Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. S: Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * i Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogfcì'site dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «"30. mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ära erlho K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. V Stev. 254. Telefonska štavilka 65. Celje, v soboto, dne 6. novembra 1909. Čekovni račun 48.817. Leto !. Svojim spoštovanim volilcem in slovenski javnosti! Na Dunaju, dne 31. okt. 1909. Z ozirom na članke v „Straži" od 27. okt. in v „Slov. Gosp." od 28. okt., v katerih znani dopisnik po stari navadi na izvanredno nepošteni način laže in zavija, sem prisiljen javnosti sledeče naznaniti: Uvažnjoč važno in nujno potrebo izdatne podpore kmečkim živinorejcem, da si morejo po nižji ceni nabaviti za živino potrebno krmo, sem predlagal že meseca maja v proračunskem odseku rezolucijo, v kateri zahtevam od poljedelskega ministra in od vlade, da si dasta glede suše redno poročati in da pravočasno vse ukreneta za dovoljenje in razdelitev izdatne podpore. Ta resolucija je bila v odseku in potem v zbornici sprejeta. Sestavil sem v drugi polovici meseca junija tudi nujni predlog na zuor-nico ter delal na to, da ga podpišejo vsi štajerski zastopniki kmetskih interesov in da so ga tudi nekateri nemško štajerski poslanci kot predlagatelji podpisali. Trudil sem se za složno in enotno postopanje vseh štajerskih kmetskih poslancev, da bi bili naši koraki tembolj vspešni. Posredoval sem tudi v poljedelskem ministerstvu ter dosegel, da je še koncem junija zahtevalo poročilo od namestništva v Gradcu, katero je dospelo v prvi polovici meseca avgusta na Dunaj. Prej ko sem po zaključku državnega zbora (10. julija) šel na počitnice, sem se v poljedelskem ministerstvu informiral glede stanja te akcije in sem zvedel, da namestništvo še ni poročalo. Peljal sem se potem v Gradec in tam prosil za hitro in ugodno poročilo. Ko sem prišel 16. avgusta na Dunaj, sem v poljedelskem mini- sterstvu izvedel, da je poročilo iz Gradca semkaj že dospelo, da je ugodno in da predlagajo podporo od 2 milijonov kron. Ali zvedel sem tudi, da se poljedelsko ministerstvo še ne bode obrnilo do finančnega ministerstva, ampak da bode počakalo toliko časa, da pridejo poročila tudi od strani onih namestništev oziroma deželnih vlad, v katerih pokrajinah baje tudi primanjkuje krme vsled suše. Prosil sem, da se predložitev teh poročil urgira, da se stvar v kratkem reši in akcija, to je razdelitev, ne začne tako pozno kakor v preteklem letu. Dne 18. avgusta sera bil v avdijenci pri gosp. finančnem ministru in ga prosil, naj ne nasprotuje eventualnemu predlogu poljedelskega ministerstva za podelitev izdatne podpore in da dovoli tudi izdatno podporo za po toči prizadete kmetske posestnike v ormoškem in ptujskem okraju. Dobil sem ugoden odgovor. Dne 30. in 31. avgusta sem bil vnovič na Dunaju in vnovič povprašal, kako stvar stoji. Slišal sem, da se je poljedelsko ministerstvo obrnilo na namestništvo v Gradcu z vprašanjem, ali bi živinorejci hoteli rabiti tudi posušene od-rezke sladkorne pese. Reklo se mi je, da se bode poljedelsko ministerstvo koj po sprejemu odgovora obrnilo s konkretnim predlogom, glede podpore 2 milijonov kron na finančno ministerstvo. Posredoval sem še isti dau tudi pri sekcijskem šefu finančnega ministerstva pl. Englu, da tudi finančno ministerstvo stvar hitro in ugodno reši. Ko sem — mislim okoli 20. sept. — vnovič v poljedelskem ministerstvu i povprašal, se mi je reklo, da poročilo jj iz Gradca še ni došlo. V svoje ve-■ 1 i k o začudenje pa sem okoli 10. oktobra slišal, da stoji poljedelsko ministerstvo na LISTEK. Orlov in njegova žena. Ruski spisal Maksim Gorki. Preložil F e d o r Gradišnik. (Dalje.) Od tistega časa je Matrona strogo pazila nanj. Včasih se vsede kdo izmed hišnih stanovalcev k njej, navadno sodnijski sel Sevčenko, bradat podčastnik v. p., jako pameten, soliden Malorus z gladko ostriženo glavo in višnjevim nosom. „No, ali sta imela zopet kaj med sabo ?" jo vpraša" in zazdeha. „Kaj te briga?" ga zavrne Matrona neprijazno. „Niti najmanje'" pravi Malorus, nakar oba precej časa molčita. Matrona diha težko, iz njenih prsij odmeva nekaj kakor hrkanje. „Da se morate vedno vojskovati med seboj ! Ali tega res ne moreta pustiti?1." prične iznova Maloius. „To je vendar najina stvar", odgovori Orlova kratko. „Gotovo! .. Gotovo je to vajina stvar..." ji pritrdi Sevčenko in po- kima celo pritrjevalno z glavo. „Čemu se mi torej usiljuješ?" — vzkipi naenkrat Matrona nanj. „Ti si pa res huda ženska! Nobene besede si ne pusti reči! Kadar vaju vidim, tebe in Griško, mislim si vedno: kakšen parček! In sedaj se gri-zeta kakor dva psa! Batine bi morala dobiti vsak dan dvakrat, zjutraj in zvečer — potem bi vama že minulo veselje do prepira!" In jezno odide, kar je Matroni popolnoma prav. Že dolgo se govori po dvorišču, da ima Malorus s svojimi po-seti čisto posebne namene, in ona je jezna nanj kakor na vse ljudi, ki se vmešavajo v njene zadeve. Sevčenko gre kljub svojim štiridesetim letom z vojaškimi koraki v neki kot dvorišča, ko se mu naenkrat zakadi odnekod slikarski učenec Čišik med noge. „Ta je pa tudi koza, striček — ta Orlova!" je zašepetal važno podčastniku in prebrisano škilil na Ma-trono. „Tebe bom pa potipal za ušesa, razumeš ?" mu zapreti Malorus, smejoč se v svoje brke. Rad ima tega predrz- stališču, da ni občnega pomanjkanja krme, da torej ni treba posebne akcije in da se naj na eventualno krmo ozira pri predlogih, kateri se stavijo zavolj ujm. Hitel sem v poljedelsko ministerstvo in tam — bilo je proti koncu prve polovice oktobra — zvedel, da je gori omenjena žalostna novica resnična. Uvidel sem, da preti našemu kmetu-živinorejcu velika nevarnost, da treba delati z vsemi močmi in z vso odločnostjo, da se vendar dovoli posebna podpora. Dne 20. oktobra je bila prva seja državnega zbora. Go.voril sem z nekaterimi poslanci štajerskih kmetskih občin, jim namignil, da stoji stvar glede podpore zelo slabo, da treba skupnega in odločnega delovanja, da hočem zategadelj vse poslance sklicati na sestanek. Sklical sem vse štajerske zastopnike na 22. okt. in so se temu vabilu razun poslancev Roškarja, Piška, dr. Korošca in dr. Benkoviča skoraj vsi povabljeni odzvali. Pred sestankom sem slučajno srečal poslanca Roškarja in Piška in sem ju prosil, naj gotovo prideta, ker je stvar zelo važna in vlada noče ničesar storiti. Omenjena poslanca sta mi rekla, da gotovo prideta, ako se moreta odstraniti iz klubove seje. Dr. Korošca in dr. Benkoviča je slučajno srečal poslanec vitez Pantz in ju vprašal ali prideta. Dr. Korošec je vitezu Pantzu odgovoril, da ne prideta, ker je sestanek nepotreben, da je cela stvar v rokah deželnega komiteja v Gradcu in da so tam vse potrebno storili. Na sestanku sem razložil, katere korake sem do takrat storil, kako stvar stoji in da treba koj odločno delati, da se dovoli podpora. nega fanta, ki pozna vse tajnosti dvorišča, in v zabavo mu je, pogovarjati se ž njm. „S to se ne more nič pričeti", je nadaljeval Senka s svojimi odkritji, ne da bi se zmenil za Sevčenkove grožnje. „Slikar Maksimka je tudi poskusil — a je krasno odfrčal pri nji! Pok! mu jo je prisolila ... naravnost v zobe! Sam sem videl..." Mladostni, živahni in dovzetni deček vsrkava, dasi mu je šele dvanajst let, kakor goba vse blato iz obdajajo-čega ga šivljenja vase, in drobne gubice na njegovem čelu dokazujejo, da ima Senka že svoje misli. Na dvorišču je postalo temno. Visoko gori se razprostira štirioglati kos črno-modrega, v zvezdnem sjaju bleščečega se neba. S svojim kamenitim zidovjem izgleda dvorišče kakor temna duplina; na dnu te dupline sedi, tiščeč se v kot, mala postava Matrone, ki počiva vsled dobljenih udarcev in čaka na svojega pijanega moža ... * (Dalje prih.) Predlagal sem, da se vnovič stav nujni predlog, ki bode stavljen od zastopnikov vseh struj med štajerskimi poslanci kmetskih skupin in podpisan od vseh naznačenih štajerskih poslancev. Nujni predlog je bil sprejet in ravno tako tudi moj predlog, da se izvoli deputacija, ki bode posredovala pri ministerskem predsedniku, pri poljedelskem in finančnem ministru. Govorniki-poslanci na tem sestanku so mi izrekli zahvalo za mojo akcijo in mi odkritosrčno priznavali, da sem si s sklicanjem sestanka pridobil velike zaslusre. Izvolila se je deputacija, katera je bila sprejeta od imenovanih ministrov in le posredovanju oziroma odločnemu nastopu te deputaci j e se je zahvaliti, da se bode podelila posebna podpora za pomanjkanje krme. Primoran sem, akoravno ne maram govoriti o svojih zaslugah, omeniti, da so mi nemški kmetski poslanci Hagen-hofer, Pantz in Schoisswohl izrekli zahvalo in naglašali, da imam veliko zaslugo, če se je položaj glede podpore tako bistveno in tako dobro spremenil. Omeniti hočem tudi, da sem 22. oktobra dr. Benkoviča vprašal, zakaj da se ni sestanka udeležil. Na to mi je on med drugim tudi odgovoril, da je bil vzrok to, da dr. Korošec ni dobil vabila. Čudil sem se temu in omenil, da to ni mogoče. Povabil sem dr. Benkoviča naj gre z menoj v pisarnico zbornice, da se sam prepriča, da sem na listku med one, kateri se naj povabijo zapisal tudi dr. Korošca. Dr. Benkovič se je prepričal, da je tako. Malo pozneje pride k meni in mi reče, da dr. Korošec vabila ni dobil — šfd sem vnovič v pisarno in našel kupon, na katerem je dostavitelj vabila potrdil, da je dr. Korošcu vabilo dostavil. Omenjam to brez komentara. Björnson o veleizdajniškem procesu. V seriji „Le Courrier Europeen" je izšel članek norveškega pisatelja Björnsterna Björnsona, ki se bavi z notrajno politiko Avstro-Ogerske države z aneksijo Bosne in Hercegovine ter postopanjem proti Slovanom. On pro-matra odnošaje s stališča propagatola mira med narodi, in konštatira, da so prijatelji mira v Avstroogerski brez upliva, ker se ni ne požurijo, da bi dosegli mir. „Ali vem tudi to, pravi slavni pisatelj, da bi, ako bi se mi hoteli upreti največji pogibelji, postali prijatelji mira — na Avstroogrskem močneji nego pacifisti vseh ostalih dežel skupaj. Reformirali bi reformno propagando in dali bi priložnosti vsem pacifistom celega sveta, da sodelujejo pri delu, kateremu se ne da nič primerjati, kar so prijatelji mira storili do današnjega dneva. Spomnite se, da biva na svetu več kot sto milijonov Slovanov. (Tu je Björnson okroglo število pač veliko premalo okroglo vzel.. Op. ured.) Največja slovanska država ima razven Iz vseh navedenih dejstev se razvidi, da je poljedelsko ministerstvo odklonilo vsako podporo oziroma posebno akcijo zavolj pomanjkanja krme. Bil je skrajni čas za to posredovanje pri dotičnili ministrih, katero je pa imelo zaželjeni uspeh. Iz navedenih dejstev se razvidi dalje, da sem jaz tudi med počitnicami zasledoval celo stvar in da sem bil večkrat pri merodajnih krogih, da sem imel v stvari dobre informacije in da se nisem vsiljeval ko sem sklical sestanek poslancev, saj vendar nobeden drugi poslanec ni mislil na sklicanje tega tako potrebnega sestanka. Kes je marveč, da bi bil največji greh, ako jaz, ki sem bil dobro informiran, ne bi bil poučil drugih poslancev o žalostnem, nevarnem položaju in ne bi bil delal na skupno posredovanje. Nisem bil vsiljiv, ampak storil sem svojo dolžnost, ko sem vse štajerske poslance kmetskih skupin sklical in s tem povzročil skupno postopanje v taki, za obstanek našega kmeta izvanredno važni stvari. Otročje, če ne zlobno, je, ako dopisnik člankov v „Straži"' od 27. okt' in v „Slov. Gospodarju"' od 28. oktobra trdi, da so bili poslanci „Kmetske zveze" o stanju akcije glede suše informirani in da ni bilo treba posvetovanja, da se stvar dobro reši. Povdarja se v teh člankih, da so poslanci „Kmetske zveze" pripravili nujni predlog in baje s tem svojo dolžnost storili. Naravnost smešno je misliti, da je bilo z nujnim predlogom v tokratnem položaju kaj storjenega. Opravičen je tudi dvom, da li bi se dalo z nujnim predlogom poslancev „Kmetske zveze" kaj ugodnega doseči. Nujni predlog, na primer, katerega so vsi štajerski poslanci kmetskih skupin proti koncu julija t. 1. vložili, ni imel zaželjenega uspeha. Prav nerad sem tako na široko razkladal vse svoje postopanje v tej stvari. Ni moja navada se ponašati v javnosti s tem, kar sem storil izpolnu-joč svojo dolžnost kot kmetski poslanec. Grdi napad v teh že imenovanih listih pa me je prisilil, da sem tukaj razložil vse tako, kakor se je godilo in sedaj prepuščam z mirno vestjo sodbo vsem razsodnim ljudem. Na osebne žalitve ne maram in ne morem reagirati, v zavijanju in psovanju gospoda dopisnika „Straže" in „Slov. Gospodarja" res nisem kos. Dr. Ploj, državni poslanec. Politična kronika. ■ K položaju. V Celju, 6. nov. Iz „Slovanska jednote." Včeraj so se nadaljevala v četrtek prekinjena posvetovanja. Dr. Šusteršič je poročal o konferenci z načelnikom poljskega kluba, Glombinjskim. Posvetovanje je trajalo pozno v noč. Nova pogajanja z Glombinjskim in torej posredno z Nemci in vlado se prično po dosedanjih dispozicijah šele prihodnji četrtek, tako da bode do tedaj nekako premirje. Slovanska jednota stoji še vedno na stališču, da bi ne dovolila niti rekonstruiranemu kabinetu Bie-nerthovemu proračunskega provizorija in neobhodnih potrebščin državi. Njen sklep od četrtka kaže jasno, da ji je osebno vprašanje postranska stvar, temveč da odločno zahteva odstranitev sedanjega sistema; Bienerth še doslej ni nikjer pokazal, da bi bil s tem zadovoljen in je torej kot šef bodoče vlade nemogoč. Položaj sodijo vsi precej pesimistično. — V četrtek se je sklenilo pri seji parlamentarne komisije v Slovanski jednoti tudi, da se ne sme noben klub in noben posamezni poslanec, ki je član Slov. jedn. pogajati s sedanjo vlado. Za dovoljenje kakih pogajanj je treba posebnega sklepa Slov. jednote. — Posi. Vukoviča in tt. se je pooblastilo, da vložijo nujni predlog, v katerem zahtevajo, da se tako dolgo ne dovoli železnici, Kašova-Bohumin zvišanja tarifov in drugih beneficij, dokler ogrska vlada ne zasigura gradnje dalmatinske železnice Ogulin-Gospič-Pribadič. (Kaj pa je z belokranjsko, gospod dr. Šusteršič? Op. uredn.) Bienerth ali parlament? „Nar. listy" poročajo: Baron Bieflferth si je svest, da ima na dvoru veliko oporo v grofu Aehrenthalu in če nastane vprašanje, ima li odstopiti on ali parlament, pade odločitev, da parlament. V očigled skoraj nepremostljivim nasprotstvom v parlamentu bi torej ne bilo ničeesar čudnega, ako bi imeli v kratkem nove volitve. Zvišanje tarifov na Južni železnici. Z Dunaja nam poročajo z dne 5. novembra: Železniški pododsek v državni zbornici, ki ima zavzeti stališče k zvišanju tarifov na Južni železnici, je sklenil danes sledeče: Nameravano zvišanje tovornih tarifov na tega tudi pomoč pri drugih narodih; a ne moremo dvomiti, da bi ono v taki vojski, v katero bi se bila Evropa skoro zaplela, ne našli verni zavezniki. Nedavno je zasejal mir novo seme vojski. A krivice, kojih so žrtve danes Slovani, posebno na Ogerskem, pa tudi v Avstriji, izzivajo pri vseh slovanskih narodih gnjev, jezo, ki ne bo ostala brez posledic. Da, pa-li tudi more to biti drugače? Poglejmo raje, kaj delajo Madjari na Hrvatskem. Dovolite, dam Vam to povem. Sedaj citira Björnson krivice, ki so zadele Hrvatsko po sijajni obrambi prestola po letu 1848. Kakor nagrado za to bi bila imela dobiti Hrvatska svojo staro svobodo. Obljube so pa bile take, da niso skozi 20 let videli drugega ko madjarskega gospodarja, kakor tudi na Sedmograd-skem. Potem se Björnson spominja Hrvatom usiljene nagodbe, ki jim je gotovo nagrada za njihovo zvestobo. Govori o nezakonitosti Rauchove vlade in omenjuje pravi namen in vzrok srbskega preganjanja. Da si človek more predstaviti, kako vodi baron svoj veleizdajniški Južni železnici, ki bi bili potem za 7% višji ko na državnih železnicah, moramo obžalovati, ker otežuje gotov prometni okoliš, ker se je dogovorilo brez vednosti merodajnih gospodarskih korporacij in ker ne bo prineslo sanacije J. ž. Izjava vlade, da se je zvišanje tarifov od 1. jan. 1910 naprej odredilo samo provizorično in da ne velja za direktni promet s Trstom, se jemlje na znanje. Pričakuje se pa, da bode vlada čuvala industrijo in da ne bo dopustila zvišanja tarifov na živila. — Maštalkov predlog, da se izreče železn. ministru za njegovo sa-molastno postopanje v tem vprašanju graja, je seveda nemška večina odklonila. proces, treba povedati, da je bil odgovor braniteljev na obtožnico, ko je bila obelodanjena, zaplenjen. Pri zaslišanju so dokaze in priče, ki so izrekle, da je Nastič avstrijski špijon, bile odklonjene. Ni se dopustilo, da bi bile izjave, da so „veleizdajniki" res to za kar se jih toži, ovržene, ne, onim, ki so hoteli za to govoriti, se ni dalo besede. V jednem slučaju govori in trdi eden edini svedok, da je nekdo govoril o zaroti, a pedeset prič, ki so trdile nasprotno, je propalo. . Hrvatski zakoni pravijo, da ne sme biti nikdo v zaporu brez preslu-šanja. A vendar so bili obtoženci 8 mesecev v ječi, ne da bi bili zaslišani. A kdo so ti jetniki? Večinoma učitelji, kmeti in obrtniki. Mnogo jih je radi tega propalo in njihove rodovine so na cesti. A kako je sestavljen senat za to pravdo? Jeden častitelj mi piše: Bil sem obveščen, kaj se godi in nekega večera sem šel v kabinet nižje vrste. Tam je bilo nekaj članov sodišča pijanih do nezavesti, in slinavi so bili vsi povprek. Takim kreaturam je bilo izročenih 53 Srbov! Avstrijsko-turška zveza „Piccolo" poroča z Dunaja, da se vrše pogovori glede avsrijsko- turške zveze. Proti trgovski pogodbi s Orno goro piše sarajevski „Hrvatski Dnevnik". Pravi, da bi imeli od nje edinole korist Črnogorci, ki prodajajo svojo živino v Dalmacijo. Razmere v češki klerikalni stranki. „Venkov" poroča, da je češki dež. poslanec Adam, ki je bil izvoljen na klerikalni program, prestopil k agrarcem in se odpovedal svojemu mandatu. Drobne politične novice. Zveza avstrijskih industrijalcev je sklenila v zadnj; od-borovi seji protestirata proti nameravani določbi v novem Bilinskijevem finančnem načrtu, da bi se smelo za določitev osebnodohodninskega davka pogledati tudi v trgovske knjige. Mi-ljonarji branijo svoje žepe! V odseku za socij a Ino zavarovanje so se včeraj posvetovali o obveznem bolniškem zavarovanju. Glasovalo se bode v torek. Sprejel se je predlog posi. Lichta, da se zavarujejo za starost in onemoglost tudi vdove in sirote. Španski armadi v Melili se godi slabo . Vsled neprestanega deževja se grozno širijo različne bolezni, zlasti legar in mrzlica. Pri tem vojska proti Kabilom le slabo napreduje. Čas bi bil že, da se ustavi to brezplodno prelivanje krvi. Grški kralj Jurij zopet odločno misli na odpoved prestola, ker se boji, da bi bil neprostovoljno odstavljen in ker uvidi, da je tudi sedanja dinastija na Grškem nemogoča. — Vojaško sodišče je že začelo zasliševati Typaldosa. Ta izjavlja, da ga je k uporu prisililo stališče vojaške zveze, ki ni hotela podpirati teženj mlajših mornariških častnikov; streljati pa ni začel on prvi, temveč oklopnice. Rovolucija v Nicaragni. V tej mali srednjeamerikanski državici imajo zopet enega navadnih domačih prepirov. Revolucijonarji so predvče-rajšnim pobili čete predsednika Celaja; nekaj sto mož je padlo in uporniki imajo prosto pot do glavnega mesta Manague. Sedaj postane vodja ustašev predsednik in revolucije bode konec do prihodnje revanše. Theodor Roosewelt — ubit? Berlinski „Lokalanzeiger" poroča iz Pariza, da je bil Roosevelt pri svojem lovskem izletu v Afriki težko ranjen in da je že umrl. Oficijelno še ta vest ni potrjena. Klub čeških socijalnih demokratov v državnem zboru je sklenil oster protest proti nemškim jezikovnim zakonom. Sodruga Kristan in dr. Turna jih gotovo proglasita za narodnjakarje. Shod ruskih revolucionarjev. Finsko socijalistično glasilo „Työmies" (Delavec) poroča, da se je te dni vršil v Varšavi shod vseh ruskih revolucijonarnih frakcij, katerega so se udeležili tudi Armenci in Finci. Ustanovili so si posebno zvezo. Zarota srbskih škofov. V Nišu so odkrili zaroto srbskih škofov in drugih duhovnikov, ki so se zavzemali za to, da bi postal princ Jurij prestolonaslednik. Ministra Jovanovič in Timotijevič sta se peljala v Niš, da uvedeta preiskavo te zadeve. (?) „Madžarski dom" na Dunaju. V četrtek so slovesno otvorili „madžarski narodni dom" na Dunaju. Kmalu bodo menda nemški šovinisti vpili, da se bode Dunaj — pomadžaril Dnevna kronika. z Nekoliko statistike. Od kakih 1000 kilometrov državnih železnic pod upravo tržaškega ravnateljstva ni niti en meter na neslovenski zemlji izvzemši kratko črto Tržič-Červinjan. Le končne postaje, kakor n. pr. Trst, so na jezikovno mešanih tleh. Sicer tečejo te železnice po čisto slovenski zemlji. A sedaj poglejmo: kako je s personalom na teh progah, kakov jim je službeni jezik in kako se postopa z našim domačim elementom! Na ravnateljstvu državnih železnic v Trstu je: a) 200 uradnikov. Od teh je: 160 Nemcev, 23 Slovencev, 10 Italijanov, 7 Čehov in Hrvatov. Ali na važnih voditeljnih mestih ni niti enega domačina: Slovenca, Hrvata ali Italijana, b) 270 pod-uradnikov in pomožnih moči (diur-nistov i. t. d.) Od teh je: 160 Nemcev, 50 Lahov, 50 Slovencev, 10 drugih narodnosti. Tu je Slovencev sicer nekaj več. To pa le zato, ker se za take niže uradniške kategorije Nemci ne po-tezajo tako. Sedaj pa poglejmo, kako je zunaj izven ravnateljstva na progah, kjer so železniški organi v neposredni dotiki z ljudstvom, s strankami, kjer je neohodno potrebno, da uradniki poznajo deželne jezike, da morejo direktno občevati s strankami, ker sicer ni tistega zaupanja, ki je mora imeti ljudstvo do uprave železnic. Na progah je: a) 266 uradnikov. Od teh je: 116 Nemcev, 92 Slovencev, 24 Hrvatov. 33 Lahov, b) 2600 poduradnikov in nižjih uslužbencev (kondakterjev, vratarjev, poduradnikov za promet, telegr. čuvajev, magacinskih uslužbencev itd.) Med temi 1000 Nemcev, ki so večinoma poslovodje, vlakovodje, strojevodje, vodje majhnih postaj itd. c) Tudi med delavci je mnogo Nemcev. Iz boljših delavcev se rekrutirajo kondukterji, mag. pazniki, torej sploh poduradništvo. Tu je razmerje sicer nekoliko bolje, ali krivica je še vedno velika. Percentualno število domačih uslužbencev še vedno niti oddaleč ne odgovarja pravici. — Kakor rečeno: tudi med delavci na progi je Nemcev, ki izpodrivajo domači element in jemljejo kruh domačemu delavcu. Natančnih številk seveda ni možno podati, ker se razmere na progah menjavajo od dneva do dneva. Na nekaterih postajah so začeli postaje-načelniki iz nič vrednih razlogov poditi naše ljudi iz službe in klicati nemške delavce. Da se to godi preračunjeno in sistematično, priča že dejstvo, da so vsa važna in vodilna mesta zasedena od Nemcev. Ti že skrbe izza zelene mize za invazijo z Nemci. In to delajo tem laglje in drzneje, ker vedo, da s tem postopajo le v duhu direkcije in ministerstva. Načelniki in njihovi namestniki 8 oddelkov na tržaškem ravnateljstvu so vsi Nemci, razven enega podnačelnika. — Na železniškem ministerstvu je 953 uradnikov in med temi — nobenega Slovenca. z Dvojezični napisi pridejo na obmejne češke carinske postaje. z Mejniki so izginili. Gališki delavci, ki so imeli pn Lucavi opravila z novograjeno obmejno cesto, so na ogrski strani razstrelili nekoliko obmejnih kamenov z dinamitom. Ogorčeno ljudstvo jih je napodilo in so s težavo ušli. o Stroški veleizdajskega procesa v Zagrebu znašajo do konca oktobra 342.719 K 29 vin. Sam Nastič je pobral 15.000 K, tisk stenografskega zapisnika pa tudi stane krog 60.000 K. o Znanstveno preiskovanje Adrije. Pod predsedstvom načelnika znanstvene komisije v Budimpešti se je vršila konferenca, ki je sklenila znanstveno preiskati Adrijo in hrvatsko primorje ter oboje gospodarsko izkoristiti. o Pravda gospe Steinheil v Parizu. Pravda imenovane žene, ki jo sodišče dolži, da je umorila svojega moža in mater, da bi se lahko brez ovir zopet omožila, postaja vedno bolj zavozlana. Včeraj je bil zaslišan Lefeuvre, ki se pa drugače imenuje s pravim imenom. On trdi, da zadene krivda njega in ne Stemheilovo, ki ni bila pri drami prav nič udeležena. O svoji osebnosti in o sokrivcih ni hotel nič razodeti. Stein-heilova pravi, da Lefeuvrea ne pozna. — Sodnik je mladiča slednjič ugnai v kozji rog, da je obstal, da o posameznostih umora nič ne ve, in da ni bil udeležen. On je hotel samo dokazati nedolžnost Steinheilove, ki se mu res zdi popolnoma nedolžna. Povedal je še, da se piše Rene Collard, da je 17 let star in igralec. z Carinska zveza med Srbijo in Bolgarijo. „Trgovski Glasnik", glasilo srbskih trgovcev, je priobčil članek, v katerem govori o možnosti, da se sklene carinska zveza med Srbijo in Bolgarijo. Med drugim pravi: Zdi se, da namerava Avstro-Ogrska obnoviti s Srbijo pogajanja radi sklepa trgovinske pogodbe, ki so bila svoječasno pretrgana. — Na Dunaju priznavajo važnost eventuelne carinske zveze med Srbijo in Bolgarijo, ki bi zavzela 100.000 kilometrov balkanskega ozemlja. Bolgarija je bila vezane na Avstrijo le po neznatnih gospodarskih interesih, a sklep carinske zveze bi bil prvi korak za zvezo balkanskih narodov. Omenjeni list zaključuje, češ, da je Avstro - Ogrska s svojo dvojno politiko kakor agrarna in industrijalna država v nevarnosti, da povsem izgubi balkanski trg. z Ignac Paderewski praznuje dne 6. novembra svoj 50. rojstni dan. Rojen je bil v Kurglovi na Podolskem in je užival prve nauke o glasbi doma. Z 12. letom je prišel v Varšavo na kon-servatorij in januarja leta 1888. je prvikrat koncertiral, ,nakar je nastopil slavno svojo pot v Parizu. o Nov otok. Poveljnik francoske jedernice „Thiers" z imenom „Quatre-vaux" je javil nekemu v Sidneyu v Avstraliji izhajajočemu časniku, da je našel v Tihem oceanu na širini 0 in zapadni dolžini 12890 nov otok vulkanskega postanka. Kapitan še pravi, da je krog otoka močna struja, ki hoče ladje k otoku zavesti in jih ob skalah razbiti. o Najdeni balon — prepoznan. — Veliki balon, ki so ga bili našli osamljenega v holevski dolini za Tatro je bil brez dvoma last Bleriotovega prijatelja in sotrudnika Leblanca. On obsega 2200 kub. metrov in se naziva „Ile de France". Omenjeni aviatik je bil 3. oKtobra v Švici pri Curihu navzoč pri Gordon-Bennet-letaijju. Tam so se bili ponesrečili, oziroma Leblanc in njegov drug sta se rešila, balon je pa šel sam v Galicijo. o „Slovenska" in „Vodnikova" ulica v Zagrebu. Občinski svet zagrebški je eno ulico imenoval „Slovensko ulico", eno pa v spomin pesnika „Vodnikova ulica". o „Hrvatska", glasilo „Hrvatske stranke prava", ki stoji na verskem stališču, obsoja v svoji četrtkovi številki hrvatsko versko (t. j. klerikalno) politiko sarajevskega nadškofa Stadlerja v Bosni in odobrava politiko „Hrvatske Narodne Zajednice" in dr. Mandiča kot najboljšo in najbolj spa-sonosno hrvatsko politiko v Bosni. o Predsednik ogrske zbornice Justh in Hrvati. 3. t. m. je imel klub neodvisne stranke živahno sejo. Interes udeležencev se je koncentriral krog predsednika zbornice Justha, ki je ostro napadel 67 aše. Izjavil je: „Našo narodnostno politiko treba premeniti, ker se na dozdanji način nič ne doseže. 67-aši so ve