočevskem Kočevje. 12 decembra. Kočeveka pokrajina je mana po svo. jih obsežnih gozdovih, mestoma pravih pragozdovih Tu je bujno cvetela leana industrija tor v dobi konjunkture marsikateri poaeatnik dobil lepe denarje Wm prodani les Prišlo V> pa slabši časi tn cvetoča trgovina je prenehala. Maraika tero lesno trgovsko podjetje je moralo likvidirati tako. da so ostale samo naj. jačjo lesne industrije. Tenko ao pa zadele naš kraj sankcija. Podjetja so s sankcijami izgubila skoro ves trg. Hudo je pa tudi t°, d> so radi izvajanja ostali Lepi tisočaki za ze prodani les v Italiji. Italijanska podjetja kratkomalo niao plnćala lesa. Radj težkega položaj* katerega je prišla vsa našg lesna trgovina, so pričele naše žage ustavljati obrat. Skoro po vseh žigah v kočevski pokrajini je odpovedano delavcem, ki bodo vsak čas na cesti brez zaslužku Težko je tudi radi voznikov, ki ^ s tem izgrubdi rudi vse prevoze lesa Nujna je gospodarska odp<>-moč za naš kraj ki je že it;ik zelo težko prizadet po rudarski krizi Upoštevati moramo da ima kočevaka pokr.i]ina izrazito kraško lice Tu ni lepih poli Za obdelovanje. niti sen ožeti Svet je po večini pišniški v kolikor m pokrit z gozdovi Torej so edino 00 gas t vo te pokrajine gozdovi, edini vir za preživ Ijanje prebivulstva Kmetovalec pr- nas ne pridela niti tohko. da bi imel za lastno potrebo t*»r mor:i živež kupovati, da more preživo-ti družno. Zat° ie tn pokrali na najbolj prizadeta po lesni krizi. KINO UNION Tel 22-21 NAJVEČJI BLASBlBn UŽITEK je današnje eostevanje slovite Grace Maore (Ures MuD v operah: Carmeti, Traviata Tosca ln Bufterfly Triumfalne kritike vse^a ^lasbenecrn in finiske^a sveta-v velefilmu (Leuchtende* Ziel) l>anes premiera ob 16*., 19.15 in 21.1 -r> Rezervi ra jte vstopnice! Zadnja .11 O Stara Fužina, 13. decembn. V torek ob 15. je akademski slikar Va~ ;cnitin Hodnik, ki ga je smrt t*3co nepri- kovano iztrgala iz naše srede, naatopil svojo zadnjo pot. Pogreb se je vrsi] izpred niše žalosti v Stari Fužina na pokopališče » Srednji vasi in udeležili so se ga skoraj vsi vašftHJtii, a pri SI i so tudi številni Tine-tovi prijatelji in znanci od blizu in daleč. Vsi ae ga spoštovali in ljubili in težko jim je bilo pri srcu ko j* zavtf žalni sprevod mimo va&ke cerkve, katere zvonovi so molčali Nihče ni potegnil za vrv, čeprav j> Tine zanje več žrtvoval, kakor marsikateri drugi .. JSa pokopališču je opravil cerkvene obrede domači župnik, nato se je pa od pokojnika v Vepib toplib besedah poslovil v imenu SPD. Skalašev in anuičarjev Tomaž Godec. Pogrebci Ao vzkliknili trikrat »Slava« ln se v nemi bolesti razšli Naj mu bo lahka domača zemljica ob vznožju trtglavskib gora, ki jih je ljubil vse življenje! Sokol I. za vzgojo mladine Ljubljana, t& decembra Mladinski odsek Sokol* I Tabor si Je na del prav lepo nalogo, v letošnji zimski *e /.oni prirejati roditeljske- večere, n« kate*^ iH>vabi starše sokolske mladine da se po aovore o duševni in telesni moji svojih malčkov. Tak lepo obiskan rediteljski več«i je priredil mladinski odosek Sokola ne Taboru v sredo zvečer ob 20. v mali dvorani Sokotskega doma Poleg številnih roditeljev se Je sbral k večeru tudi vaditeljski zbor z načelnikom br. Fran jena babe jam in predsednikom mladinskega jdeeka »>r. Cierjancom. seveda pa je bilo navzočih tudi precejšnje «evilo članov uprave s ataroato br. ini. Bevcmn Referent mladinskega odseka br. GorJan«-je najprej pojasnil namen roditeljskih večerov kjer naj sodelujejo pri vzgoji sokol ske mladine tudi starši, ki naj dajo sokoi *kim vaditeljem smernice, kako naj se vzgaja njihova mladina. KaJti le roko v po-ki sokobki vaditelji in starši bodo mo^li vzgoii-.i v današnji dobi ljudi, ki bodo te^ lesno zdravi moralno neoporečni in 4o*>ri državljani saj je naloga sokolske orgiiu-zacije vzgojiti dobre jugo^l o venske PttrUr te in državljane v ponos močne in edinstvene Jugoslavije. Poročilo br Gorjanca je bilo z odobravanjem sprejeto, nakar je imel obširen in zanimiv referat o spolni vzgoji eupni zdrav, nik br dr Pranta Mis Kjegovo izredno zanimivo predavanje je vzbudilo med mi splošno zanimanje Br dr Mis se je tega vprašanja datsknll predvsem zaradi tega ker se v današnji dobi mnogo greši in se takih vprašani izogibajo vsi naši vmoj ai činitelji Zato je naloga sokole organizacije, da prične že enk"al i tem vpraša njem ki ie tudi v sokolskih vr«tah n*»iz ogibno potrebno. Br. predavatelj je nazor- no orisal problem spolne vzgoje naše mladine ter je oil deležen toplega in iskrenega priznaju vseb posetnikov. Drugi referent br. Franjo Lebej, načelnik Sokola 1 w je dotaknit duševnega razvo ja uašf mladine nakar so posamezni sokolski vodniki nladinskih oddelkov poda li poročila o stanju telovadb«. Vsa poroči la ao bila soglasno in z odobravanjem spre jeta, nakar se je razvila obširna in »tvar na debata, ki je trajala do pol 2& Pozdravljamo take roditeljske večere ln telimo, da bi jih uvedla vsa naša sokolska društva. Smrt vrlega moža Rajhenburg, 12. decembra Ze ropot je smrt zamahnila s koso ln polotila v grob uglednega narodnjaku, vpokojnegR na C eJ nik a poskije v Rajhen burgu, g. Rajnerja Srečka. Preteklo soboto se je napotil v ljubljansko bolnico iskat zdravja, radi bolezni na srcu. V noči, 11 t. m pa je za vedno zatisnil svoje blage oči. Zadeli) ga je srčna kap. Služboval je sprva na železniški po-ataji v Zagorju ob Savit nato pa je bil premeščen v Rajhenburg, kjer je ost*! do svoje vpokojitve. Svojemu podrejenemu uradništvu in železničarakim uslužbencem je bil dober in pmvičen predstojnik. Zato je bil na vseh službenih mestih zelo pril*ur>ijen posebno pa radi svojega zdravega humorja, s katerim je marsiko ga spravil v dobro voljo Vedno je zastopa: interese svojega stanu Usodn mu ni bila vedno naklonjena in je moral, kakor marsikdo prestati več hudih udarce*', vendar ni nikoli klonil temve.*: je tudi v najhujših razmerah ohranil v^ro v uspeh poštenega dela Po dolgoletnem napornem službovanju je stopil v pokoj d -. naselil v Rajhen-burgu in si s a!tronnijni prihranki zgTa di! lično nišico. kjer je ^ote! prež'veti jesen svojega življenja v kr»»gu Fn^oje dru zine. Ves svoj prosti čas je posveti vrtnarstvu rn sadjarstvu ki mu je bilo najljubša zabava. Njegov vrt je od začetka poml:e/ni Kmo si>ka: ALkohoi ob 20 DE2LKN?: LEKARNE Danes; Dr. Picroli. Tvr^evj cesta 8, Honorar. Celt»vfika cesta tij in G.irtu> Mosta-Zal <*ška cesta- mi- Iz Cešia —C Ob petdesetletnici obstoja priredil uioška m tonsko pojitizuica Diui be s»v. Cinia :n MeitnJa ^ (Je.ju v c»ol>oW> 14. tt m. ob 20 *atvru*siuao tiKatietaijo \ MofiDnem srle-'ialtšču s*oieuu:«jo pred • ulomke pijdrutia.ot g. ar. liaviitik. uMui-ii *k: zooir inaatne danke Baraaaao *oie p4, vo-jstvuoj S Cirila Pregja, .ieRjin m > ćek 1 dokiaruuv.jania, ■oprani#Lk*i >aui-:u, koiicei Uia oian^tka ga Muca >aiicu!io.a Cedjsko pevsko iftatlvct poi Vo4StV«sjb pevovodje g peca lOfOSl ju Oiaui .n\iiuai.vu«ia iru«s»tva v Cel^u po: vo^istvooi t>^*. A. Sadarjeve. Ve-topnitt to v preupr^laji v k n jugam i vDt>uiriwUćiUo»t £a i*t«vui»ie ljubitelje draaJnega ^oo^ta —c Nesreča pri smučanju. V sredo a^ Je tenko ponesrečila znana oskrbnica pi* ninske k>2ela Dvor&akova. Pri t«uujćaii>u je pad,i« tako !iesj*e6no. da si je aioUida Levo noa}o ▼ gležnju. Ponesaeoauko »o preptaijali ? oajj-t>ko bolnjco, —c Umrla Je v sredo v ceJjakl bokiloi TI letna ^revžitkarica Mari>i I^Anlkava x Gorice pri Veliki Ptireftjoi —c Novo imuiko skakalnico nameravn z^radftti SK Celje na terenu za restavraoi jo S^Ogu v Zagratloi. Sprva ao botaii zgra d iti skakaluico na Belaje ven u poadatvu oa Polulah, ki bi pa zaradi aokione lege ne bila dovolj prikladna. Z Zidanega mosta — »Rokovojači« na aokolakton gledali Sču. Pripravljalni odbor aa ustanovit«*' dramskega društva z imenom >Dramaki studio — Zidani most: dobro orje ledino pod pr e goap. Janeata Rebe*^ in pripravlja svojo otvoritvene predstavo z Jurčič Go vek ar j ovlrn i >Ri>kovn>čJ*. To krasno narootoo igTr» režira g. Mar jan Stemi^a. Igra preko 30 igraloev in pevcev, ki so že v«i Člani dramskega studia Zidani most. — Zborovanje učit« za areet La&ko. Nedavno ae Je vršilo zborovanje učitol^vv za srez Laško v narodni Aoii na Zid. mostu. V toplih besedab je pozdravil pred. sednih poslanca učitelj« g. Fioskoviča, g. nadeomika Potočnika ln učiteljetvo. Tajnik društva g. Mahkoja je poročaj o tekočih zadevah Govorilo se Je tudi o naSih bodočih Čitankah. tavoijen i« bW sroskj redakcijski odbor g Potočnik, are-skd prosvetni refere učiteljske ustanove ter Zaključil apozovom, naj br> vsak učiteAj zadružnik, ker le tako bo postala Učiteljska tiskarna last učiteljev. Na zborovanju ao se obravnavala vsa tekoča vpra Sanja, ki zaiumajo stan in »olo. Iz Rajhenburga — Osebna veat. Na meščansko -lo T Trbovlje j« premeAčen g Ost&re. doslej ravnatelj meščanske aoie v Sanovena pri Rajhenburgru. Na tukajšnjo meščansko solo pa je imenovan radeski rojak g. Zavrl Albin, ravnatelj meS^anake sole. — Denar je ukradel ln pobegnil. Neki pe uprave za posredovanje dela je Iskalo v novembru pri vseh javnih borza dela v naši državi dela 24.596 moških in 5479 žensk. S preostalimi brezposelnimi iz prejšnjega meseca naraslo to Število na 33.268 moških in 7071 žensk. Ob koncu meseca je ostalo brez dela 9647 moških 2270 Žensk. Podpore Je dobivata 7490 brezposelnih in znašala je 708.048 Din in sicer redna 593.881, izredna pa 60.318 Din. 1. decembra Je bilo vnem borzam prijavljenih 11.917 brezposelnih, od reh v Beogradu 1885. v Za_ grotm 2909. v L.jT.ib]jaxil 4184. v Sarajevu 1323, v Novem Sadu 957 tn Si litu 660. — Konferenca o brezposelnosti inteleK-tualcev zaključena. Vceraj Je bila v Beogradu zaključena mednarodna konferenca, ki je razpravljala o brezposelnosti Intelektualcev. Vicedtrek^or mednarodnega urada dela Fernad Moret je ob zaldfuiku obširno poročal o zaščiti intelektualcev. Davi se je odpeljal Moret v Zagreb, kjer ostane dva dni, da si ogleda socialne ustanove- KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 27311 Premiera smehal Ob 16.. 19.15 in 21.15 PAUL KEMP nemški »Charlie Chaplinc, nepozabni >Merkur« iz filma >Bogovi se zabavajo« t ionski »logi kot Charlejeva teta Dve uri humorja in smeha do solz- — Deputacija pogodbenih poštarjev pri poštnem ministru. Deputacija državnih pogodbenih poštarjev je pose tU a včeraj pod vodstvom prexisednj(ka njihovega udruženja Petra Stojšica postnega ministra dr. Kaluđjarića. Obrazložila mu je položaj tega stanu in ga opozorila zlasti na to da so bili mnogi pogodbeni poštarji odpuščeni iz službe, čeprav niso ničesar zakrivili. Deputacija je naprosila ministra za dopolnitev in izpremembo pravilnika o državnih pogodbenih poštah, ki naj bi se spravil v sklad s pravičnostjo in Interesi poštne službe in uslužbencev. Minister je obljubil, da se bo zavzel za po_ godberLe poštarje. _ Promocija. Jutri bo promoviral na ljubljanski univerzi za doktorja prava g. Igor Sever iz Novega mesta. Čestitamo. — Mestroviceva razstava v Budimpešti. Naš slavni kipar Ivan Meštrovič je odpotoval v sredo zvečer iz Subotice v Budimpešto kjer namerava prirediti razstavo svojih del Tudi Madžari se Zelo zanimajo za Meštrovičeva dola. — Zborovanje učiteljev v Šmarju pri Jelšah se bo vršilo v soboto. 14. t. m. o>b :0. v Roga&ki Slatini Poleg o^-čajnih ak-tualnih točk je na dnevnem rodu rerforai g^ Podjavoraika »Podoba nase vasic. Karate rent je g. Ver k. Po mre pred zborovanjem bo v smislu svojećaenega sklepa Seja odseka za d©lo na vasi. pričakuje se poinošteviJna udeležba. — Zborovanje učiteljev v Žužemberku se bo vrfiUo v eiotoio, 14. t, m. ob 10. do-poklne na na.roiaii Šoli v Žužemberku. Xa dne vnem redu so važne stanovske zadeve m, kakor je bilo domenjeno na zadnjem »boro vanju. _ Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta v Litiji, v soboto. 14. t. m. bo konc*r-tiial ob 20. v Sckolskem domu Slovenski vokalni kvintet. Na programu bodo večinoma pesmi s turneje po Češkoslovaškem. Med njimi je več pesmi našega ožjega rojaka komponista Petra Jereba. Za koncert vlada v Litiji in dmarinem veliko zanimanja. r» Vreme. Vremenska uapoved pravi, da bo v splošnem nespremenjeno, Ponekod bo najbrže nekoliko snežilo. Včeraj le deževalo v Skopju. Najvišja' temperatura je zmaeaJa v Spliitu 9, v Rogaški gia-ti po 44 Din kg. Hla"j-> je b>i>k> precei topo 7-la-tiee ao bile po 36 Dim Po isfc e«n: ie bn1© tudri neleai fkui NekoHko oeoeise so lismie. po 32 Din «n eiplje 0»1to' so po 28 Din Gi-rc je bilo iPNCOj po 16 D7;it*>tn» kni'^.nioa ob Veeovr rn Go- ^po^k uMsj Ob Vegovi urjilV4eo n^pnKV grriVopnp rff^ilŠhf ki ^rvSkn/vn Wri fS\ ta*k"5na dela LmiN1'arrr^ainr le* *o fp frvo>aiT V« t /te £TO''; na Čina m**. b: hf0"1 l-^hiV Vr^^o !W>'rvow> •<> m"'«'^ dn dAl»wi ^e VooHeio t.f>rr>»1:<=> l^nniji v-rp n*» Some MpvtSaa nwrd^ b^ Irltub tT«:eeno lr?» f re^n**^« Vf^o^t> jp pa f*>. da t.verno. kakšen ie terem. kier rjaimera- vafo eruditi. njenem veufcem t umu >Noč ijuoezm«, c gar premiere prkiaSa dane« kino Unloa, z enakim navdušenjem kot povsod p<> svatu, koder je fUan predvajan G race Moore naetopa v tem ttimu v opernih viocab kol >€artnea<, »Traviata«, »Bottortlv«, pole« tega pa poje &* nmogre drusrih pesmi io opornih arij. Njen prvi nastop v Ljubljani bo tada j prava senzacija io pevofc? užitek prvega reda. n— 2e1einiškim upokojencem. Društvo Železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani sporoča svojim članom: Vsi železniški upokojenci, ki' Sa lani aprila, maja in junija ▼ računski pisarni glavnega kolodvora v Ljubljani naroČili in plačali režijski premog, naj se zaradi vrnitve nekaj denarja čimprej oglasijo v isti pisarni s svojo nabavno knjižico. u~ Vtg za otroka. Lačni smo. obleka nam jo pomanjkljiva, ne moremo zaradi mraza i« naših siromašnih stanovanj Mi nismo kriv; da naš očka ne zasluži kruha za nas vse. Usmilite se nas! Zdravniki nam pravijo, da moramo uživati tečno hrano Tuberkuloza je načela naša telesca in na vratu se nam delajo otekline Zdravnik pravi da je to škrofuloza. Našim mamicam je v trpljenju usahnil vir hrane Kosti se nam mehčajo že v prvih mesecih življenja. Pomagajte, da ne bomo vse življenje pohablieni in odvisni, pomagajte da rudi k nam ne prid njih denar Nevarno Meparko je pri3av?ilo že več osleparjenih deklet, vendar se zna prebrisanka spretno skrivati in je fte niso moeii spraviti pod ključ —lj Predavanje akademske sekcije JC lige je bilo »noči v »5&vez'ij? dobro obiskano. Udotežiii se Sa je tudi česko^'ovcski konzul mi Mmovskv, zastopnik Poij^k^gTa društva prof Mole in številni prijatelji Češkoslovaške kulture na ćelu e preHsei-.nikom JC ligo dr E. 8taretom. Prhava* je Slovak K. Geraidiz opere »Hoff-manove pripovedke« iz opere »Mgnon«... Zaključek bo lepa alegorija. Vstopnice se dobe v Delavski zbornici. —lj »Skandal pri BarfJettovih« (Vzorni soprog) zabavno Hopwoodovo veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču desetič in poalednjič v soboto 14. in nedeljo 15. t. m. ob 20.15. Igra je zelo zabavna in polna besedne in situacijske komike. Pikantna veseloigra je dosegla pri vseh predstavah velik uspeh Sobotna predstava ae igTa v korist društva Tabor in Soče »a brezposelne emigrante. Kdor se hode nasmejati, naj poaeti preda tavo. Pretprodaja vstopnic od sobote dalje. —lj Gostovanje slovit« pevke Grace Moore (Gre« Mur) v filmu »Noe Ijuibezni« bo nedvomno razveseljiva novica za vse prj jatedje glasbe m lepega Petja Grace Moore spada dane« k najboljšim svetovnim pevkam ln kritiki jo po pravici n asi vajo »Ženski K i epu rac. Kot članica največjega opsmega odira, newyor*ke MebroPolrtanke Je opetovano gostovala v milanski Seaii. v d«n a jek • državni operi io žela vsepovsoo triumfalne krrtfte Kadar je pela Grace Moore, je bila v vsakem teh gledališč vstopnina povišana na bajno vismo NTjer prvi večji fMm. U je i«de>lan v nemSken-iez'.ku. je žel navdušeno priznanje eUutbe nlkov Id fUroskib stroko vn iako v Tuši l.jubljana bo sprejela slovrto umetnico v —lj Ribiči! Preminul je g. Vlake Prof t do.,olebv član "i-bar^kesa društva Ljubljana. Pooreb se vrsi d«e 14/12 1935 ob l^16 uri izpred mrtvažinoe deželne bolnice Pozivamo ftlanstvo na udeležbo pri ootrrebu. —lj Ravnateljstvi, drž. konzervatorija r Ljubljani se ie v miinuiem šolskem letu obrnilo oa poslaništva ^iovansk«b io prijatelj-skiii držav naše kraljevine s prošnjo, da rim preskrb1 iz s»x>jih literatur dela sa aj ine pro'^nainie produkcij na zavodu Z ijubeznji-vo naklonjenostjo. tukaj5>nie«ra francoskega konzulata in Francoskega ms trt ura je najprvo prišel materija; iz Par za De) t«era materijala je porabiie»n za čipored I leno^nje javne produkcije, ki bo v poned^l»e>k. dne 16- t. m ob četrt na sedem zvečer v Filbar-monični dvorani Spred obsega iela a g ponovno v pri zor i v soboto 14. t m. v drami. V glavnih uJogah n as to pita gg Oesar in E>aned. Cene 8o o»l 20 Din navzdol. Prouaja je pri o-to 14 t. m. v dvorani Sokolske^a doma na Taboru veliko zabavo s koncertnim delom in plesom čisti dohodki zabave so namenjeni slromaSni deci mesta Ljubljane. Sodelovala bo godba 40 peSpolka Triglavskega- Zabava se prične ob 21.. vstopnina znaša 10 Din. Prepričani smo- da bo znalo ljubljansko občinsvo ceniti plemeniti nagib prirediteljev ki sami ne žive v Izobilju, pa vendar prirejajo zabavo v korist siromašne ljubljanske d«ce. —lj Trgovsko bolniško in podporno društvo vljudno vabi članstvo Bolniške blasraj-ne in višjega ra v a rovanja- da se udelcii proslave stoletnice društvenega obstoja ln delovanja ki se vrši v veliki dvorani Trgovskega doma v nedeljo dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne. —lj Proslavo 76-letniee rojstva ustvarite-lja esperanta dr. L. Zamenhofa priredi D. Esperantsko društvo jutri, v sol>oto, 14. t. m. ob 20 uri v dvorani hotela »Metropol« s pestrim sporedom. Po sporedu prosta zabava! Vafcljeni vsi! —o vreme ugoilr.o, bo kmalu (tocriiepa tx>žič utegne tj iti že dograjena in Če Lo tudi snega dovolj, bomo /e videli. kako smučarji skačojo. Vsi se seveda ne boa gotovo radi poskusili srečo na prvi dolenjski oknlrslnlci, ki pomeni za Polževo novo veliko atrakcijo. Iz Kranja Iz Višnje gore — Konj mu je poginil. Posestnik Ivan Normali iz Kriške vasi je šel v torek v gozd sekat drva Podrl je drevo in zapre-gel konja da bi odvlekel hlod domov. Konj Je počasi vlekel hlod, naenkrat je pa padel in začel brcati I nogami. Posestnik je iko-eil k njemu, toda konj je bil že mrtev. Normali trpi občutno škodo, posebno 5e. ker zaradi zaščite kmetu nihče noče pogoditi — Mlklavievanje nacionalnega d*-!.< «stva. Nekoliko pozno bo sm-er, a vsn.ilar vedno aktialio poročilo o KrajijKk<^n mi. klavževaiiju PaJCoJ *>od! povejaji0. 'i«* Štafet iivahttiust:. kot nek(^, ni 1»jo \ t4 . del je Mikavž obiska! *uma otroke. l'.><" pa je v sv. i jih pro^t^jih na >No\i jm prirejala preteklo s<>lH»to Miklavžev rsAgr ia odrasde tajkajsr-ja P(»iužuea Xar>i! z in vs.-in. ki *o pri prireditvi pomagali C H »enem o.{m.AaTja na 8n.lvest.rov večer, ki so bo vrfeil v drustve nih pro»tor.h in h katereonu se vajbi v«e člane wi č'«'nice> — Narodno — obrambno matinejo pri. redi meidiruštveni culb^^r \ n,!. |o II t.m ob 11. doPolme v gledališki dvorani Narodnega \)inia. Na programu eo koncert, ne točke ln predavamja dr. B. Venčona <* na r0 Jniih ma njs I nah. V aab! jen i! Iz Kočevja — Otroci so ujeli mlado »rno. Rliiaju čevja, tam, kjer imajo otroci na robu goz da svoje igrišče, so otroci čuli pred dnevi, ko So ee igrali, vekajije mlade srm« St<"k' »o tja to opazili za bl.i4.njim grmičevjemi ranjeno srno Srna je bila precej oklana od psov ter ni mogla zbežati, zalo m /i otroci prav lah.ko videli. Odnesli »o jo v mesto kjea t«o jo o**d^i zakupniku lova. MORSKE RIBE Danes velika izbira: orade, brancini, barboni, kala-mari, svolje. št. Peter zrezek, škampi, sardelice, škarpino, brodet, bakalar na fini mornarski način Izbira drusrih pripravljenih jedil. Vino prvovrstno, posebno dober viški opolo. Cenjenim gostom se priporoča »Operna klet« "____L. JENKA ALI OGLASI oeseda U.5U para. aaveK Dir 3.—, beseda 1 Din, davek S Din. preklici pismene jdgovore gieoe malin Dglasov je crsbs prtlozitj aamko - Popustov as male oglase oe priznamo POSEBNO VELIKO IZBIRO cenenih Hubertus pla^cev in lepo krojenih zimskih sukenj dobite pri Preskerju Sv. Petra c 14 */L VJN0 za dom. belo Hvar 8.— črno Kuč 9.—. ovtesk 10.— toči Vinska klet »Msncintzerc, Sv. Petra cesta Št. 43 na dvoriKu. 5178 Velikanska zaloga vseh glasbil muzikolii in strun KLAVIRJE, planine, harmonije izjx>soja uajecneje ter prodaja tudi na obroke od Din 300 le j>rve svetovne fabrikate! Bbsendorfer, Stelnway. Forster, Petrof. Hotel. Stlnajl original, Id so nesporno najboljši t (Lanka precizna mehanika.) izključno le pri tvrdki Alfonz Breznik učit. Glasb Matice in zaprisežen sodni izvedenec. Ljubljana. Aleksandrova e. 7. RAzno Besede M) par davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Kavarn* sTRlTvi vsak veeei koneert. salonski orke «tpi oieva^jre 7ft/L KAPITAL Seseda 50 pat. davek S* Din Najmanjši znesek 8 Din 150.000 dinarjev posojila na prvo mesto nove hiše. vredne 450.000 Din. I00/o obresti za dobo 2 letf: posredovalci dobijo nagrade Ponudbe na upravo »Slov. Na roda $453 KOMPANJONA z 200.000 Din sprejmem za vinsko trgovino. Denar popolnoma osiguram strokovno znanje nepotrebno. Ponudt« na upravo >Slov. Naroda« pod »Dober zaslužek<. *4JS2 Ksfro sem §€ V 60. Mu mm aoD #..IN KAKO SE Mi JE POSREČILO, DA IZGLEDAM 21 LE 1 MLAJŠA Gostilna ,^RI LOVCU" DKA6A CUSTIN sveže morske ribe, rižota s školjki, nadevani lignji in drugo. Fini dobrinjski teran no 16 Din liter. »Dosegla sem starost 60 let. torei ^taroet, ko žena največkrat ne »tremi več ta tem, da bi bila privlačna Vendai »*«n ur (tola radovednosti hotela preizkusiti na svoiem razoranem in ostarelem obrazu delovanje krem« Tokalon. hraniva za kožo Premislite rooie preseoečenie ko so mi ie po enome-gtenem uporablianiu krem« načeli govoriti: »Vi se pomlaiuietet« Te opazk« so me ooo-gumtl«. da sem vztrajala io po petih mese-cih se ie izvršilo čudo. da mi zdaj vsakdo, ki me vidi nravi, da izgledam kot eena a največ 40 do 45 leti. Moi« polt ie svetla in nežna, prijetno rožna, a tfub« »o *« v*a izgubile komai i« najti sled za njimi. Tc ja čudovito! Ko bi torsi hotele vs« žen« uporabljati kremo Tokalon. hranivo za kožo, ne bi bde več stark*. Pripomba: Dama ki nam ie poslala to nismo, nas ie orosila, nai njenega *n«na ne obiavimo V«akdo pa lahko vid oien lastni rokopis. Krema Tokalon. bramvo za kožo, vsebuje nenavadne hrandne sestavine, ki se najskrbneie m najpazliiveje pripravljalo in ki so no zatrdilu aaibolilib specialistov neobhodno potrebne kojj da ohran« seoio «vs-lest in čvrstost in da ostane svetla m brez naimanise gubice Uoorabliaite kremo Toka« Ion. aranivr ca kofo rožn* barve vsak večer preden greste spat krem' Tokalo« bel« barv« p« siotr»» io če* d«t» ćudd' se boste, kako se Vam kota popra vlip in kako Uboliianie kai« že pa eni ««m« noči v najem listo P ( 1828 Ste*. 284 Klavirski koncert Magde Rusy Celo pri nas zadostuje že njeno čislano ime, da privabi mnogoštevilno publiko Noč in dan požirajo prah Strasne muke italijanskih vojakov in delavcev v Abesiniji JLjuiblJaiia, 13. decembra. V okviru XV. inttamega koncerta Glasbene Matice je a samostojnim klavirskim koncertom v to~ek zvečer nastopila ne samo iz BranoU-tria naš: koncertni publiki, a tudi širšomu mednarodnemu svetu odlično poznana p Lan Letka Mag-ia Ruay. Nji ni kot taki treba šele i/ipirati vrart, izravnati poti in jo priporočati, kajti celo pri nas zadostuje že njeno čiaJano ime. da privabi mnogoštevilno publiko- rako je bila t" torek 2večer Hubadova pev. ska dvorana do vrba polna, kar se že davno ni zgodilo. Magda Rusv pa je za tako majhno sobo v vsakem pogledu prevelika Morala je pac v njo, ker Ji prirediteljica Glasbena Matica pač računala z necane* 1 ji v im obiskom naših koncertnih posetni-kov. Njenemu imenu in njeni umetnosti pa bi - - vsak način bila edino primemo Filharmonija in nred-vsem dostojen instru ment. Vse je storila Glasbena Matica, da je okrasila svoj zavod^ svoje prostore, svo jk) tuSp na zunaj m znotraj, nima pa Od Jadrana do Kanarskih otokov« ni dal slutiti, da bo predavanje tako zanimivo, toda prof. Nagv je posrečeno vpletel v opis potovanja važnost Sredozemskega morja, kar je v nema-li meri povzročaflo, da sta bili obe predavanji, ziasti drugo izredno dobro obiskani. O prvem predavalnem večeru smo kratko že poročali, danes pa hočemo spregovoriti o tem nekaj več. Sredozemsko morje oklepajo trije svetovi: Evropa, Afrika in Azija. Ob njegovih obalah so nastanjeni najrazličnejši narodi ki so bili od nekdaj med seboj v borbi za nadvlado. Tu se je odločala svetovna zgodovina, že v 18 stoletju je to začutila Arg-hja in se je v sredozemski kotlini dobro zasidrala. Postavila si je tako močno bazo, da z lahkoto paralizira vsako he-gemoUstično težnjo od katerekoli strani. Sredozemske morje odpira pot v Inda jo, biser angleških kolonij, do Kitajske, ki se na vso moč trudi, da bi zaprta svoja vrata tujcem. Po isti poti se pride tuda v faraonski Egipet in razne druge dežele, za ka- Lion Feuchtwagner: 105 zid s a s s Roman Siiss je vedel, da Karel Aleksander zavedno še ni bi-! zakrivil nobene podlosti in da gotovo ne bo priznal pravih nagibov tega izgovora. Zato se ni mogel premagati, da bi vojvode s tem ne nadlegoval. Hotel je, da bi ga zaradi te obsodbe neprestano pekla vest. Ob prvi prilrild mu je dejal: Zdaj pa pojde bolje z Gotzovima damama, ko smo spravili mladega Kop-penhoferja s poti. Vojvoda ga je hotel nahruliti. pa je samo zamrmral in odgovoril dokaj brezbrižno: Mt? Mi? Suss se je pa smehljal in molčal Njegovi sovražniki so zvedeh, da sc je zdel vojvodi Židov korak proti mlademu Koppenhoferju prenagljen in da ga ni odobraval. Niso raznmeK vojvodove pri-zaneslnvosti in porabili so ugodno priliko za napad na tako neumestno orizaneW-vost Opozorili so ga na to m utemeHiK svojo trditev z mnogimi številkami, češ, da Suss pritiska in izsesava deželo samo za svoj žep\ Vojvoda pa od tega rtič nima, nasprotno, zid ga pri vsaki kupčiji opehari in okrade. Govorili so skoraj dve uri in Karel Aleksander Jim ni branil. Poslušal valBeethoven bližja, kakor pa koncertu. Pomen koncerta leži v tekmovanju eolo-instrumenta in oa pr. z orkestrom. Da bi to združil na enem samem glasbilu, organ ali klavirju, je Bach držeč se vzora violinskih koncertov, ločil dinamično ali tematično nastop solista od orkestralnega ozadja. Sicer so »eoio< m >tuttic le slabše označeni, tudi po zvočnosti ee nuso mogi: mnogo ločiti, toda duhovni problem klavirskega koncerta je Bach temeljitejše rešil, kot marsikateri njegov aa&lednik. Namesto najavljenih Han ilov ui varija. oij, oP. 24 Brahmsa smo slišali Beethovnovih »32 varijacij< v c-molfu. Po obsežnost^ vsebini in tehničnih problemih ogromno delo kaže brezskončno neizčrp-nost Beethovnovega genija in čudovito mnogostranost in pestrost presna vijanja '_n pretvarjanja ene fca iste glasbene misli. Ko na pr. Schubertu, katerega »Improznp. tis« v b-duru, op. 142 z varijacijami smo slašaLi na četrtem meetu, že začno eahn:-ti no ve tematiCne preobrazbe, Beethoven pričara vedmo znova nepričakovane duhovite in mikavne tvorbe In ko svoje deu) sklene, čutiš, da bi z lahkoto zmogel še in še govoriti v teh svojih tonih. Nekoliko dolgovezna, kdaj pa kdaj Celo banalno salonska, a pristna lastna je bila na tretjem mestu podana VVeberova sonata v as-du-rut op 39. Magda Rusy pa ji je e samoniklo imterpetacijo dala več veljavnosti in tehtnosti, kakor je v resnici ima. Zanomivejši je bil po kratki pavzi prej omenjeni Scbu'bertov > Impromp tis«, klavirska pesem, bujni, barviti klavirski ro-mantinem. Chopina-Rusv je zaigrala štir: >Etude< — s>mo sicer slišali v poetičnejš", neposredtnejša obliki, ne pa fczJepa tako preci-zno izči^čenega, izklesanega in jasnega. In. končno je v njem Ruey pokazala vendarle, da je v njej mnogo nežne ženstvenosti. Zmagovita v c^durski svetlobi in širokosti kipeča foJkloristično v melo-diki in ritmiki občutena »Rapsodija« Doh-nanvja je zaključila zeUo zanimivi klavir, ski večer Magde Ru«y Občinstvo jo je radodarno nagradilo z navdušenim ploska njem za vsako podano točko, zlasti pa za one, ki zahtevajo tehnične spretnosti. Z opijanim pro«§rramotm se poslušalci seveda niso zadovoljili Umetnica se je morala odkupiti 5e z nekaterimi dodatki. tere se po načelih upravičene ali neupravičene kolonijalne ekspanzije prepirata dva kontinenta. Zgodovina Sredozemskega morja sega v pamtivek, vprašanja pa, ki so v zvezi z današnjimi dogodki, imajo svoj izvor v 16. stoletju. Francija je bala prva, ki je navezala stike s Turčijo in je postala najvplivnejša država ob Sredozemskem morju. Tudi Anglija je začela koketirati s Turčijo in tako je postala Franciji nevaren tekmec. Angliji je šlo v prvi vrsti za vodilno mesto v svetovni trgervoni, kar je seveda privedlo do velikih političnih zapletijajev na Sredozemskem morju, ki so bili mestoma povsem ofenzivnega značaja. V španski nasledstveni vojni so Angleži pridobili Gibraltar, ključ za prehod iz Sredozemlja v Atlantik Sto let pozneje je zaplapolala britanska zastava na Malta in tako je prišel tudi vzhod del Sredozemskega morja pod angleško kontrolo. Napoleon Bomaparte je v duhu videi to, kar se je za njim uresničilo. Dejal je: Francija sicer nima kolonij, ima pa glavno besedo na Sredozemskem morju. Vpliv na tem francoskem jezeru bo rodil kolonijalno posest. Tudi Rusija si je prizadevala, da bi dobila izhod iz Črnega v Sredozemsko morje. 2e Katarina H. je i zp oslov al a ruskim trgovskim ladjam prost prehod skozi Dardanele. Rusija ni računala na angleške politike, ki so kmalu pridobili jih je do konca in dal si je celo temeljiteje pojasniti nekatere podrobnosti, ki jih rrf dobro razumel. Posebno mu je moral dom Bartelemi Pancorbo točno pojasniti, kako ga žid slepari in vodi za nos z dragulji, ki nimajo nobene vrednosti Ko so mu vse povedali, jih je prvazno odslovil ne da bi kaj odgovoril na njihove obdol-žirve. Naslednje dni se je pojavil Suss brez poziva v palači Dejal je. da je sVišal, da se proti njemu zopet kuje zarota Nerad bi videl, da bi njegove papirje še drugič pregledovali Tej sramoti bi se rad izognil Prosi torej znova najponižneje. naj ga vojvoda odpusti. — Cuj žid. — je dejal Karel Aleksander, — v oktobru si mi prodal dragulj za dobrih 50.000 dukatov. Kakšno ceno ima ta dragulj? Zdaj komaj petsto dukatov, je odgovoril žid. Uprl je pogled v vojvodo, se brezbrižno nasmehnil in odgovorH: — Da, cena takih kamnov se ravna po po vpraševanju, m njihova vrednost se zelo menja. — Dobro. —- ie dejal Karel Aleksander, potem sta pa oba molčala Vo voda ;e pozvonil in naročil, naj takoi oride k njemu dvorni kancelar Scheffer. Minilo je pa 20 minut, predno je kancelar prišel in v teh 20 minutah nista izpregovorila niti besedice. Drug na drugega snloh nista misHa. Turčijo za pogodbo, da se vojnim ladjam prepove prehod skozi morske tesni. Na. sprotstvo med francoskimi in ruskimi aspiracijama je šlo zopet le v korist An-gliji- Četudi si je zaradi tega nakopala obojestransko sovraštvo, je znala preprečiti, da a« nista Francija in Rusija zvezali roper njo. To stanje je trajalo do dobe >oboroženegn miru« v zadnji četrtini 19. stoletja Težišče je bilo na vzhodnem delu Sredozemlja, Dobili smo krimsko vojno in pariški dogovor, nato rusko-tursko vojno in berlinski kongres Velesile so se razcepile v dva tabora. Trocarska zveza je spojila Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Rusijo, ki pa se je kmalu razcepila zaradi odstopa Rusije, vendar je namestu nje pristopila Italija. Znani londonski pakt je nato tro-zvezi Anglija-Francija-Rusija pritegnil 1. 1915 še Italijo in tako je nastala antanta. Sredozemsko vprašanje se je najprej koncentriralo na Egipet, a je nato zavzelo še Tunia in končno Maroko. Poseben sporazum med Anglijo in Francijo 1. 1904 je priznal Angliji dominanten položaj v Egiptu, Anglija pa Franciji svobodne roke v Maroku. Temu je sledil še anglesko-ruski dogovor glede Perzije, Afganistana in Tibeta. V vseh teh dogovorih je šlo za nadvlado v Sredozemlju. Ko ao bila vprašanja na vzhodu rešena, je postala Afrika tista točka kamor so se začeli ozirati evropske države, ki so hotele razširiti svoje ozemlje. Zlasti jim je dišal Alžir, ki pa se je dolgo upiral. Ko ga je končno zasedla Francija, ji je bila odprta pot v Tunis in Maroko. Tudi Italija je aspirirala na Tunis, češ, da ima tam mnogo kolonistov Na Sin je zaprta ušesa in je morala obrniti svojo pozornost na Tri polis, ze prej je Italija koketirala z Abesini" jo, kjer so se bile velike notranje borbe za prestol. Najprej so udrli v Abesinijo Egipčani, a so bili premagani Italijani so me tem kupili pri s tanišče Asab ob južnem vhodu v Rdeče morje vlada pa je nakupovala še druge zemlii§ča v Abesiniji. Prišlo je do spora s cesarjem Ivanom, ki mu je sledil Menelik Ta je sklenil z Italijo pogodbo, ki med drugim pravi; »S. M. le roi des rob* d'Ethiople cons^nt a se servir du Gouvernement de S- M le roi d*Italu' pour traiter les affaire?* qu*il a urii.it d * aut rt "s puissances ou gouvemements«. Interpretacija tega stavka je povzročila živahne polemike med italijansko in abesinsko vlado. Italijani so bili mnenja, da je Ab?.«±_ nija primorana, da se posluža italijanske vlade pri pogajanjih z drugimi državami, ali z drugimi besedami: Abesinija bi bila pod italijanskim protektoratom. Abesinci so nasprotno trdili da pakt predvideva le možnost, da se abesinski cesar obrne na italijansko vlado kot posrednika ni pa tega dol*an storiti Tako je prišlo do vojne L 1893. ki se je končala i porazom Italije in je Italija v dogovoru v Addis Abebi 1. 1896 Zajamčila Abesiniji popolno neodvisnost: »L'Italie reconnait 1'independance absolue en sans reserve de 1'Empire ethio-pien comme Etat souverain.« Abesdmja je kmalu sklenila trgovinske in prijateljske pogodbe z Rusijo. Francijo. Anglijo. Nemčijo in Italijo, kar je povzročilo precej nesporazumov. Prišlo je do londonskega dogovora L 1906, ki naj bi zagotovi Abesiniji integriteto, a jo je obenem razdelil na interesne sfere. Ti dogovori so bili storjeni, ne da bi se pri tem vprašala Abeainija. ki pakta zaradi tega ni nikdar priznal;! Pri sedanjem sporu se Italija v glavnem sklicuje na določila Ion donakega pakta. obenem pa navaja še druge razloge, ki so znani iz dnevnega en. scpdsja OTROŠKA RADOVEDNOST Jurček opazuje deklo. kako molze kravo. Ko je golida že polna. zakliče: Ančka, dajte kravici to mleko popiti in pomoLzite jo znova, *.o je tako zanimivo. Ne gre —Cuj, prijatelj, ali bi mogel nasvetova ti učinkovito sredstvo proti nespečnosti? — Nič lažjega. Slej do tisoč, pa boš gotovo zaspal- — Kaj se ti meša! Kako pa naj naučim šteti do tisoč svoiesa Ju reka. ki je star komaj tri mesece? Pred sodiščem Sodnik: Sram vas bodi. tako čeden fant, pa ukrade suknjo Službo ste izgubili in povrh ste še nakopali očetu sramoto Mladenič: Ubogi moj oče, ta suknja mu ie bila čez prs» pretesna i To je bil globok, čuden, pomemben molk v jasni prostorni, razkošni dvoran;. Podobe in sanje so prehajale z vojvode na Sussa, s Sussa na vojvodo Godrnia'oči magov glas ie bi! v teh sanjah, v nj h je bil tudi mrtvi otrok, čigar prsti so tvorili črko šin. Slednjič je prišel dvorni kancelar Scheffer. Zdaj ie spadal med zidove nasprotnike. Pot ga je oblil. ko je zagledal Siissa. ker je mislil, da ga hoče vojvoda soočit5 z zidom in bal se je. da bo imel težko stališče proti temu vražje r»remetenpmu možu. Toda zgodilo se ;e drugače Komaj je kancelar vstopil, se je vojvoda vzravnal in dejal s strogim, vojaško leden*m. uka-zujočim glasom presenečenemu ministru: »Navzoči gospod finančni ravnal se pritožuje, da se širijo o njem pođe klevete in zahteva, naj ga odpustim. Priznavajoč njegovo delo. ki ga je opravljal doslej v naše popolno in milostno zadovoljstvo, želimo, da nam ostant za v?ako ceno ohranen. Nm;šite tore; ^nkoi. Fks^lenca. potrdlo. legitimacijo, absoluten ali knkor pač to imenu'ere. vojvodski ukaz. ki nd-vezuie gospoda finančnega ravnatHfa vsake odgovornosti za vsa njegova d^jr-nja v preteklosti m bodočnosti V b^doč^ ne bo nikomur, na na- bo kdorkol1' odgovarjal za svoja de'an'a Napete to lis*'rn Italijanski vojaki in delavci zaposleni pri gradnji cest v Eritreji in zaseden- m ozemlju Abesinije. morajo že od začetka abesinske vojne požirati toliko prahu, kolikor ga ni požrla nobena armada, odkar pomni zgodovina. Prah abe^inskih pustinj jedo z vsako iedjo rr zalivajo z rdečim vinom. Požirajo prah kadar 6e vale oblaki cestnega prahu. Ico sfopajo za tovornimi avtomobili ali pa kadar prinaša vrter z gora t drobnim p:*>kom pomešan prah. Ponoći, kadar spe v svojih šotorih. ixn lega na pljuča, ker prodira skozi odeje, posebno ka^ar se napiie nočne rose. Abesinski p-ah ie siv ali 'dečka*t in k;-sel. rarvranh cestah tja le*i čez glež- nje Vdihav^n lega težko nfl p'iuča draži k dvse?pmu Vaš'ju in pro*i niemu ni učinkovitega sredstva Italijanski pionirji, za-nosleni z graditvik> cest. #v> podobni živim kipom Iz sivega ali rdečkastega kamna. Pot. ki iim Ki* v potok-h z obra/ov in golih tele*, rapošča v p*-ahu rmazane brazde, toda žilavi pionirii prenašaj muke s stičnim nasmehom, ki priča, da dobro vedo, Milijonarji v Angliji izumirajo Angleško finančno ministrstvo z veliko skrbjo zasleduje naglo padanje števila lijonarjev v Angliji od katerih je dobivala finančna uprava lepe dohodke. Leta 1930. tik predno je posegia gospodarska krza tudi v Anglijo ie bilo tam še 850 miPjo-narjev. večinoma 'sstnikov ogromnih ve.e-posestev, prihajajočih skozi dol^a sto etja od encaa plemiškes« rodu k drugemu. V prvem letu gospodarske krize 6e je ^krčilo število angleških milijonariev za 172, v naslednjem letu pa še za 226 Matematiki finančnega ministrstva, ki vsako leto pred sestavo proračuna po številu verjetnosti izračuna io koliko milijonskih prtmoženj bo zaradi smrti izn^emenilo lastnike in bo obremenieno z davkom od dedščine so začeli obupavati nad svojinu raixuni Sicer pa ni čuda. ker se 'e število milijonarjev kot rečeno močno skrčilo, poleg tega se je pa skrčilo rud' premoženje ostalih in zato co dohodk' davkov na dcdSčinc močno padli Kai to pomeni, bomo l?hko razumeli, če pomirimo da ie zanustil John Eller-m^nn nrd ?0,OW>.000 funtov šterlinaov in od tega ie dobila država 12.5 mil jnnov. Zapuščina mil'jonariev ie podlaga dohodkov iz rI iz p':sarne. na pragu ie pa še zamrmral: »V uradni Rst s to krpo% Drhteč po vsem telesu ie minister odšel. Suss se ie zahvarH s sužen skimi uradnimi besedami za to neizmerno, nezasluženo milost in izredno zaupanje. Toda njegove oči n*so b;le hvaležne, zrle so drzno 'zzivaioče in po*iiiehujcČe Nemo in sovražno Qta se gledala oba moža :n Karel Aleksander je spoznal, dn se n' odkupi Pod* ž:df — ie kriknl slednič srdito. Tn Suss ie odšel Ni pa odšel kakor kancelar. Stopal ie nočasi. glavo ponosno dvign;eno in s samozavestnim, škodoželjni smehljaem na ustih IToda voivoda ^e preklinial in besnel, ko ie ostal sam Rini e. rohnel trgal ne-J v'dne. močne, strahotne okove, ki so ga vezali z zidom 10 Pavolnsi ekspeditn: svetnik Ootz. ki e bil navzlic svoji oč:tni mladost- oovi- da se bodo nekega dne zgrudili s krvavo peno n« ustih. Ob cestah, po katerih *e pomkaio neskončne kolone tovornih avtom, b o\ n skoraj nobenega rast'ins'va. Prah pokriva vse redka trava in listie na dre> m *• sploh ne vidi Veje z uvelim li-t eni pokrite na debelo s prah »n. mo e k\i>v ' kak"r roke. izteaniene v ob ipnem ki H a i očitku. Prašne pustinie ovirajo Č'ovtk v noji pripekajoče solnce mu r^ t "d- ne m->re prinesti hladila in o Miha. Kadi- z k ne deževati se izpremeni prah v eos^o. neprehodno blato, v katerem ot»HCe i-a1 jan^k-i vozila in po katerem pcwl%a)q nešci le z največjo težavo Tod" ItaHHnalci VOJal hrepene po na'ivih in hh.tu k.i:*i le de/ jih more rešiti pnhu. ki Htm poraravj)e< da pljuča. Nepopisne muke prenalajo Itn lijani v Ahesiniii. njihov pouod je fd«»n naitežiih. kaT iih prnni z^odov ni ni jalnih vojn. Prav imijr> tist; ki p^avijn. da se Abesini ja sama ni:hole K rani da zeml.ia sama zap;ra sovv-ni roHk^ rfttft. Bvija^a. bi moja žena s svojo zahtev,, prodrla. Vlogo vara nega moža mora m igrati naprej. In tako je prevez i*-*trei!}iiv.i tngovee iz^rubU ženo in prijatelja. Iz Marlborr — Je le formalnost. V eni zadnjih številk >nio poročali, da je tekstilna tovarna Z* lenka & Co v Mariboru te dni odpustila vse svoje delavce. Kakor smo se informirali pri obratnih zaupnikih te tovarne, je odpoved zgolj formalnega značaja. Delavstvo je soglasno sprejelo odpoved, zaradi HIB* nja kotlov in kurilnih naprav in ker -o zgubljeni delovni čas nadoknadili z nadurami, ki jih imaJo že skozi dva meseca in jih bodo delali se nadalje. Delavstvo je po izjavah obratnih zaupnikov sad voljno, da to moglo praznovati božične praznike v miru in se 2. januarja zopet povrne na delo pod istimi pogoji in na ista mesta. _ Harmonikarje Rdefesja križa so f Za- ejrebu filmab. Kakor smo že poročali, so mali moriborski harmonikarji Rdečega križa, ki jih od uspeha do uspeha vodi neumorni vodja in priznani glasbenik g. Vifcko SuŠteršič, doživela triumfalen uspeh na dveh do zadnjega prost rora razprodanih koncertih v veliki razkošni dvorani Europa Palače v Zagrebu. Ker so tako sijajno uspeli ti mariborski samarijani* so jih povabili v studio Jugofilma v Zagret«, kjer ao harmonikarji igrali in peli za film. Tako bomo imeli priliko, da jih slišimo in vidimo na platnu v Union-kinu v Mariboru, kjei bo tekel film mariborskih harmonikarje* Podmladka Rdečega krita že v nekaj dneh. — Zaslniena kaien. Včeraj je mariborski mali kazenski senat obsodil 29 letnega delavca Avgusta Horvata iz Lipovcev žara di tatvine na 8 meserev strogega zapora. Take kazni ao umestne, saj skoraj ni dneva, da bi ne bilo v Mariboru in okolici kje ukradeno kako kolo. — V Celju aretiran Te dni je neznanec ukradel občinskemu tajni ki s 1'obrežja novo zimsko suknjo klobuik. rokavice in ogrtač. V rvezi a to tatvino *o včeraj v O-Uu aretirali nekega moža. ki je b41 istega dne v hiši. kjer je bil tajnik okraden. — Razglas. V smislu § 12 gradbenega zakona ter čl. 90 Pravilnika za izdelavo regulacijskih načrtov bo počenSi s 16. 12. 1986 do vključno 14.1. 1936 javno razgrnjena i*-prememba regulacije mestne četrti pod Kal varijo. Načrti bodo v navedenem torminu na vpogled v mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ul. št. 8/11.. soba št. 2 in sicer dnevno razen nedelj in praznikov med 10. in 12. uro. Ugovori zoper navedeno iz-premembo regulacije se morajo predložiti najdalje v 15 dneh po izteku roka za iav-ni vpogled, sicer se po § 8 gradbenega zakona ne bodo jemali v poštev. — Ciril Debevee, uvaževani režiser ljubljanske drame študira kot gost z maribor ski m ansamblom M. iRostandovo pretrealp-vo dramo >Vest< delo ki spada v isto vrsto kot na pr. »Stilmondski župan<, >Gr?b neznanega vojak a < itd. — Prva repriza >MalemeWanoTc, Krefto-ve jedke in odrsko izvrstno pisane tragikomedije, bo v soboto. 14. t m. za red C Delo je tudi v igralskem ozira izredno lepo uspelo. — Nedelja v gledališču. Dve priljubl)*ni opereti se ponovita po znižanih cenah. Popoldne ob 15. uri Straussova komična opereta »Beneška noec. zvečer vedno privlačna »Poljska kric san v komornega prokuratorja tajne pisarne, je z veliko skrbjo opazoval galantno pozornost, s katero je vojvoda naenkrat osrečd niegovo mater Joharmo UIricko Ootzovo in njegovo sestro Elizabeto Salome. Sam ni prav vedel, kaj naj počne Na eni strani je bila čast za vsako damo, če ie laz^l za no vladar in dolžnost podložnfc je bila prpadati od boga danemu gospodarju z dušo in telesom. Tudi njegovi kairer bi mogla ta vojvodova naklonjenost samo koristiti. Drugače >e pa zopet vodila pot od vojvode in k vojvodi vedno preko usodnega zida. Gotz je dobil celo vfcis, da Elizabeta Salome raje vidi zida, nego vojvodo Tn Seprav je M Siiss glede na svni polnžai na dvoru do gotove meje obvarovan ob:Ča;nega ž:dovskega smradu. ;e bilo vendar mučno misliti s« mater tn sestro v intimnem razmerju z n.fim. Morda bi bil napravil ekspeditni svetnik temu notranjemu razkolu kratek konec, odložil bi bil svoje mesto ter se umaknil z materjo in sestro na svoje posetvo na H-.i'bronnu. Toda prigoda z Napolitanko in vo'v^dova bolezen sta ga navdat z globoko žalostjo Spoznal ie da se je težko pregrešil nad svojim vladarjem m vest mu ni dovoljevala takega izhoda. Čakal je torej molče in neodločen, kako se bo stvar razvila. Ozadje italijansko — abesinskega spora Iz predavanja profesorja zagrebške komercielno ekonomske visoke Sole dr* J. Nagya Orejuje Joalp Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Pran Jeze rte R - Za upravo in inaeratm đei usta Oton Chrunoi. — v si v Ljubljani.