»pkolktarec" j k delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC \ . ____ Official Organ V ugoalav Federation, S. P* — — Glasilo J ugonlovanHke Socialistične Zveze — glasilo — i prosvetne matice j. s. z. |T. — NO. 1427. - —«•». «, iMT.at it. CHI CAGO, ILL., 16. JANUARJA (Januarv 16), 1935. t »r ( aifreM of Marrk Sr4, INTU. ' ' * ' " • I Cklma«. III.. aa«irr tke Ari • i* ŠPEKULIRANJE VLADE 1'ubiUlinl al VJW U .•tuli «t| LETO — VOL. XXX. ZOPER KRIZO zmotno tolmačenje Cena pobotanja med Francijo in Italijo vzrokov depresije j 7 Nad štiri milijarde za javna dela in relif. - Visoke postavke za militarizem Administracija upa, da privatna industrija okreva iz ohromelosti in zaposli delavce ADMINISTRACIJA v VVashingtonu se nadeja, da bo pri-vatra industrija v doslednem času v stanju zaposliti večino brezposelnih, dotlej na se jih naj preživlja s pomočjo javnitrdet koristnega značaja, za katera določa vladin proračun za bodoče fiskalno leto nad .'tiri milijarde dolarjev. Povprečne plače pri javnih delih naj bi bile med $900 do tisoč do-J larjev na leto. Privatna industrija bo med tem okrevala, menil vlada, zaupaifje se vrne in delavci dobe spet zaslužek v privatnih podvzetjih. kakor so ga imeli pred krizo. Ampak vlada ni tako zelo prepričana, da bo brezposelnost ren odpravljena v toliki meri. da ue bo več akuten problem. zaTo je-sprejela načelo zavarovanja proti brezposelnosti. Tcda njen predlog je zelo pomanjkljiv in ie temu so kapitalisti nasprotni, četudi je ja-:-no. da bodo vse stroške tega zavarovanja nosili konsumenti, toiej delavsko ljudstvo. Celoten proračun znaša nad 8 milijard 500 milijonov. Od tega gre 4 in pol milijarde za javna dela v boju za odpravo krize in za relif. Za oboroževanje in za stroške s prejšnjimi vojnami (obresti na vojne dolgove, penzije veteranom itd.) določa budžet blizu dve milijardi štiri sto milijonov dolarjev, torej drugo največjo postavko. Tudi relifni fzdatki so posledica svetovne vojne, ta pa je bila posledica kapitalizma. Tako je sam sebe pripravil v ogromno gospodar- sme tako imenovati,, koristil bas tistim, ki posedujejo največja bogastva, čemu ne bi z' njo sodelovali, jih vprašuje in j kliče v ghu no mesto na posvetovanja. Resnična slika "okrevanja" je, da je bilo lani število brezposelnih večje, kakor pa leta 1933, in stotisoče družin več na relifu kakor leto poprej. Na' urugi strani so dobički bogatašev in velikih korporacij znatno ' narasli, kajti tudi tiste vsote, ki jih vlada troši za relif, si koncem konca najdejo pot vi blagajne onih, ki posedujejo! takozvana "ameriika" boga-1 stva. Dokler vlada ne spozna, da I Ameriška delavska federacije nemogoče ozdraviti kapitali-| i* Je Po dolgem času odlo-zem in ob enem rešiti problem Dolgovi Zedinjenih držav rastejo že v 34. milijardo dol. N»* podlagi sedanjega proračuna »vezne vlade bo vnašal deficit v prihoinj m fiskalnem letu okrog 4 in pol mil jarde dolarjev, kar bo dvignilo zvezni dclg nad 34 milijard. A ko vrhovno sodišče odloči, < a kongret ni postopal ustavno, ko j« vladi odobri plačevati libertjr in druge v zlatu garantirane sva-zne bonde z dolarjem manjše zlate vrednosti, kot pa jo je imel takrat, ko je bilo posojilo izvršeno, bo državni dol« še 17 milijard večji. V t#m slučaju bi v'ameriških financah nastal večji kaos. kakor je bil I. 1933. Na podlagi sedanje vrednosti dolar ja bo v prihodnjem fiskalnem letu znašal zvesni dolg blizu $270 na vsako osebo v tej deseli. V Angl ji pride na vsako osebo celo $696 državnega dolga, v Franciji blizu $262, v Italiji $124 in slično razmerje je v drugih evropskih deželah. Ti ogromni dolgovi, ki »o nastali največ zaradi militarizma in vojne, so potlačili ljudstva še bolj v revščino. SLIKA STAREGA SISTEMA Predsednik A. F. of i L., W. Green za socialno zakonodajo nezaposlenih ter razlaščenih, bo le podaljševala krrzo. Rešitev je v razlastitvi tistih, ki imajo milijarde — torej socializacija, brez katere za delavce in farmarje ne bo prosperitete. sko krizo, v kolosalne ekonom-1 •—------ ske polome, radi katerih trpi Plebiscit v Posaarju pomanjkanje ne-teto milijonov ljudi. Vlada v VVashingtonu se torej nadeja, da ji treba drugega kakor nadaljevati s svojo sedanjo finančno politiko, ki gazi v dolg, in urediti kontrolo za reguliranje privatnega gospodarstva, zavarovati privatni profit in ustvariti zaupanje med ljudstvom, pa bo problem rešen. To se ji zdi enostavno. Uver-jena je, da bi bilo krize že napol konec, ako bi toliko kapitalistov in velebankirjev ne podpiralo propagande proti sedanjemu delu vlade. Kajti tudi administracija ve, da je njen ekonomski program, če se ga izpadel v prid Nemčije V plebiscitu prošio nedeljo v Posaarju je bilo oddanih 525,-756 glasov, od teh za pridruž?-nje Posaai ja Nemčiji, kateri .ie pripadalo pred vojno, 477,119 glasov ali 90.8^, za naialjeva-nje kontrole lige narodov na 1 to pokrajino 46,513 glasov, in za anektiranje k Franciji 2,124 glasov. Za nadaljevanje ligine kontrole so glasovali socialisti in komunisti. Njihovo število glasov znaša 8.8 odstotkov: Max Braun, socialistični voditelj e-notne fronte v Posaarju proti hitlerrzmu, je izdal nov proglas na delavstvo, da se naj pripravi na boj z naciji. MUSSOUNIJEVO PRIJATELJSTVO JE NAPRODAJ ZA KONCESIJE m Imperialistično kvartanje z ljudstvi kolonij. — Diplomatsko izoliran je "tretjega raj ha" v V zlic obetanjem administracije v Washingtonu in grmenju rasnih "so-cialnih" pridigarjev •• prizori, kakor je na tej sliki, v tej deieli nekaj obi-čajnega, poleg onih, ki se dogajajo v področju zveznega relifa. Delavec, ki je dal svoja leta industriji, je danes na cesti in čaka pred dobrodelnimi ustanovami ali v relifnih uradih na pomoč za preživljanje. Veliko rajše bi delo, ki bi mu dalo sasluiek, toda v sedanji uredbi ga ni sadosti za vse. VELIK NAPREDEK INDUSTRIJE IN PRODUKCIJE V SOV. UNIJI čila bojevati se za zavarovanje proti brezposelnosti in za pokojnine starim dela>vcem, torej za stvari, ki jih je do te krize zametavala. Federacija je spre-! jela svoj minimalni socialni Veliko obratov je že doseglo kvoto, ali pa blizu kvote. — Težave z železniškim omrežjem SVOJEM strahu pred pretečo vojno 8 Hitlerjevo Nemčijo ie Francija lansko p'let je sklenila sporazum s sovjetsko C ni jo iji ji n gladila pot za pristop v društvo naroda i, n -tem pa ji bila res čas tudi v tajnih pogajanjih z.Mnssoliri runi nstop nki iz istega razloga, namreč, da se či.iholj v < , vj< 'seh strpneh pre4 Nemčijo in jo diplomati?no izolira. To e j Franci^ posrečilo, kajti Poljska je danes edina, ki je s "tretjim rcjhom" v prijateljsko diplomatičnih odnošajih in ima z njim tu H posebno obrambno in nenapadalno pogodbo. Italija je bilo Franciji neprijazna skozi po vojni, posr.br.o Še pod vlado Mussolinija. Francija Ik če, da meje v Evro n ost n jo kot jih je določila versaillska pogodba. Italija je * a če'u tistih držav, katere negujejo politiko revidiranja evropskega zemljev ida. Te de tele so poleg Italije Madžarska, Nemčija,\ Avstrija in Bolgari ja. Italija je moralno podpirala Hitlerjevo gibanje še p redno se je polastil vlade. Ko je postal kancler, mu je bil Mussolini še bolj naklonjen tn njt-gori zastopniki so podpirali nemške v d ruš t: ji narodov. Francija se je zbala, da jo v Genevi zapuste vse velesile, kajti tudi Velika Britanija se je ohlajala proti nji. Medtem je Hitler storil napako, da je preočitno pokazal svoje stremljenje razširiti meje Nemčije do Italije s prisvojitvijo Avstrije za "tretji raj h". Mala Avstrija ni za Italijo v ničemur nevarna soseda. Toda velesila Nemčija na pragu Italije, to bi bila druga stvar. In tako je Mussolini svojo naklonjenost Nemčiji hipoma umaknil in ji celo zapretil z okupiranjem Avstrije, če naciji v nji ne prene ha jo s svojimi /mčističnimi napori. Tako so se spremenili tudi odvošaji Italije do Francije. Skupen strah pred Nemčijo ju je zbližal. Toda vlada v Parizu s te,n še ni bila zadovoljna, kajti zaveda se predobro, da je prijateljstvo Italije stvar, ki je naprodaj onemu, kateri največ ponudi. Chvne ambicije Italije so, dominacija v centralni Evropi, nadvlada ,il Balkanom, razdelitev tistih delov Jugoslavije, ki so bili p. e avstro-ogrska posest, popolna kontrola nad obema obrež :,na Irana, kar pomeni osivjitei Dalmacije za Italijo, os oj'te 7 d nega zaledja za Trst in pa nova razdelitev kolonij v Afriki . Italije in na stroške Francije. Jugoslavija je zaveznica Francije, zato Je naru . , coski zunanji minister Laval ni mogel pristati v t Mu ambicijo, pridobil pa ga je za idejo sporazuma me 1 Jugosh• ij i Italijo, kateri sta si sedaj sovražni. Laval je Mv.Sr-ol iO i i ^ ta ,yri Oirromni napori sovjetske Uniie za odpravo odvisnosti od indu strije tu i ih dežel se ugodno razvijaio. Prizadevanja za zgraditev velike industrije, ki iih ie določal načrt v prvi pet- f>trronino poglavje, ki bo v zgodovini sovjetske Unije vedno živelo. Rezultati v produkciji po prvi petletki niso bili vzpodbudni. z iziemo nekaterih obratov. čal, da je za sedaj najboljše, da meje v Evr' pi oatauejo /< t (Nadaljevanje na 2. strani.) m NEPOTREBEN STllAII Predsednik Roosevelt torej ni socialist in njegov program je v resnici namenjen v obrambo kapitalizma. bi sodelujejo z vlado in naj se nikar ne boje, da stremi ne\v deal ugladiti pot sociajizmu. Še pred dobrim letom je mi- "Vlada je z businessom in ga lijone delavcev naivno mislilo, želi vzpodbujati. Bugabu. d« je vlada proti motivu profita, je prešel." To je izjavil dne 13. januarja v Washingtonu Daniel C. Roper, trgovski tajnik v Roose-veltovem kabinetu, kf ima enega najvažnejših uradov v vladi. V istem govoru je izjavil, da se i je ameriški business pričel že zavedati, da ga administracija skuša rešiti pred nevarnostjo socializma, ne pa, da ga peha v socializem! Vlada hoče, da je vsak legitimni business deležen profita, je dejal dalje, in v ta namen je storila dozdaj vse, kar je mo-ffla, da omogoči privatni trgovini in industriji dobičkonosen obrat. Tajnik Roper ni edini, ki sku-ira pridobiti vladi popolno zaupanje industrialcev in veleban-^irjev. Tudi Roosevelt jim je že zagotavljal, da naj brez skr' da so "newdealerji" večji socialisti, kakor pa npr. Norman Thomas. V tem mnenju jih je utrjevala tudi kapitalistična propaganda — v svojo korist seveda. WILLIAM GREEN program, ki je ob enem v sedanjih okončinah maksimalen, v katerem zahteva skrajšanje delavnika v vseh obratih na 30 ur na teden, zadostne mezde, zavarovanje proti brezposelnosti in starostno pokoj mino. Svoje načrte je predložila kongres-nikom in njen predsednik Wm. Green ima nalogo, da jih pridobi zanje. V koliko bodo demo-kfatski kongresni ki pri volji upoštevati-želje A. F. of L., je seveda drugo vprašanje, četudi si /večinoma skušajo ohraniti njeno naklonjenost. letki. so bili spremljani s samo- Velikanske tovarne in elektrar-•^atajevanjem in velikimi žrtva- ne so bile zgrajene skoro pre mi vani je bila 20c za 82 strani manj. Mi bi radi dali to jubilejno S svojim sklepom, izdati "Majski Glas" na 100 straneh, riskiramo, kajti Če ne do' imo ZA PROTI DELAVSKE POSTAVE Gibanje za sprejem in za poostritev že obstoječih protisin-dikalističnih zakonov narašča. Vodstvo ameriške legije je izdelalo osnutek za predlogo, katera zabranjuje pravico do predlogo, ki jemlje komunistom pravico do tiketa na glasovnicah. Vsi departmenti A-meriške legije, kar pomeni njene organizacije po držaivah, so dobile navodilo, da naj z vsemi močmi delujejo za sprejem te kandidatov vsaki stranki, ki je za odpravo "ameriških institu- "protirdečkarske" predloge. cij in strmoglavi j en je njene Hq Chaillaux, direk- ■vlade . V svoji propagandi go- ...... vori le o komunistični stranki tor amerikanizacijskega odso- in ungira vse države amerištf;a Glasa" za naročnin «, ki n«* pokrje niti tokovnih n drugih .-kov. Kno pojasnilo k temu je, ALI VESTE koliko članov in koliko imovine ima ta ali ona jugoslovanska podporna organiza- ' i« n v čem j** tnv^-ttrann ? To in *dru££ poc!atli*» o n"ih Amcr':ki tiru r In lei ko-dar letnik H3S. rn*i •f i proletarec LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA. Kongres, ki ima priliko uresničili demokratske obljube IZHAJA VSAKO SREDO. l«Uj« Jugoslovanska D*Uvilu Tiskovna druibi, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.76; za četrt leta $1.00. Inoiematvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. . V«i rokopizi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. proletarec Publiahed every Wednesday by the YugoaUv Work.men's Publishin® C®., Jnc. Eatafbliiihed 1906. Editor. ...............................Frank Zaitz. Business Manager.................Charles Pojforelec. > SUBSCRj;PTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. proletarec 3639 WEST 26TH STREET Telephone; ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL. Mučenje Tom Mooneya se nadaljuje Danes ni nikomur več skrito, da je bil Tom Mooney obsojen za bombni napad na patriotiČno parado v San Franciscu ne da bi mu bil zločin dokazan. Plutokracija si ga je zbrala za tarčo in mu naprtila kazen. Zdaj se brani priznati svoj — zločin. Zato naj Tom Mooney ostane kriv in čaka smrti v ječi. Dotični, ki je, ali ki so leta 1916 s svojo bombo ugonobili nekaj življenj demonstrantov za "pripravljenost*', niso storili nikomur nikakega hasna, razen reakciji v -Callforniji. Tom Mooneyu pa so povzročili prisilno preselitev v zapor, katerega se kljub silnemu trudu ne more oteti. Tom Mooney je energičen bojevnik. Njegov Molder's De-fense Committee vrši obrambno delo pod njegovim vodst/om. Tom Mooney je dosegel, da so se zavzeli zanj sodniki, odvetniki in mnogi drugi vplivni ljudje, ni pa mogel še doseči tistih, ki ga drže v zaporu. Governer Merriam je pred volitvami lanskega novembra obljubil, da ne bo gluh za Mooneyjevo zadevo. To je izjavil, da vzame vrednost obljubi Upton Sinclairja, ki je dejal, da bo Mooneyja takoj osvobodil, čim bo izvoljen "za governerja Ca-lifomije". Oba kandidata sta porabila Mooneyjev slučaj v kampanji. Merriam se je po izvolitvi obljubi Mooneyju ognil z izgovorom, da ne more storiti ničesar zanj, ako tudi bi rad, češ, Mooneyjev obrambni odbor je med tem prignal njegovo zadevo na vrhovno sodišče, "zato ne spada več v moje (Merriamovo) področje". Tom Mooney je v ječi 19 let. V svojem boju za osvoboditev je storil ogromno — veliko več, kot pred njim katerikoli drugi politični jetnik v tej* deželi. Nihče mu ne more zanikati svojstva individualizma, odločnosti in bojevitosti, toda baš raditega je plutokracija v Califor-niji storila nepisan sklep, da naj Mooney ostane •/ ječi. Ako bi bil oddal svojo obrambo in boj za osvoboditev npr. socialistični stranki, kakor jo je Eugene V. Defbs in drugi socialisti, bi se s trudom, ki je bil vložen dozdaj v ta boj, cilj prejkone že doseglo. Tako pa je bila A. F. of L. za njegovo o»brambo vseskozi mlačna, posebno še, ker je Tom Mooney pristal v predloge komunistov in jim dovoHl, da so organizirali kongres v njegovo obrambo. Ko je uvidel, da so priredili vso stvar po svojem starem "komunističnem" običaju v prid kolekt za svoje akcije, toda pod pretvezo, da se gre za njegovo osvoboditev, jih je zagrabil za račune, in pri tem je ostalo. .„ Po teh skušnjah vodi borbo znova omenjeni odbor unije, kateri Mooney pripada. Izgleda, da ima pred seboj prav tako težak boj, kakor ga je imel v proSlosti. Ako Tom Mooney umrje v ječi, bo "justica" rekla, da je umrl zločinec. Ako ga oprosti in prizna, da ni imela dokazov za obsodbo proti njemu, tedaj s tem tudi prizna, da je ona postopala zločinsko. Tega noče. In nikjer ni močne sile, ki bi oblasti primorala, da izpuste na prosto človeka, proti kateremu nimajo drugega dokaza, kakor da je radikalec. Mi bi rajse, da bi Tom Mooney prepustil vodstvo za svojo osvoboditev Uniji za civilne svobodščine, in še bolj nam bi bilo Ijutbo, ako bi obrambno akcijo organizirala socialistična stranka. Toda Tom Mooney je radikalec individualističnega tipa, kakršnih je bilo na zapadu mnogo, in rajše trpi, kot da bi vodstvo in določanje strategije v boju za odvzem krivice, ki mu je bila storjena, prepustil komu drugemu. To nas seveda ne odvrača od boja za njegovo osvoboditev ali od sodelovanja z njegovim odborom. Tom Mooney je žrtev razredne justice. Zato cilj našega boja ni samo ossoiboditev Tom Mooneya, ampak odprava sistema, ki povzroča razredno justico. MUSSOLINIJEVO PRIJATELJSTVO JE NA PRODAJ ZA KONCESIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) ,fa se Italija in Francija sporazumeta za skupno taktiko napram Vemčiji, katera je v »led bojevitosti in nagona po maščevanju obema nem mu. Veliko tma, kar sta Laval in Mussolini sklepala na njuni konferenci ta mesec v H i mu, jeie vedtu* tajna zadeva. Pogajala sin se kot predstavnika dveh imperialističnih sil, ki ju tdrutuje strah pred rastočo tretjo imperialistično velesilo. In sta mešetarila, Francija je glasom poročil prepustila Italiji velik del dveh svojih kolonij v Afriki in ji ob enem obljubila nuditi nadaljno finančno pomoč za ohranitev sedanje vrednotiti lire na mednarodnem finančnem trgu. Brez te francoske pomoči bi bil italijanski finančni tistem t profilih dveh letih ie »krahiral. Tako je moral tudi Mussolini nekaj ptrpustiti. Sporazum med Francijo in Italijo, v kolikor je dosežen, je torej imperialističen sporazum, sklenjen na račun ljudstev, ki nimajo pri njemu nobene besede. Najnevarnejši je Abesiniji, v kateri se moč Italije mled novega dogovora poveča. Tako sta Laval in Mussolini "zavarovala" mir v centralni Evropi, toda zavarovala sta ga z istega stališča, kot ga varuje "mirovna" ve/saillska /x>-godba. Gornja slika j« s dne 3. januarja t. L, ko je skupno državah, kajti nihie jih ni mogel odnesti, če svojih oh zasedanj« svesnega kongresa (senatne is poslanske ' ljub ne ievrii — in dosdaj jih ie ni, bo to le s nova do- sbornice) posetil predsednik Roosevelt (v sredi na levi strari slike) in ji prečita! svojo poslanico o položaju in o svojih namerah. Demohratska stranka ima v obema sbornicama absolutno večino. Bogastva so ie vsa v Zod. haaalo pravilnost socialistične trditve, da demokratska stranka valic predsedniku Rooseveltu ni drugega kakor stranka sa službovanje kapitalizma, kar je 13. jan. potrdil tudi tajnik Roper. udarja, mu tisoči — on pravi milijoni — verjamejo in ga zalagajo z denarjem. Toda kako naj bo človek za socialno pravičnost, če pa je v boju proti edino resnemu gibanju, ki je za o 1-pravo kapitalizma'in s tem res za socialno pravičnost? Father Coughlin je že neštetokrat izjavil, da je proti socialistom in proti gibanju, ki ga označujemo z "mednarodni socializem". Kako-razume* ta prečastiti gospod boj za socialno pravičnost, je dokaza) tudi v govoru fcroti Mehiki. Navdušuje se za "preganjano" katbiiško cerkev v republiki ob Rio"Grande, torej za tisto duhovščino, ki je skozi vso dobo služila trinogom, ki o potapljali princip socialne pravičnosti v krvi izkoriščanega meji iškega ljudstva. IZ NAŠEGA GIBANJA We»t Mineral, Kant. — John konferenca klubov JSZ in dru-Marolt si je vzel za nalogo ob-j štev Prosvetne matice. Prične iskat-i rojake za Proletarca in se ob 10. dopoldne. Delokrog rezultat je bil pet naročnin. te konference je vzhodni Ohio Clifton, Colo. - Peter Zmer- ' in obmeJn* ^ Vidini jo. zlikar je poslal poročilo o raz-i Milwaukee, Wi§. — Jacob merah v svojem okraju z ozi- Rozich poroča o prodajanju ko-rom na agitacijo in obljubil Po- ledarja*v Milwaukeeju in meni, gorelcu v nji svoje sodelovanje, da se jih bi moglo raz pečati Konfuzni bojevniki za "socialno pravičnost" V tej krizi so se pojavili že nešteti evangelisti "socialne pravičnosti", ne da bi vedeli, kaj pravzaprav hočejo. Med onimi, ki so zdaj v ospredju javne pozornosti, je predsednik Roosevelt, Huey Long, dr. Townsend in Rev. Coughlin. Vsi ti ljudje imajo vsaki svoj program in zametavajo programe drugih. Roosevelt je seseda izmed njih najznamenitejši in vanj polagajo milijoni največjo nado. Zaupanje vanj je med maso ogromno, dasi je danes več brezposelnih, kakor jih je bilo pred letom, in povprečen zaslužek lani je bil nižji. Senator Huey Long je demagog, ki kontrolira državo Loui-siano. Kapitalistično časopisje ga smeši in napada, ker je privatnim interesom pač škodljiv, kar seveda še ne pomeni, da je to, kar počne Huey Long, res boj za socialno pravičnost. To je V prvi vrsti Longov boj v prid njegovih političnih anVbicij. Dr. Townsend opaja ljudi z utopičnimi penzijami, ki bi po njegovem rakunu znašale kakih 20 milijard na leto. Njegov program se glasi zelo enostavno, vsak človek ga lahko razum?, ne razumejo pa, da je zgrajen na sanjarstvu. Rev. Coughlin se je uveljavil s svojimi govori po radiu. Njegova unija za socialno pravičnost ima baje^e pet milijonov članov. On s tem ni zadovoljen in hoče 10 milijonov članov. Toda edin njihov privilegij v uniji je, da so člani, in da prispevajo Father Coughlinu. On edini odločuje v nji, on edini ji določa program, in on edini pošilja v VVashington v njenem imenu agente, ki naj s kongresniki argumentirajo za "socialno pravičnost". Father Coughlin je demagog in politični raketir prvs-ga reda. V svojem govoru v Vadiu predprošlo nedeljo je med drugim izjavil, da je proti komunizmu, proti internacionalnemu socializmu, proti hitlerrzmu — in za Roosevelta ter socialno pravičnost. Ker se zna igrati z be^dami in jih dramatično po- Poslal je tudi naročnino na Proletarca. Virden, 111. — Simon Kavčič je poslal naročnino na Proletarca tridesetič. On je naročnik od početka lista. Sodeloval je tudi pri njegovi ustanovitvi. Zaeno s svojo trideseto ponovitvijo naročnine je naročil dva Amer. druž. koledarja. Eaat Helena, Mont. — Od Frank Hrella smo dobili naročilo za knjige v vsoti $11.70. Ragget, Colo. — Ko je Geo. Volk poslal vsoto za en koledar, ki ga je naročil, je v pismu pripomnil, da si bi zelo rad naročit Proletarca, toda slabe razmere mu .tega ne dovoljujejo. Cleveland, O. — Klub št. 27 JSZ je naročil še 25 izvodov koledarja. To je bilo njegovo tretje naročilo. Največ jih je prodal Anton Jankovich. V svojem zadnjem pismu je poslal 16 naročnin in sporočil, da namerama posetiti tudi naselbino Lorain v gvrho prodajanja koledarja in splošne agitacije. — Rose Jurman je poslala $5 v podporo Proletarcu. Girard, O. — John Kosin se je oglasil s še eno naročnino. Detroit, Mich.—Joseph Kor-sich je nabral žest naročnin na Proletarca. John Zornik jih je poslal 5. Chicago, 111. — Pauline Dr-zich na north side je prodala vseh 10 koledarjev in poslala tudi eno naročnino. — Anton Andres je vzel preti par dnevi 5 izvodov koledarja v prodajo. Letos je bilo v Ohicagu in Cice-ru razpečanih več izvodov koledarja kakor prejšnja leta. Gowanda, N. Y. — James Dekleva je poslal vsoto za 35 koledarjev, za eno naročnino na Proletarca in prispeval $1 v podporo Proletafcu. Bridgeport, Ohio. — Joseph Snoy je bil na obisku v Maynar-du v agitacijski namen. Poslal je osem naročnin. Power Point, O. — Tu se bo IZ KANSASA Pri volitvah je vselej "najtežje" sešteti socialistične glaseče. Ne gre pa ne gre in zavlačujejo objaviti frtevilo oddanih glasov za razne radikalne kandidate. Kapitalistično časopisje takoj in natančno poroča o številu oddenih glasov za kandidate starih .«t'ank, med tem pa trdovratno molči o dru-j gih glasovih. Tudi uradno po-j ročilo je počasno v tem oziru lin potem pa š° nezanesljiv. Kajti volilni odbori marsikje . enostavno ignorirajo ali pa poročajo manjše število naših glasov, kot je bilo v resnici oddanih. Dokaze imamo, da najmanj v treh tukaj^njth volilnih okrajih je bilo oddanih pri primarnih volitvah 3 do 5 glasov, toda uradno število ni izkazalo niti enega. Socialistični glasovi v Kansa-su so pri zadnjih volitvah precej narastli. Glasovi, oddani za governerskega kandidata sodr. Whiteside, so narastli za okrog 100**, če se jih primerja z volitvami pred dvema leti. Vsplo-nem je bilo oddanih glasov za razne socialistične kandidate okrog 15,000. Največ glasov je prejel sodr. Graham, kandidat za vrhovnega sodnika, namreč nekaj nad 20,000. - V kongresnih okrajih je prejel največ glasov Dr. Bendure, naš kandidat v tretjem distriktu. Prejel je blizo 3000 glasov, kar je veliko, če se vzame v pošteiv našo neznatno kampanjo in pa slabo organizirano so«, stranko v tem distriktu. Tisti, ki so razočarani _t nad nezadostnimi uspehi pri Okrog 600 podpornih dru- teh volitvah, morajo pomisliti štev je bilo nedavno pismeno na velikansko kampanjo starih veliko več in hitreje, ako bi bilo več takih članov in članic, ki bi hoteli pomagati. Poslal je tudi eno naročnino. U Salle, 111. — "Mislim, da bo treba naročiti še nekaj izvodov koledarja." je sporočil Peter Banich. — Klub št. 4 priredi domačo zabavo v soboto 26. januarja v Slov. nar. domu. • Chas. Pogorelec poroča, da sta prošli teden, pristopili v Prosvetno matico se dve organizaciji, namreč Slovensko samostojno društvo Sokol v West Aliquippi, in pa S. K. P. D. v Ontariu, Kanada. daj le pomagajo in zastopajo brezposelne pri raznih "relif-nih" od'borih. Dalj še na*o pri-Oli. V zagati so bili pri zadnjih volitvah, ker niso politično organizirani. Skušali so jih izrabiti političarji rep.-dem. strank. Ker je članstvo nezrelo za samostojno politično akcijo, ho se nekateri poganjali za demokratske kandidate in drugi za republikanske. Med tem so pa nekatere krajevne postojanke — kot v Salina — odprto indor-sirale cel socialistični tiket. Ko sem zadnjo pomlad nabiral podpise za soc. glasovnico in Obiskal njih gl. predsednika za Kansas, Mr. Ed. Hartvviga v Pittsburgu, je podpisal peticijo in v razgovoru priznal, da se bo njih stranka morala odločiti za samostojno politično akcijo, če hoče doseči v resndci kake trajne uspehe, da pa je treba polagoma izbiti iz članstva duh starih strank, ter da se bo iz te relifne organizacije lahko razvila bojevita delavska stranka. Nisem optimist in vem, da brez delavske ideologije stranka ne pride nikamor, ter je le žoga raznim političarjem starih strank. Lahko se pa res razvije kaj dobrega, da se odtegne na ta način delal;stvo vplivu starih strank in omogoči skui£-no delo za socialni program, kakor ga propagira socialistična stranka. — Kronikar. Prva mahava kluba JSZ na južni strani v Hrvat-skem domu So. CHicago, 111. — Dasi ima klub št. 224 JSZ, ki deluje v So. Chicagu in na Pullmanu, velike težave, je šel v to leto z odločnostjo, da mora napredovati. V svrho družabnosti in v prid svoje blagajne priredi svojo prvo zabavo v Hrvatskem domu, 9618 Commercial Ave., v soboto 2. februarja zvečer. Vršila se bo v spodnji dvorani. Vstopnice so7 po 20c. Članstvo JSZ in somišljenike tu in po vsem prostranem Chicagu vabimo, da pride enkrat tudi k nam v posete. Poročevalec. (Več o delu tega kluba in prireditvi je v dopisu s. Max Marolta v tej številki.) Točnost Proletarec mora tiskarni plačevati tvoje račune sproti, ker tudi tiskarna plačuje papir in svoje delavce sproti. Bodite v objavljanju naročnine točni tudi vi. Kadar želite knjige, naročite si jih iz Proletarčeve knjigarne. Ako cenika nimate, nam sporočite. pred tridesetimi leti povabljenih na pristop v Prosvetno matico. Tistim, ki poznajo delo te ustanove, priporočamo, da naj se v društvih zavzamejo za stvar. Pisma so bila poslana prošli teden tistim društvom naprednih jednot in zvez, ki še niso v Prosvetni matici. Vloge v nemških bankah Vloge v nemških bankah so se 1. 1934 znižale s 6,434 milijonov mark na 6,320 milijonov mark. strank, ki se je vršila dan na dan zadnje mesece med nezavedno maso in jo primerja z našo kampanjo. V vzhodnem Kansasu se precej razvija Farmer-Labor Par-t.v. Pred letom so se organizirali brezposelni pod imenom Farmer and I>abor Legion z namenom, pomagati si pri relifu. Zadnjo jesen so poslali delegata v Minneapolis, Minn., na zborovanje Farmer-Latbor Par-ty, in se združili ž njo. Znane osebnosti v tem gibanju v Kansasu so Alex Howatt, Ed. Hart-wi*g, Cunningham in drugi. Se- v nedeljo •>7 _ 1 i«nuarja vršila ■»O\V;H poiftT. o. f • KONFERENCA KLUBOV JSZ IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE v nedeljo 21. januarja ob 10, dop. Društva in klubi v vzhodnem Ohiu in Went Virginiji9 pošljite svoje zastopnike! Tiicli clrii^i risi ti i in Homiftljrniki ho dobrodošli! III. Na pismo Martina Konde odgovarja klub At. 1 v letaku "Jugoslovanskim delavcem v Ameriki v presodek", da ni res, da so hoteli ali da hočejo socialisti kupiti "Glas Svobode" ali mu ga celo šiloma vzeti. Izjava-pravi med drugim: Končno «e omenimo, aradi SNPJ. tak je kritiziral plače glavnih odbornikov, ki jih j* določila druga konvencija, čeA, SNPJ ima šele dobrih 1000 članov, toda plača tajnika Konde je $480 na leto, zapisnikarjeva $40, blagajnikolva $180, predsednikova $50, za oglas v Glasu Svobode pa je določila $100 na leto. Razkol med socialisti in Kon-do, ki je bil tedaj še član kluba in soc. stranke, naznamja sledeča klubova uradna izjava v letaku : Slovenski socialisti, združeni v slovenskem socialističnem klubu v Chi-caifu. izjavljamo odprto, da s te vrste ljudmi niamo v nobeni zvezi, da smo z "Glasom Svobode" pretrgali vsako vez, ko smo doznali za list, katere^« je pisal sr. M. V. Konda sodrujru Simonu Kavčiču v Virden, 111., in da ortanemo na tem stališču, dokler ae vse krivice—protifocialistično nastopanje g. M. V. Konde in dru^e diference v S. X, p. J., ne poravnajo." Socialistični klulb v Chicagu je začel v jeseni 1905 zbirati tiskovni fond, iz katerega so pokrili stroške za tisk letaka, drugo pa je služilo za ustanovitev Proletarca. Med (prvimi na-biratelji in prispevatelji, ki so dali ali pa nabrali v tiskovni fond po $2.50, so bili navedeni v letaku Math Kirar, Jože Zen-ko, Anton Prešern, Jože Mat-ko, John Zobec* Ignac Žlem-berger, Nick Pa n jan in, Frank Leveč, Frank Budna, Andrej Poravne in Jože More. Simon Kavčič je poslal $1, John Zobec je nabral v Roslynu, Wash., $1.25, manjše fcneske pa so prispevali Frank Z upati, Anton Zupati, Anton Janacek, N Kauzlovič, John Zobee in Fred Peče, skupaj $29.50. Tn je ibila prva vsota, nabrana med slovenskimi delavci v Ameriki za svoj socialistični tisk. Prej so ztbirali prispevke za Glas Svobode. E. ZOLA: RIM Puli i nI ETBIN KRISTAN (Nadaljevanje.) I)asi je to dejal povsem nedolžnega obraza, se ni dal Pierre nit i hip premotiti, in ko je zdaj po*led»J prelata, je bil popolnoma prepričan. da ve tudi ta vse. Naenkrat se mu je prikazala vsa stvar v vsej svoji strašni zaple* tenosti, v vsej okrutnosti, katero ji je podelila usoda. Nani, \star, zaupen prijatelj palače Boccanera. gotovo ni bil brezsrčen in je ljubil Benedetto, ki ga je občarala s toliko lepoto in ljubeznivostjo. Tako se je dalo razlagati, zakaj je dal naposled na tako zmagovit način izreči raiLve 1 javi jen je zakona. Ali po besedah don Vigilija je bila ta za ceno denarja in pod pritiskom najočividnejših vplivov dosežena razporoka enostaven škandal, katerega je začetkoma razvlačil. potem pa ga pognal do senzacionalne it itl.e edino s tem namenom, da bi kardinala na predvečer konklava, ki je moral biti.po sodbi vsega sveta v najbližji bližini, pripravil ob zaupanje in ob tiaro. Sicer pa je bilo videti nedvomno, da nepopustljivi, prav nič ne diplomatični kardinal ni mogel biti kandidat tako prilagodljivega, po splošnem zedinjenju hrepenečega Nanija; tako ni moglo biti njegovo dolgo delo v 4em domu, dasi je ljubi kontensini pomagalo do sreče, nič drugega kakor počasno, vztra jno razdira-nje gorečega stremljen ja brata in sestre, da bi dala cerkvi v tretje zmagoslavnega papeža iz svoje stare obitelji. Ali četudi je to vedno hotel, če se je celo trenotek bojeval za kardinala Sanguinettija in vanj polagal svoje upanje, mu vendar nikoli ni bilo v mislih, da pride do zločina, do abotne strahote na napačen naslov izročenega in nedolžne ubija^očega strupa. Ne. ne! To je bilo, kakor je dejal, preveč; temu se je upirala duša. On se je posluževal blažjega orožja; taka sirovost ga je odbijala, togotila., Na njegovem rožnatem, gojenem obrazu je še plavala resnoba upora, ki ga je bila pograbila vpričo plakajočega kardinala in te žalostne, na tem mestu uničene ljubeče dvojice. Pierra, mislečega, da je kardinal Sangui-netti še vedno prelatov tajni * kandidat, je Akljub temu mučila želja, da bi izvedel, kako daleč sega Nanijeva moralna sokrivda ob tem hudodelskem dogodku. Nadaljeval je razgovor. . Pravijo, da je Njega svetost hud na Njega eminenco kardinala Sanguinettija. Naravno je, da ne gleda vladajoči papež rad bodočega papeža.'' Monsinjor Nani se je za hip prepustil popolni odkritosrčnosti. r "O, kardinal se je že trikrat ali štirikrat spri z Vatikanom, pa se je zopet spravil! Vsekakor ni treba Svetemu očetu kazati nobene zagrobne ljubosumnosti; on ve, da lahko prav lepo sprejema Njega eminenco.M , Potem se je pokesal, da se je tako določno izrazil, pa se je popravil: "Šalim se. Njega eminenca„je povsem vreden visoke plače, ki ga morda pričakuje." Ali Pierre je že razumel: Kardinal Sangui-netti gotovo ni bil več kandidat monsinjora Nanija. Nedvomno je mislil, da ga je njegova nepotrpežljiva častihlepnost preveč oslabila in da je postal tudi prenevaren vsled dvomljivih zvez, ki jih je bil v svoji mrzlici sklepal z vsem svetom, celo z mlado, patriotično Italijo; Položaj se je jasnil; Kardinal Sangui-netti in kardinal Boccanera se vzajemno po-žreta, vzajemno uničita — prvi s svojimi večnimi spletkarijami, ki se ne ustrašijo nobenega kompromisa, napolnjen s sanjami, da osvoji Rim s pomočjo volitev — drugi, nepremičen in visoko vzravnan v svoji nepopustljivosti, preklinjajoč stoletje in pričakujoč čudež, ki ima rešiti cerkev, od Boga samega. Zakaj naj bi se obe nasproti si stoječi teoriji ne uničili z vsem, kar ima prenapetega in vznemirja-jočega? čeprav je Boccanera ubežal strupu, ga je tragičen dogodek kljub temu zadel, in povesti, ki so šumeje po vsem Rimu, so ga uničile, tako da je v bodoče nemogoč za kandidata; in če* Sanguinetti misli, da se je naposled re il tekmeca, je prezrl, da je zadel sebe samega, da je sočasno uničil svojo lastno kandidaturo, ker ji je škodoval s svojo glede na sredstva prav nič izbirčno, vsem pretečo pohlepnostjo po moči. Monsinjor Nani je bil od tega očividno vzhičen: Torej ne prvi, ne drugi — prostor je prazen. Bila je povest o onih dveh pravljičnih volkovih, ki sta se bojevala in požrla, ne da bi bilo kaj ostalo od njiju — niti repa ne. Na dnu njegovih vodenih oči, v globočini njegove diskretne osebnosti ni bilo ničesar vrč kakor strašen neznanec, od vsega mogoč ne armade, v kateri se je štel med na-Jspietnejse voditelje, definitivnp izvoljeni in varovani kandidat. Tak moz ni nikdar neprizadet in ima vedno kakšno rešitev pripravljeno. Kdo torej, kdo bo jutr nji papež? Vstal je in se prisrčno poslovil od mladega d uhovnika. "Ljubi moj sin. dvomim, če Vas bom še kda> videl. . . Želim Vam srečno pot. . Kiju o temu še ni odšel, temveč je zrl v Pierra s svojim presunljivim pogledom; naposled mu je dejal, naj zopet sede in si tudi sam vzel stol'.__' _ "Oujte, saj pojdete gotovo takoj, ko se vrnete na Francosko, pozdravit kardinala Ber-gerota. . . Bodite tako dobri, pa me spoštljivo priporočite. Spoznal sem ga trenotno, ko je bil tukaj, po kardinalski klobuk. Prištevam ga najsvetlejšim lučim francoskega klera. . .Oh, če bi hotel tak duh delati za slogo v naši sveti cerkvi! Zal. da ima — bojim se — predsodke :i/ojega plemena in svoje okolice ; ne pomaga nam vedno." Pierre je radovedno poslušal; bil je presenečen, da ga je prvič, to zadnjo minuto slišal -tako govoriti o kardinalu. Ali potem se je rešil vsake prisiljenosti in je odgovoril odkritosrčno: "Da, Njega eminenca ima zelo določne nazore o naši stafTcerkvi na Francoskem. Ta-~ko priznava, da se naravnost zgraža nad jezuiti." Monsinjor Nani mu je, z lahkim vzklikom segel v beseda in napravil najbolj začudeno in odkritosrčno lice, ki se more videti. "Kaj, zgražanje nad jezuiti? S čem ga morejo jezuiti vznemirjati? Saj jih ni več, povest o jezuitih je končana! Ste li v Rimu videli katerega? Ali so Vas ubogi jezuiti, ki nimajo tukaj niti kamna, da bi na njem spočili svojo glavo, ovirali v čem?. . . Ne, ne, tega strahu ni treba več oživljati, to je otroško!" Zdaj ga je Pierre pogledal; čudil se je njegovi neprisiljenosti, njegovemu mirnemu pogumu ob tako gorečem vpra:anju. Oči ni odvrnil in kazal je svoj obraz tako odkrit kakor knjigo resnice. "O, če smatrate za jezuite razumne duhovnike, ki se trudijo, da bi privedli moderno družbo s človečnostjo nazaj k cerkvi, namesto da bi se spuščali z.njo v neplodne, nevarne boje — moj Bog, tedaj smo vsi kolikor toliko jezuiti. Saj bi bilo blazno, če ne bi v p oštevali -časa, v- katerem živimo-Sicer.se pa jaz ne obešam za besede. Kaj mi je na tem! Torej dobro, jezuiti, če že hočete tako, pa jezuiti!" Zopet se je nasmehljal'. Bil je njegov ljubki, fini smehljaj, v katerem je bilo toliko po-rogljivosti in toliko duhovitosti. "No, če boste videli kardinala Bergerota. mu recite, da je nespametno preganjati jezuite na Francoskem in z njimi ravnati kakor s sovražniki naroda. Resnica je ravno nasprot-~na: Jezuiti so za Francijo, ker so za bogastvo, za moč in za pogum. Francija je edina veli-* ka katoliška država, ki stoji še pokonci in vlada, edina, na katero se bo moglo papeštvo danes ali jutri krepko opirati. Zato je tudi Sveti oče, ki je bil za hip upal, da najde to oporo pri zmagoviti Nemčiji, sklenil zvezo s pravkar premagano Francijo! Zakaj razumel je. da izven nje ni rešitve za cerkev. S tem pa je sledil le politiki jezuitov, teh strašnih jezuitov. ki jih Vaša Francija tako sovraži. . . (Dalje prihodnjič) vtisi z agitacije po naših naselh1nah ii Majski Glas" izide letos na 100 straneh v proslavitev tridesetletnice "Proletarca" (Nadaljevanje g 1. strani.) Omenjene seje so se udeležili! 990.27 in ntro—' Na Lafferty sem dospel v mraku. Oglasil sem se pri Jo-seph Orlenakerju, katerega po-Ameriki. Pred znam kar sem HO. leti je bil v PennsyIvartiiji vagač v premogovniku in navdušen za U. M. W. Zdaj ji nasprotuje, ker se je njegov položaj spremenil v toliko, da ima svoj rudnik in je s tem pontal delodajalec. Prt njemu sem prenočil. Vpra al sem ga, ako i mu premogovnik donaša dobi-I ček. Dejal je, da bi bil profit precejšen, če bi imel naročila, toda so redka, po nekaj delavcev pa mora vseeno imeti , v majnL_______________ Naslednji dan sem pričel z, *(>nd obiski. John Skerbetz, tajnik Kom, društva SNPJ, me je s svojim aKtom peljal k Frank Oernetu na Bannock. (serne pa me je nato peljal k Andy Zlatoperju business ne bo slabo, sem mu omenil. Ali odvrnil je zelo osor-l no, da ga ne briga, kaj čitaj > Slovenci. On je tukaj radi biz-niza, za politiko, je dejal, se ne briga. Je to velik možak. Jaz sem težak, toda on je kakih sto funtov težji. Bil sem tudi pri gostilničarju Jakloviču, doma iz Bele Krajine, ki se je naročil na Proletarca. Poklical sem vrče-k -piva in mu rekel, da naj .si ga tudi on natoči. Pa ni hotel. Gostilno je lani odprl. Dejal je, da noče, da bi mu drugi kupovali pijačo. Upam, da mu gostilniška obrt dobro uspeva.; Zdaj. ko je v teku agitacija j za Proletarca in za agitacijski JS2, priporočam sod ruda naj običejo tudi slo- Ako bi hoteli delavci prisluškovati petino toliko časa resnici kakor prisluškujejo la-žem, bi svetovna socialna revolucija mahoma korakala. S -AV^S I £ KVIK. ZA i Cankarjeva družba J v Mavnard. Mimogrede smo se ustavili v. Belmont County Home (zavetišču), v katerem so štirje moji znanci: Frank j Junc, in pa Janezi M are um, Prebik in Polanc, vsi nad 70 let stari. Ko smo prišli v Mavnard. je na vso moč pripekalo. "Toplomer kaže 110 stopinj v senci," je dejal Andy Zlatoper. Kljub temu sem napravil par obiskov, toda brez uspeha, kajti silna vročina je delala ljudi nervozne in tudi jaz se nisem dobro počutil. Bližal se je čas odhoda. Poslovil sem se od Andyja in njegove prijazne družine. Videl sem ga poslednjič, kajti dva meseca pozneje je preminul v bolnK-nici v Clevelandu. V Bridgeport «em se od peljal z vlakom. Prenočil sem pri Snojevih. Josip Snoy mi je dejal, da se počuti že precej boljše in se javil društvu za zdravega. "Dobro, ker sem jaz svojo agitacijsko turo dokončal, bos pa lahko spet ti nadaljeval." Snoy je bil takoj pri volji in je tudi začel, toda bolezen) ga je še tudi potem veliko ovirala. Iz Bridgeporta sem se namenil proti domu v Piney Fork. Ko I sem čakal avtobusa, se mi pri-; bliža mlado dekle in me obgo-varja. "Ali me več ne poznaš, Ignac? Pisolova sem iz Glen-coe." Z njenim očetom sva delala na Glencoe v majni. Doma je bil iz južne Tirolske, Italijan po rodu. Pisolova družina je bila zelo ugledna. Zdaj se preživlja s trgovino. Dekle me je vpraševala o raz nih stvareh, dokler ni prijel avtobus, na kar se je prijazno poslovila. V busu sem premišljeval to in ono in na misel so mi prišle tudi vraže. Ena teh je, da ako te zjutraj obgovori mlado, lepo dekle, pomen j srečo za obgovorjenega. Ko sem prišel domov, sem videl, da je zemlja spet prepojena. Ako ne bi bilo dežja še nekaj dni, bi mi «v vrtu suša vse ugonobila. Zdaj pa je bil spet ves v zelenju. Tudi nekatere' diference so bile doma med tem poravnane, kar sem si štel v srečo. Par dni se nisem lotil doma nobenega dela. Počival sem in premišljeval o sodrugih. sodružicah in somišljenikih, ki i so mi pomagali na agitaciji. Po-| vsod. kjer sem bil. so me prijazno sprejeli. venske trgovce in obrtnike ter iih skušajo pridobiti, da se na-roče na ta list in da prispevajo v omenjeni fond. Obenem kupujte pri tistih trgovcih in po-sečajte tiste gostilničarje in obrtnike, ki so naklonjeni -tlela v?kemu gibanju in ga podpirajo.' čemu bi podpirali tiste, ki niso z nami! pni pa, ki se z nami vred trudijo in pomagajo pri delu za izboljšanje razmer v smislu socialističnegi programa, zaslužijo vso naklonjenost delavcev. V Ameriki je veliko slovenskih dvoran, oziroma domov. Skoro v vsakem je po ukinjeni prohibiciji tudi točilnica. Skrbite. da se naroče na Proletarca! Mnogi domovi so nanj že naročeni. Ako boste vsi skupaj agitirali in skupno vplivali na rojake, da se naj naroče na proletarca. se bo širil po naselbinah, in za ta cilj je vredno delovati. S skupnim delom bomo Proletarca razširili, da bo zahajal v stanovanje vsakega slovenskega delavca v tej deželi. Kajti Proletarec, ki slavi letos svojo 30-letnico, je bil in ostane socialistični V\ ■ ■ I brezposelnih briredi v soboto 19. januarja plesno veselico v __ spodnji dvorani S. N. doma na i;|ii,:i ■BARETINCIC & SON organizacije, kajti brez financ ■ ne bi mogla vršiti svoje nalo-! ge. Nji je pridruženih okoli j 80 društev, ki štejejo skupno j 20,000 članov. Njen smoter*je delovati za zavarovanje delav- j cev proti brezposelnosti in za starostno pokojnino. Javnosti je gotovo že znano, da je država Ohio sprejela zakon za penzijo ostarelim, > kateri je že v veljavi. Veliko starčkov že prejema pokojnino. Četudi je nizka, je ven-| darle bolje kot nič. Veliko je še takih, ki so jo potrebni, a je še niso dobili. Sčasoma pridejo tudi oni na vrsto, ko hitro dobi država denar-v to svrho. Sicer bi sred FEXCL'S RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. T«l. Cr«wford 138«. Pristna in okdina domača jedila Cena smerne. Postrežba točna. <*-. i-« «- • • -..........» MMM>M»M#>»M#^lttlttttttttttttf1 11111 f ffft NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE % IINKAKVA . 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. j [ Mi tiskamo ▼ slovenskem, hrvsikem. sloeeJikem, češkem, poljskem, < kakor tadi ▼ anfleikem in nemikem jesiku. NASA POSEBNOST «0 TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE i NAČRTI ZAPADNO PENNSYLVAN-SKE KONFERENCE ZA PROLEARCA, PROSVETNO MATICO IN J. S. Z, Poroča John Terčelj Konferenca klubov JSZ in O tem ProletarČevem jubile-društev Prosvetne matice, ki se j ju ste nedvomno čitali članek je vršila 25. novembra prošlo i; izdaji z dne 2. januarja t. 1., leto v naselbini Moon Run, Pa., j in o njegovih nalogah, ki jih ima glasilo JSZ in Prosvetne matice Se pred seboj. Ako pa tega Članka v omenjeni izdaji slučajno še niste prečitali, vam priporočam, da to gotovo storite. Potem boste popolnoma soglašali z nami, da je akcija, ki je bila podvzeta In odobrena na zadnji konferenci, na mestu. Apeliram na vse, ki soglašajo z na'Mm gibanjem, da se nam pridružijo, kajti mi bomo še bolj ponosni nanje in s skupnimi napori bomo izvršili veliko več dela za našo skupno Stvar, kakor pa ga moremo sedaj. Klubi JSZ naj vzamejo to, kar omenjam v tem članku, na /znanje in v pretres, da bomo za akcijo, ki jo je sprejela Konferenca, čimboljše pripravljeni. Umerjen sem, da je volja na vseh straneh za kooperacijo in da bomo za ta naš program res delovali drug z drugim v polni meri. DOLGOTRAJNI BOJI PREMOG ARJEV V JUŽNEM ILLINOISU je med drugim sprejela načrt za ojačanje svojih aktivnosti, predvsem za pridobivanje novih članov v klube JSZ, za razširjenje ^Proletarca" in za pridobivanje podpornih društev, slovenskih dlvoran ter samostojnih podpornih in kulturnih društev-v Prosvetno matico, Prihodnja konferenca teh organizacij se bo vrnila v nedeljo 24. marca na Imperialu, Pa. Ko bodo zastopniki s svojim delom končali, oziroma popoldne imenovanega dne, se bo vršil skupni shod. Kdo bo govornik, bo pravočasno oznanjeno. Takoj po shodu 24. marca se prične v naših naselbinah sistematična kampanja v omenjene namene. Shodi se bodo vršili drug za drugim v raznih naselbinah. Podrobnosti bo uredil posebni odbor, tako, da bo do pričetka kampanje ivse pripravljeno. Načrt, ki ga je sprejela konferenca v Moon Runu, ne pomeni, da naj čakamo s svojim delom do 24. marca. Potrebno je, da jačamo svoje klube že sedaj, kajti čim močnejši bodo, več bodo lahko storili v kampanji. Naj omenim, da v tem oziru beležimo v naselbini Strabane že lepe uspehe in pričakujemo do časa, ko se kampanja prične, še večjih. Socialistična stranka je poslala svoj proglas za pospeše-nje aktivnosti tudi naSim klubom. JSZ je del ameriške soc. stranke, zato smatramo, da smo storili na konferenci v Moon Runu v smislu njenega proglasa zelo velik korak naprej prej, kakor pa smo dobili njen apel. To je nam v zavest, da smo se bodrili sami. Odbor, ki je bil izivoljen za izvršitev raznih- pripravljalnih del do naslednje konference, ima že nekaj Uspehov in imel jih bo še več, kajti potrudil se bo porabiti vse prilike, da iz-vnši svoje naloge. . Cul sem, da se naselbine za aigitacijsko delo že marljivo pripravljajo in da nas nameravajo prehiteti v agitaciji in v akciji za ustanovitev klubotv JSZ še predno jih mi obiščemo. Dobro, toda prišli bomo vseeno, da si damo vzpodbudo drug drugemu za nadaljevanje dela. Kako važno je to naše delo, lahko razumete vsi tisti, ki citate dnevnik Prosveto in naše glasilo Proletarca, ki je zdaj v svojem 30. letu. Na njegovo delo smo upravičeno ponosni, in na ljudi, ki so ga pomagali ohraniti. Jubilejna prireditev "Sloge" »t. 16 SNPJ Milw*ukee, WU. - Društvo "Siloga" št. 16'SNPI b . 1. il , v nedeljo 20. jau jar ja ;v<>);> 30-letnico na veliki prireditvi v S. S. Turu llall. na ^ater > je povabilo tudi klub št. 37 JSZ. Klub je sklenil, da se vabilu radevolje odzove in kupil j 10 poslanih vstopnic za svojf brezposelne člane.. Sodrugi in sodružice, udeležimo se proslave tega društva v polnem številu, da bomo svoj sklep res izvršili. Jacob Roxich, tajnik kluba. V jpinem lllinoitu je že dolgo v teku borba med Lewiiom, ki na im- tovorni vlak 16 vagonov blisu Sester j« (lil.). Dn« 13. decembra je bil vržen Ijuje uniji U. M. W., in med unijo progresivnih rudarjev. Slednja zahteva, • tira vlak Illinoi« Midland žalesnic« na »itak način. Unija progresivnih ruda s« jo v lllinoisu prizna sa legitimno aastopnico vseh premogarjev. Trdi, darjev odklanja «a dinamitne napade vsako odgovornost, toda nesreče »e da so v veliki večini na njeni strani in v dokaz je že pred dobrim letom dogajajo s nasilnimi sredstvi in nekdo jih gotovo povzroča. Na progresivni predlagala referendum, ki naj da premogarjem v tej drŽavi priliko, da »e strani trdijo, da so povsročitelji teh napadov agenti provokatorji, toda na-izrečejo za eno ali drugo unijo. V bojih med pristaši obeh unij in v spopa- sprotna stran odgovarja, da bi bil to pradrag način, tudi ako se bi jih hotela dih s kompanijskimi deputiji je bilo izgubljenih v proilih treh letih že pre- poslužiti. Na sliki ja an vaabit vlak, čigar vagoni »o sli vsak aebi, čim »e je cej življenj, še veliko več rudarjev pa je bilo pretepenih in ranjenih. Na- dogodila eksplozija na progi. Od avgusta lansko leto je bilo 14 bombnih silne akcije, kot npr. podminiranje vlakov, niso v teh krajih nič izrednega, napadov na tovorne vlake, naloženih • premogom. Tudi spopadi med pristaši One 9. januarja je bil s podtaknjenim dinamitom na tračnicah vržen s tira teh nasprotujočih si unij se ša vedno dogajajo. naselbinama Indiana Harbor in Gary v Indiana sta prevzela so-i Tlnkn#> lrrSHIr* druga Peter Verhovnik in Ste- zioone Kritike ve Malnarich, v So. Chicagu in Piney Fork, O. — Večkrat kližnji soseščini pa spet Ver- že sli*al v pontenkih in či- hovnik, podpisani in tudi dru-|tal v naših listih, da Slovenci Agitacija na južni strani. — Veselica kluba št. 224 JSZ So. Chicago.-—Na december-ski seji kluUa št. 224 smo izvolili med drugim agitacijski odbor, ki si je vzel za prvo svojo nalogo razprodajanje Ameriškega družinskega koledarja, pridobivati nove naročnike Proletarcu in kolektati zaostale naročnine. To delo je precej težavno. Vzrok temu so mizemi ča.si. Vsaj tako se pritožujejo ljudje kjerkoli se ustavimo. Kljub temu smo posebno pri raziprodaji koledarja imeli dobre uspehe. Razpečali smo jih do 9. januarja 50 in jih naročili še 15. Nekateri so jih kupili že v Chicagu. V So. Chicagu in Pullmanu gi sodrugi. K temu se moram zahvaliti s. Verhovniku, ker je nam dal za to agitacijo na razpolago svoj avto, ki mu je ime "Hen-ry". Njefgov volan je tudi meni napravil žulje na roki. Kritva temu je bila teta zima, ki je nas s svojim ledom po cestah in snegom decembra parkrat obiskala. * Klub &t. 224 je sklenil prirediti tudi veselico in v ta namen izvolil pripravljalni odbor. Vršila se bo v spodnji dvorani Hrvatskega doma v soboto 2. februarja. Hrvatski dom je na 9618 Commercial Ave v So. Chicagu. Vstopnice so po 20c. Društva in klube prosimo, da ne prirejajo svojih zabav na ta dan, in ob enem njih članstvo Vabimo, da »e udeleži naše veselice. Mi pa jim zagotavl jamo, da bomo naklonjenost vračali z enako mero. jako neradi dajo priznanje človeku, ki deluje med njimi in zanje. Veliko rajše mu mečejo, kakor pravimo, "polena pod noge", namesto, da bi z njim sodelovali za koristi skupnosti. Opazil sem tudi — in vsakdo drugi, ki stvar hladno presoja, je lahko opazil — da ko hitro v dopisu pohvališ enega, pa je "o-genj v strehi". čemu ne tretjega ter četrtega, kako to da ravno te*ra? Tako so aktivni, zaslužni rojaki v naselbinah vedno izpostavljeni besednim udarcem, kar jih ovira pri delu. Marši kdo je vsled pikrih besed in šu-šlanj pustil vse ob strani. Naselbina, dru&tvo, ali socialistični klub, pevski zbor, dom ali kakr na organizacija že, pa je imela škodo vsled zlobnih jezikov. Ako bi bili mi bolj razumno ljudstvo, bi znali upoštevati delo naših zaslužnih ljudi veliko bolj kakor pa ga cenimo da- Zasluge, priznanja in {rojaki, in stvar gre dalje. Dotični, ki so mi hvalili Kramarja, niso mislili nič slabega in niso čez nikogar žaljivo govorili. Ker vem, da imajo skoro povsod nekateri posamezniki veliko več zaslug kakor drugi, sem to smatral tudi v tem slučaju za nekaj naravnega. Moji vtisi z agitacijskega potovanja so v tej številki Proletarca končani, Tiste, ki imajo o njih kritično mnenje, prosim, da naj avoje misli objavijo v Proletarcu, in ne v drugih listih. Proletarec — kakor veste — oibjavi vse dopise, tudi če prihajajo iz nasprotnih vrst, in ker sem vtise priobčil v tem listu, je nič več kot prav, da se tudi kritike priobči v Proletarcu. Na očitke in grajanja v drugih listih se ne bom oziral. ______Vstopnice so naprodaj pri nes. Namesto, da jim bi dali ni bilo še nobeiTkrat razpro"la" ta'niku *>etru Verhovniku, pri vsaj moralno oporo, so obsipani nih toliko izvodov koledarja podpisanemu in imajo jih tudi z očitki in obdolžitvami. kakor letnika 1935. To je dokaz, da če-se sodrugi potrudimo in žrtvujemo nekoliko časa, so uspehi dobri. Polje za naše delo je v So. Chicagu in sosednih naselbinah veliko. V So. Chicagu je ena izmed najstarejših slovenskih župnij v Ameriki. Socialisti so med verniki smatrani za nekaj jako pregrešnega. In tako so nam bile pri takih ljudeh te presnete rdeče platnice Am. druž. koledarja v "nadlego". Vertri človek jih je pogledaTin si mislil: "Aha, rdeče!" Ako ne bi imeli predsodkov, bi pogledali v vsebino in knjigo sodili po njej, ne po rdeči barvi platnic. Razpečavanje Koledarja v drugi člani kluba. , Torej sodrugi. vsi na delo. Čeprav nas ni dosti, bomo z Ko sem lani bil na agitacij- akem potovanju, sem med drugimi obiskal tudi naselbino združenimi močmi pokazali, da Farrell ter bližnji Sharon, ki lahko tudi mala skupina izvrši veliko dela. Max Marolt, 9637 Ewing Ave., Chicago, 111. Subvencije farmarjem Zvezna vlada je izdala v podporo farmarjem v prizadevanjih, da zmanjša obdelovanje in zviša cene pridelkom, $580,772,561. Dividende naraščajo Ameriške korporacije so izplačale meseca novembra $26,-700,000 "tiividend. i Nobena nova knjiga v Ameriki i ■ ■ • • ni tako poceni, kakor AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR Letnik 1935 vsebuje več gradiva, kot /hi nove angleške knjige, ki stanejo od $2.00 do $2.75. Ameriški družinski koledar je vezan v platno. Vsebuje 14 leposlovnih spisov, 11 pesmi, 18 zgodovinskih in informativnih spisov ter okrog £0 ilustracij. Slane 75c. > /a inozemstvo Ako ga ne nimate, naroeite si ga ne dane*. f ~~~ »■ 4 Na zastopnike apeliramo, da se naj potrudijo prodati preostale izvode čimprej. Vsa pisma o letošnjem koledarju omenjajo njegovo vsebino jako pohvalno. In to ne v oglaševalne namen*, ampak ker jim knjiga v resnici ugtia, AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR je najboljša koledarska publikacija, kar jih izhaja »v jugoslovanskih jezikih. PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. i imata skupaj svoj donr—zelo lepo in vzorno upravljano poslopje. Frank Kramar je bil ta j ni V doma. Vsi so mi ga hvalili — namreč vsi tisti, katere sem obiskal. Nato sem šel tudi h Kramarju; z menoj je bil Fra nk Petavs iz Little Fallsa. Uvidel sem, da je Frank Kramar res nesebičen in energičen društven delavec. Ko sem"v Proletarcu objavljal svoje vtise, sem o Franku Kramarju omenil, kar so mi pravili, niti malo sluteč, da bo to povzroči- lo njemu afero, jezo v naselbini in meni sitnosti. Morda se je či-tateljem v Farrellu in Sharonu za malo zdelo, ker sem omenil ugotovitev, da ako bi Frank Kramarja ne bilo v vodstvu doma, bi prijel, namreč dom, že v druge rwke. Zelo možno je, da ta ugotovitev ni bila drugega nego domnevanje, nekako preroško konstatiranje dejstva, za katerega ne bi bilo dokaza drugače, kakor da bi Fr. l^ra-mat res odšel in potem šele se bi videlo, da-li bi dom lahko ostal domača posest tudi brez njega. Jaz sem vzel pohvalna mnenja o njemu zelo resno in sem tisto napisal, ne da bi bil mislil na kake morebitne zamere. V 254. številki Prosvete pravi Frances Gorence, da sem zapisal glede izjave o F. K. ko-Josalno nesmisel. Meni, da se ji čudno zdi, ker nisem Franka Steblaja, stebra domovega odbora. in druge požrtvovalne člane, tudi omenil in pohvalil. Torej je tudi Frances Gorence za pohvale in priznava, da so v domu člani, ki mu služijo kakor stebri. Morda se s takimi ugotovitvami tudi ona zameri, kot s«>m kp jaz. Kar *e mene tiče, verjamem, da dom v Farrellu ne pride v druge roke, kajti danes delujejo zanj nekateri, jutri odpade k? ta, pojutrišnjem tretji, a njiho-? mesta vzamejo ponavadi zdaj. Že to samo po sebi je vredno napora v naši agitaciji. O delu, ki ga vrše posamezniki v tej volilni kampanji, bo J,V1 poročal odbor. - ob času - P. O. kampanjski Nace Žlemberger. Agitacijska tura za "Proletarca" in JSZpozapadu V letih po vojni ni JSZ mogla aranžirati po zapadu nobene večje agitacijske ture, dasi so nas somišljeniki v zapadnih državah v to če^tokrat urgirali. V San Franciscu je v času svojega obiska agitiral Joško Oven, v Pueblu in nekaterih drugih naselbinah v Coloradu pa Chas. Pogorelec. Tu in tam, npr. v. naselbinah Red Lodge, Naša volilna kampanja v Chicagu s V sedanjem valu navdušenja za demokratsko stranko je kljub krizi za marsikoga socialistična agitacija eelo te-žavnejše delo, kakor pa je bilo pred letom 1932. Vendar pa se je izkazalo, da so socialistični glasovi lanskega novembra narasli povsod, kjer so šli sodrugi in sodružice energično in organizirano v akcijo. V Chicagu imamo letos al-dermanske in županske volitve. Socialistična stranka našega mesta je sklenila, da se udeleži obojih. V enih vvardih so klubi jako aktivni in člani pridno nabirajo podpise na peticije za nominiranje socialističnih kandidatov. Na zapadni strani, kjer ima svoj sedež klub št. 1, je kandidat za aldermana v 22. war-du Anton Garden in v 23. war-du Olga 9eranek. Sodrugi in sodružice, ki imajo peticije, naj jih skušajo napolniti čimprej. Vrnjene morajo biti najpozneje v petek 18. januarja, torej ta teden. Le ako dobimo zadosti podpisov, si bc^mo priborili mesto na glasovnih i. Na zapadni strani so baje vsi volilci podpisali že razne demokratske in druge peticije. Naš kampanjski odbor je razposlal cirkular, v katerem pravi, da so dotični podpisi večinoma nelegalni, ker niso bili nabrani v smislu zakona, zato se demokratski politiki z njimi le postavljajo, Češ. vse ljudstvo je z nami! Poleg pa skrbe, da dobe dobrih podpisov le toliko, kolikor jih v smislu zakona morajo vlotitj za pravilno nominiranje. To je bilo našim članom in članicam, ki nabirajo podpise, pojasnjeno v posebnem pismu. Najvažnejše zdaj torej je, da vrnete pole z nabranimi podpisi za naša alrfermanska kandidata v petek večer 18. januarja v uradu Proletarca, in potem pa, da sr enako žurimo nabirati n«» 'jne podpise za županske**•'« kandidata, katr. rib potrebo jemo nad KO.OOO Ako se nam posredi to kampanjo uspesno izvesti — m ni v?roka, zakaj ne — bomo v Chicagu dobili zadostno število glasov, da postanemo priznana stranka. Potem ne bo Angleško poslujoči odsek kluba št. 1 JSZ Chicago. — Angleško poslujoči odsek kluba št. 1 je imel v petek 11. januarja sejo in program v Styblovi dvorani na 2700 S. Turner Ave. Predsed&J vala je Mary Jugg. Mattie De Haan je predavala o delu za mladino v Rusiji, Dorothy Ivanšek je deklamirala "Casey Jones" in v duetu sta peli Elai-ne Turpin in Helen Pavlin. V enodejanki "Arisen From The Ranks" so imeli vloge Bili Trojka, Frank Sodnik, John Rak in Ernestine Jugg. Prihodnja seja tega odseka bo spet drugi petek v mesecu v prej omenjeni dvorani. V odboru angleškega odseka za leto 1935 so: Alice Ar-tach, tajnica; Frank Sodnik, zapisnikar; Joseph Turpin in John Rak, organizatorja. Odbor za razpečavanje literature: Donald J. Lotrich, Ernestine Jugg in Joseph Turpin. Prosvetni odsek, Mary Jugg in Jack Groser; veselični odbor, Tillie -Polenik, Rili Trojka, Louise"Karun in Frank Groser. Agitacijski odbor, John Rak, Albin Rak in John Kopach. Publicijski odsek, Mary Jugg, Donald J. Lotrich in Frank Sodnik. Vse članstvo tega odseka je vabljeno, da se udeleži klubo-ve redne seje v petek 25. januarja. CHARLES POGORELEC, ki odide na agitacijsko potovanje v zajjadne države. Mont., Pueblo, Colo., San Fran-cisco, Los Angeles in Pasadena, ' Calif., Ročk Springs, Wyo. in nekaterih drugih krajih v Wyo-mingu so od časa do časa delovali, ali še delujejo naši lokalni zastopniki in drugi prijatelji delavskega gibanja, toda starih stikov je manjkalo in tako io klubi prenehali drug za drugim in števil^ naročnikov na Proletarca se je manjšalo. Ker je želja, da pošljemo po deželi potovalne zastopnike, in ker za turo po zapadu nismo mogli dobiti nikogar, ki bi bil bodisi hotel ali utegnil iti, se je zanjo odločil Chas. Pogorelec, ki pozna kraje v teh državah in upa s sodelovanjem-^mislje-nikov doseči znatne usrpehe. S Spor zaradi Slov. doma v Girardu Girard, O. —- Tu traja že dlje časa spor zaradi Slovenskega doma, oziroma za vodstvo. Struja, v kat . .. . 4 _ I nnmo droli A n «« miarja. Pričel bo v naselbinah v New Mexici, nadaljeval v južni Californiji, nato v San Franciscu in okolici, zatem v VVashirvgtonu in morda v Ore-gonu, nato pa v Montani in Wyomingu. Somišljenikom toplo priporočamo, da aranžirajo ob tej priliki shode, na katerih bo Chas. Pogorelec obrazložil naše sedanje delo in odgovarjal na vprašanja. Na ta način bo njegovo agitacijs>ko potovanje še večje koristi, kakor pa če bi samo obiskoval rojake na njih domovih. drugi energični, požrtvovalni I tr^ba toliko podplior, kakor Odbor kluba v Moon Runu, Pa. Moon Run, Pa. — Klub št. 175 JSZ ima za to leto sledeči odbor,: Jakob Tomec, tajnik-blagajnik; Jacob šker, zapisnikar; Rudolf Gorju p in Jen-nie Jerala^uirganizatoria. pomagali, da "zlomijo staro reakcionarno vodstvo v uniji". Takšno taktiko so zastopali tudi v Nemčiji, ker jim je bilo sovraštvo do socialistov važnejša stvar kakor pa fašistična nevarnost. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK t* PROSVETA" J St«»* s« cetn letn $6.00, Ustanavljajte nov* druAtva. De»«t članov(ic) je treba za novo druitvo. Naslov za list i-za tajništvo je' 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. , / Mt-šink® in cUUvfce rode otiok«. tu i o je spraviti otro-na svet, negj g 4 pravilno vzgojiti, Najtežje pu js to prolctarskim stari:ni. So težje pa ie vagajali delavkp-ga otroka v novem duhu, ko imajo meščanstvo in stare tradicije tako velik vpliv na delavstva. Dati delavstvu človeka vredno življenje je namen cestnega razrednega delavskega pokreta. Ce hočemo, da ta pKv kret napreduje in zmaguje, je treba skrbeti za vzgojo naročaja v1 proletarakem duhu. Da - bonu lažje razumeli naša vzgojna načela, hočemo najprej orisati meščanski vzgojni ideal. Maščan hoče predvsem, da bo njegov otrok užival čim ugodnejši pokoiaj v družbi. Ne gre mu za to, da se bo njegov otrok vzgojil v pravičnosti in ustrežljivoati napram ljudem, temveč Človeška družba mu je le podlaga, s katere se bo povzpel njegov otr »k. Njegov sin naj postane le bogatejši od očeta, hčerka naj se bogato omoži; soljudi naj pozna le v toliko, kolikor se dajo izkoristiti za njeguvo osebno karijero. Meičan torej ne pozna nobene socialne vzgoje, njegov namen je dosežen, če otroke vzgoji v popolni sebičnosti. Ali ima proletarijat boljši vzgojni ideal? Delavec iivi pretežno od vigojnih odpadkov meščanstva. Delavec, ki postane ponosen na sv j j poklic, se pa večinoma ravna po vzgojnem receptu meščanov. Delavec, ki gleda na meščana s ponižnimi očmi podložnika, hoče posnemati vse najslabše, kar vidi pri meščanski družini. Ne pomisli, da prav tisto, kar je za meščana koristno, je za delavca škodljivo, ker ima meščan v današnji družbi popolnoma drugačen položaj od delavca, če delavec posnema me&čana, vzgaja otroke proti delavskemu razredu. Zato "Savin" poslovilni večer Vinko 2agarju Chicago. — Znani "Savin" tenorist Vinko Žagar je prišel v to deželo po vojni na način, ki ga oblast smatra za protipo-stavnim. To je končno dozriah — bržkone radi kake "prijateljske" informacije, in zdaj mora Vinko oditi. Po rodu je hrvatske narodnosti, toda se je vedno rad družil s Slovenci. Udeleževal se je prireditev sko-ro vseh naših naprednih organizacij v Chicagu, kolikor so mu sredstva dopuščala, ki so bila poslednja leta vsled njegove brezposelnosti pač skromna. Toda pri "SavP' je ostal ter pel v njenem »boru, kvartetu in oktttu. Vsakdo, ki se je udeleževal "Savinih" koncertov ga poana. "Sava" mu priredi 26. januarja v dvorani Poljskega sokoli na 1921 W. Cermak (22nd) M. poslovilni večer. Na udeležbo vabimo vse prijatelje in tntnce Vinko Žagarja. Vstopnina je 25c. Igrala bo dobra godba. Prebitek je namenjen Vinko Žagarju, katerega bomo po njegovem odhodu pogrešali, posebno na'J pevski afoor "Sava". — Odbor. Uslužni sodniki Občina JHuntington, Ind., ima »vojo elektrarno, ki oskrbuje tok za me«tno ra^vetljavo. Ko je bil izvoljen za Župana C. V, ®*ngs, je pridobil mesitni svet ordinanco, ki dovoljuje me-•tai elektrarni prodajati tok tudi za razsvetljavo privatnikom. Privatna elektrarna, pripadajoča elektriškemu trustu, je zatekla na sodeče, in sodnik Summer Kenner j« 2. januarja izdal sodno prepoved, ki dolo< a, da mesto ne sme prodajati elektrike, ker a tem »prav* 'ja v nevarnost legalno pridobljeno privatno svoj in o. Z zadevo se bodo sodišča ie pečala. -'—II I - * I m Ali tla ti Amariik« družinski koledar letnik 1935 ie naročiti? ?l«ne 75c. ,>rvče*U otroci delavskih star-sev postanejo najhujši zatiralci in nasprotniki delavskega rr.zreda, ko se dvignejo na višje lestvice v današnji družbi. Pconemanje meščanske vzgojne umetnosti pri delavstvu je ena največjih ovir pravega proletarskega -gibanja. Na shodu je tak delavec sodrug, ki se navdušuje za solidarnost, enakost in bratstvo, v svojem vsakdanjem, privatnem ali družinskem življenju je pa neusmiljeno sebičen, nezanesljiv, nekolegijalen. Taki ljudje rušijo in preprečujejo pro-letarsko enotnost, ker mislijo, kako si bodo "pomagali naprej" na škodo svojih tovarišev, pa ne vidijo, da je za delavstvo napredek in rešitev le v solidarnem nastopanju in medsebojnem podpiranju. Delavske družine bi morale vzgajati značaje v smislu vzvišenih etičnih načel socialistične ideje. Vzgajanje otrok je najtežja zadeva. Koliko idealnih peda-( g gov je že pasku^alo dati meščanski vzgoji boljše ideale! Taki poskusi se niso obnesli, ker je njih idealizem nasprotoval splošnim življen-skim idealom in nazorom meščanstva. S tem nikakor nočemo delati krivice posameznik m. Vemo, da so iz srede meščanstva zrasli ljudje z visokimi, plemenitimi ideali. Toda to so bile le izjeme, ki so zapustile svojo sredino in te povzpele nad milje svoje družbe. Drugače je pri proletarija-tu! Pomislite na vso duhovno vsebino proletarskega osvobodilnega boja, na vse koprne-nje tega razreda po človečan-stvu, na vto to jekleno voljo, požrtvovalnost in vztrajnost v boju za vzvišene ideale — na to p.dlago moramo postaviti vzgojne ideale delavstva. Sam družabni položaj delavcev sili k vzgoji v duhu socialnosti, solidarnosti in človečan*tva Sam interes delavskega razreda nas sili, da uveljavimo v delavski vzgoji popolnoma druga načela in ideale. Tu se l mišljenje med moačanom in socialistom. Tu vidimo, kako je potrebna nam in naši mladini nova miselnost, novo čuvstvovanje novo hotenje! Tu čutimo, kako stare vrednote izgubljajo tla pod nogami. Kako se prepričan socialist popolnoma loči od meščanske miselnosti! Ko vemo za smer, pa moramo imeti tudi voljo, da s to vzgojo pričnemo' Če hočemo v rtovem duhu vzgajati naraščaj, moramo predvsem *ami sebe vzgajati! Ali moreš koga prepričati, ali se moreš zdeti komu vreden posnemanja, če samega sebe ne znaš voditi po nekih določenih idealih, če sam svojega življenja jie znaš usmerjati po svojih nazorih? Ali more postati neko hotenje kri in meso, če sam nič ne napraviš za njegovo uresničenje? Kaj pomenijo vse lepe besede, vsi nauki in nasveti, če sami ostanemo mrtvi?! To- Dober vzgled. — Upoštevajte oglaševalce Strabane, Pa. — A m. družinski koledar je šel pri nas hitro izpod rok. Ako bi ga razipeča- vali povsod v taki meri, bi ga že ■zmanjkalo. Pri nas smo pustili vse delo razpečavanja samo eni osebi. To je John Troha, ki je prodal 100 izvodov. Poleg teh je bilo razpečanih še nadaljnih 15 iztisov koledarja. Ne vem, če je pri nas še katera hiša brez njega, razen katere ga nočejo, ker se menda boje, da bi prinesel nesrečo. Ob tej priliki se zahvalim tukajšnjim oglaševalcem v Koledarju. ker so pomagali publikaciji gmotno, in upam, da nam ohranijo svojo naklonjenost tudi v bodoče. Priporočamo vsem, da naj nabavljajo potrebščine pri našifi oglaševalcih, kajti to je v korist naše fcupno ti. — John Tericlj. rej: predvsem vzgajaj vsakdo samega sebe. Vse drugo bo iotem lahku. Ves delavski • razred im*i enega velikega učitelja: dol). Delu ju delavcu univerza njegovega življenja, regulatoi njegovega dejanja in neha-nja. Njegovo mesto v tovarni, njegov odnošaj do delovnih tovarišev, celotno razmerje do podjetja in družb? veže delavca, mu daje vedno nova spoznanja, ga uvršča v veliko armado borcev za lepj> bodočnost. Na tej materielni osnovi gradimo delavski pokrot in s te osnove izvirajo naši vzgojni—ideali. "Svoboda" po A. Schrottu. TO IN ONO Mllwaukee, Wi». — Prihodnjo nedeljo 20. januarja bo v S. S. Turn dvorani proslava 30-letnice društva Sloga št. 16 S. N. P. J. s programom popoldne in zvečer. Društvo Sloga, ki je tvorilo takorekoč najtrdnejšo trdnjavo napredk av naši naselbini, zasluži, da bo ta proslava po* tekla kot impozantna manifestacija naprednega delavstva na*e in sosednih naselbin. V teku vseh teh trideset let je društvo Sloga stalo trdno in neomahljivo v naprednih vrstah delavskega gibanja naše naselbine. Vedno in drage volje je članstvo podpiralo vsako dobro stvar, vse, kar je bilo v korist in napredek naselbine in delavskih interesov vobče. Soc. klub št. 37 je sklenil na svoji zadnji redni seji, da se članstvo polnostevilno udeleži te proslave. jI: ~ ♦ • • člarie kluba in vse, ki se radi udeležujejo zanimivih in poi-učnih predavan j se opozarja na predavanja, katera je aranžirala tukajšnja izobraževalna organizacija Milvvaukee Open Forum. Vrlila se bodo v Con-w.atory Hali, 756 Norih Mil-waukee St. Posebno opozarjamo na sledeča predavanja: 17. jan.—Economic COnse-quences of Power Production. Predavatelj znameniti angleški delavski voditelj Fred Hender-son. 7. feb.—Debata: New Deal. Upholding New Deal; Debator-ja: Dr. John A. Lapp iz Chi-caga in Dr. Scott Nearing; zadnji bo zavzemal opozicionalno stališče tega vprašanja. 14. feb.—Louis Fischer, Moskva, Rusija, poročevalec znane liberalne revije The Nation : Russia Today. 7. marca.—Debata: American Federation of Labor, proti-kompanijske unije. Ameriško delavsko federacijo bo zastopal Maynard Krueger, profesor Čikaške univerze. Drugi govor-7rrk Se rti določen.---------------- 21. marca.—Debata: Public Ovvnership of Utilities. Carl I>. Thompson, tajnik Public Ovvnership lige bo zavzemal zago-vorno stališče. Govornik nasprotne strani še ni določen. 4. aprila bo važno predavanje o velikih ekonomskih vprašanjih ameriške vlade. Vodstvo foruma upa pridobiti za ta predavanja dva izmed glavnih u-radnikov agrikulturnega oddelka ameriške vlade. Podrobnosti bodo poročane pozneje. Vstopnice za ta predavanja lahko kupite že sedaj na 707 North Broadway, soba 500. Vstopnina je zelo nizka. Za one, ki se želijo nekaj naučiti ter globokeje spoznati razna velika vprašanja, ki danes pretresavajo svet, nudijo ta predavanja poseben duševni užitek. *• * ♦ t Sklep zadnje seje socialističnega klut>a je, da se knjige, ki jih je prevzel kltrb od čitalnice, podari niestni čitalnici na južni strani mesta, ki se nahaja v bi i-žili i naie naselbine. S tem Jr dana vpem rojakom prilika, i o se poslužujejo teh knjig brezplačno. Klub obenem aodira na vse one, ki še imajo knjige, ki so last čitalnice, da jih o Ida-jo v S. S. Turn dvorani pri Fr. Zajcu. _ T. N. - Izerpch zapisnika redne sejf odborov JSZ dne 4. januarja 1935 Navzoči od eksekutive Filip Godina, l)cnald J. Lotrich, J ško Oven, Fred A. Vider, Fr. Zaitz in t'. Cavich od srbsk s I sekcije. O l nadzornega odbo-t ra JSZ, Peter Bernik. Od na lzornega odbora slo\. jaiKcije, Alice Artach in Angela Zaiti. Od prosvetnega ►dseka, Anton Garden, Ivan Molek in John Kak. Tajma Chas. Pogorelec. Predseduje Godina. Zapisnik sprejet kot Čitan. Tajnik prečita pismo Leo Fisherja, tajnika centralnega biroja Hrvatsko-srbske sekcije komunistične stranke, v katerem predlaga J. S. Zvezi sklicanje skupne konference med njimi in nami za enotno front). Za skupni program predlaga borbo za zavarovanje brezposelnih, za boj proti fašizmu in vojni in proti znižavanju živ-ljenskega standarda. Piše, da je bil opozorjen na našo resolucijo za enotno delo, ki jo je sprejel X. redni zbor JSZ. Pismo je poslal po special deli-very in je datirano 2. januarja 19.15. . Sledi razprava. Vider ama-| tra, da to vabilo ni iskreno in I zato ne vidi vzroka, da bi mogli za delavstvo kaj pridobiti, če pristanemo v njihov predlog. Cavich izvaja, da nain ' je njihova taktika znana in gotovo je, da je niso nagloma spremenili, namreč, da je prav tako napadalna in zavratna proti nam, kakor je bila. Angela Zaiti govori o delu komunistov v unijah, kjpr s svojim nebrzdanim, napadanjem in izdajanjem zdražbarskih letakov ne dosežejo drugega kakor da kvarijo tudi konstruktivno kritiko, in demoralizira-jo članstvo. To, pravi, opazuje na sejah svoje unije in* v nja-nih odborih. Lotrich obširno govori o delu komunistov v raznih akcijah in meni, da nas i dozdaj še niso uverili, da so i iskreni \ svojih predlogih, kaj-}ti prevečkrat ie so se pohvalili,- da jim manevri dobro uspevajo. Pogorelec poacJže v zgodovino in govori o naših naporih, s katerimi smo hoteli doseči zbližanje, dobili pa smo napade in obrekovanja. Frank Zaito pravi, da to, kar zriaj Fisher predlaga za '.skupno delo, vršimo že vsa leta. Predlagano, da se naj Leo Fisherju odgovori v smislu resolucije zbora JSZ in te razprave. Podpirano in sprejeto. Poročilo tajnika Pogorelca. Od prošle do te seje smo napredovali za en klub. Usta-, novi jen, oziroma obnovljen po mnogih letih, je bil v Aliquip-pi, Pa. Pristopilo je 10 članov in članic. Tajnik kluba je s. Bartol Verant. Leta l delo je že dolgo znova r ;elorto. Najbolj pridni dobivajo tudi "bonne", kakor je bil v modi v mnogih ameriških obratih po-se/bno med vojno. Prva leta po revoluciji so bili delavci "boss" nad "bossi". Zdaj je zopet o-bratno, vendar pa so delavci pred . šikanami bossov veliko boljše protektirani, kakor pa v Zed. državah in drugih kapitalističnih deželah. Sovjetski vrhovni ekonomski svet pojasnu-je, da je bila ta sprememba po-; trebna zaradi discipline v tovarnah in rudnikih, ker so prva j leta delavci domnevali, da sme vskado početi kar hoče, pa bilo lenarenje ali pa sabotiranje dela tistim, ki so si res prizadeva-| li izboljšati abrate.Tudi načelo, da morajo vsi delavci v sovjetski Uniji prejemati enako plačo, je bilo že pred več leti docela zavrženo. j (Drugi del tega £lanka bo v prihod-• nji Številki.) f Johnstovvn, Pa. Članstvo kluba št. 65 JSZ je i vabljeno, da se gotovo udeleži prihodnje seje 27. januarja ob 2. pop., da izvršimo, kar smo ! odložili meseca decembra za to sejo. Potrebno je tudi, da pridete in vzamete koledarje, kateri so bili naročeni/Za vas, da pridemo v pravi red. Michael Tcmec, začasni tajnik. PRIREDBE Kirnov Jt S. z« ....... 11 V iledtcem icanamu »o priredb« klukn« JSZ, konferenčnih organiza* c i i in io«f&liiti»ik pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vklju- Veselica kluba JSZ v Strabane, Pa. Strabane, Pa. — Na£ klub št. 118 SZ bo imel v tem letu svoio prvo veselico v soboto 16. februarja. Več o tem pozneje. Klub št. 118 je na svoji prošli redni seji izvolil novega taj- II n n i >j iv —ii ..4 m r n . i / j mi i iTiKtt, fTKrrtTTTtn Srn rev n sutl rti I John Cesnika ml., ki je l>i 1 že enkrat piv j klubov tajnik. Prejšnji tajnik s. Frank Samsa je i hotel malo oddiha in, vzel deLo organizatorja skupno s sodru-gom Marko Tekavcem za East Canonsftjurg, in podpisani ter s. John Koklich za Strabane. Torej organizatorjev je dovolj, poleg drugih članov, ki se tudi zavedajo, da moramo vsi biti organizatorji. ^ Seje našega kluba se vrše vsako četrto soboto v mesecu ob 7. zvečer v dvorani cffmUva "Postojnska Jama" SNPJ. So-| mišljenike vabimo, da pristopijo v klub. —John Terčelj. Diktatura v Vatikanu "Papež Pij ustanovil v Vatikanu \iiktatorsko vlado," so 31. decembra poročali listi. Kdaj pa je sploh bila drugačna? Važna razprava na bodoči seji kluba st. 1 Chicago. — Prihodnja redna seja kluba št. 1 se vrši v petek 25. januarja v dvorani SNPJ. Poleg važnih poročil bo ostali čas seje porabljen za predavanje in o razpravi, ki se tiče našega gibanja med ženstvom. Vec bo poročan > v jMobmljiji številki. Relif v Illinoisu V državi Illinois je decembra predlo leto prejemalo relif 802 260 družili. Dr. John J.Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford S440 If no aniwtr — CmII Autlin 5700 JANUAR. CHICAGO, ILl..—Poslovilni večer priredi "Sara" Vinko £ayarju v soboto 26. januarja na 1921 W. Cermak Road. LA SALLE, ILL. — Domoča »aba-va kluba it. 4 v soboto. 26. januarja v Slov. nar. domu* POWER POINT, O. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 27- januarja ob 10. dop FEBRUAR. SO. CHI£ACO, ILL. — Veselica kluba s|. 224 JS? v »oboto 2. feb. v Hrvatskem domu, 9618 Comercial Ave. BRIPGEPORT. O. — Kontest sa popularnost in plesna zabava kluba it. 11 JSZ v soboto 16. februarja v dvorani na Bojrdsvillu. CHICAGO, ILL. — Veselica kluba st. 16 na north side v soboto 23. februarja v Aldine Hali. STRABANE. PA. — Veselica klu-ba st. 118 JSZ v soboto 16. februarja v dvorani društva Postonjska Jama SNPJ. MAREC. DETROIT. WICH. V nedeljo 3 marca vprisorita kluba it. 114 in 115 JSZ v Slov. del. domu socialno dramo ''Rdeče rože". CHICAGO, ILL. — Slavnost 30-letnice Proletarca v nedeljo 10. marca v dvorani SNPJ. IMPERIAL, PA.—Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice v nedeljo 27. januarja dopoldne. APRIL. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 21. aprila koncert Save v dvorani SNPJ. ■ a m sa & m ?s m m m ■ ■ ■ ■ ■■■■■■ ■-■ii'«' PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. i FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in1 cfpvažajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO 1727 1731 W. 21 ti STREET CHICAGO, ILL. Telefoni: CANAL 7172-7173 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OKRNITE NA UNIJSKO TISKARNO « * * *■ _ Adria Printing Co. , 1838 N. HALSI ED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. f——• A Yugoslav \Veekly Devotid to the Interest of the VVorkers OFFirtAt. ORGAN OF Yugoalav Federation S. P. PROLETAREC BDIK/ATION, ORiGANIZATlON CO-OPKRATI VE COM M ON W K A LTH NO. 1427. Publi»li*d W««kly at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., January 16, 1935. VOL. XXX. IIEALIN4; CAPITALISMI"^«"«!!,"':: THE BUSINESS OF SOCIALISTS Kvery arrangement for put-ting capitalbmi on it« feet appears to meet an obstacle. It reminds one of a barrel with a dozen holes through which vva-ter leaks. Two or more holes are plu^ged but the barrel is so frail that by the tirne the leak-age is stopped at some holc« the pressure force* other vents. Frantic attempts *o raise prices brin g complaint of an increasing cost of leaving. An there appears a profit motive and that motive is the most im-portant consideration for the ovvner who has the final say as to vvhether the plants >hall be open or not. He is not interested in whether the goods that are In last vveek'* "Cleveland Pre*s", " i«'"*' port.ni. of the sheet vsa- <| ,-vt» »m! He said: ' The oilly tolerable 1to th* remarks of IU»v. Cha.4. Couirh-way out of this depresaion is1 ,in» 0'Connell, and a photo- beang found in the ateady in-' *?*vh ot ^m« »trange rita« of-thcir r i x . enurch in vvhich vvas nictuHNl the aet cre.se of en,ployment m profit- of . ,,„„„„ „Ucir,K j.^J.i c™ M I d IIIM litn hliiiin^ ' * ___________. . .Z. able priuate business. That's it. And if there is no profit for the ovvners? Then vve have idle industrjes and idle milMons qf workers. To dis produeed will be useftil or not. If he ean manufacture some- Charge the ovvners and transu thing that 4* shoddy and make form the great plants of pro-more profits on a shoddy arti-! duction into collective enter-cle than he can on a sound arti-i prisea and oiperate them to attempt to restriei farmicle the shoddy article will be produce things to eat and wear »h«*-acreago results in more liiten-i manufactured and sold. HU and enjoy is the Socialist pro- W«taon: * (After hour* of »nten*e sive planting. Raise wagr»g tnd interests as a profitmonger de- gram. thought.) i have K. John Lindbergh the exploiters comol.tin tnat I termine whether the plants Is that possible vvith either * the ono who kit,nar>cd Hauptmian. they cannot meet the cost of shall or shall not be operated,1 or both of the tvvo leading par- «>.,..1..«,!».. 1 > . J .. >. .. ... *____ ___I I ♦ Vi o n n^inl.1 J ! i.'.. ___1 _ * * i • i i on a Klaven image of St. Mary. The trtici« on Coughlin read* on and on of hi* radio verbago untii vve get to thia: "Roo*evelt muwt go n«iivvcr In the confused, political situation that is developing, we Socialist* will have to keep our heads and our sense of direc-tion. Wfe ean afford to rejoice in the awakening of the American people vvithout swallowing ali kinds of panaceas and pre-tending to like them. Not every-thing that will call itself ra- By Norman Thomas , \...... " * gerous commitment to the sales hour vveek, a gigantic housinf tax which is a bulvvark for the program, unemployment insur. owning class as against income ance—the Lundeen Rili is pr^jj and inheritance taxe« and a ably the 'best bili yet suggested production. Keduce vvages and | vvhether the article produeed is workcrs declare that pur- *hoddy or sound, vvhether the vvage sla v rs have tho glori.ms ties administering the govern-l . Cardinal 0'ConnHI's commentary ing powers? No! They are nar- on Cou«h,in. t** neighborin* nf -Uni.u|. . *tw% column i« in thin nens« :-."Th«w who privide of prnducinir for M, ( i Z allies. influenre of the dfvil. It'a hum- |The NRA bumps up againstj Think it over. Does the So-i ,»u^ft'»•y.,,---|fy And it was Jetnis Christ who spoke againKt tho And the gild«*l saint*, K t. Je- tnetarmers i ne rsnA oumps up against , rnink it over. Does the So-' ,m*rtM'>- turu to suh- this whole absurd system again, cialist Party represent you? If ( ad vvorkers and again. October 9. of last! it does not. why do\he rulinir !!'„!« » ________________i .. l .i d:„ui_____t_____1.1.. t___u-1! . • V runie a chasing power becomes less. Kstablish codes and the owners of capital sabotage. Levy proc-essing taxes to help the farmers and many people stitutes, lt railro«4., ........-....., , d^u?' T7 " «,liV U(> viu- niung rotm. and St. Baail, were under th . Manf a wage iitcrease the own-pear, Uonald Richberg frankly capitalists and bankers oppose i influenee^of the devil. They said thinjrs that if they ii»pw "godlja", and I don't like "godlja". ers declare that rates should' conceded that Mrecovery" de-i it; if it does, why do you? be inereased. So every p rop put under capitahsm is followed by th-follapse o t some other prop. I; is like a blind and insane man in a dark cellar chasing a black cat t ha: isn't there. And the vvhole problem is y admirable in purpose, involve a very dan- t - - though it could be improved— other social legislation, and « plan of taxation which vvill put the burden where it belongg, namely, on the ovvning claas. In fighting for these measures, we The Day The New Leader. VVILUAM R. HEARST PLAVING WITH MOB PASSION -----3- ! * " William Randolph Hear»f» con- thi* letter Preswlent Robinson con- LouU Jarts, Olevelaml. O. happen.—T. M. L. It is not true that ali German* and Italians are of murderou« mold; therefore it eannot l»e true that Hitler and MuKdolini are univer?va]ly »up-ported by the (Jerman and Italian people. **? Their regime« ave founded upon violenve. injustice and terror. Noth-in»r in this world i« more certain than that those regime« will fall. We cannot name the day nor the hour, but we can^safely prediet that it will capitaliat levy. Our business is to hammer away on lavvs and policies which .will help labor and make it more conscious of its historic destiny in the building of a nevv society. So far as NRA must make it plain that #1 ;ept.- Some of is concerned, we must fight for know that a fetterat antPTyiich. dicines vvill be that vvhich vvill strengthen the ing law of itself vvill not cu« principle of collective bargain- the monstrous evil of race di*. ing through bona fide labor erimination, which Ls our true unions and against aH priče enemy. We knovv that a 30-fixing. Priče fixing under ca- hour vveek as an emergency pitalism simply means the pro- measure in the fight against teetion of monopoly or semi- j unemployment will mean shar. monopoly interests in private ing abundance unless it can be hands at cost to the working supplemented by other more masses as consumers. So far as truly Socialist measures and AAA is concerned, we must' unless there is a plan for tech-make it plain that we do not nological improvement for the criticize it from a Republican public good rather than for or conservative standpoint. We private profil- No unemploy.% knovv that something has to be merit insurance can be ade-% done for the farmers, but we guate to our needs. We should mu Come tinual playinw up of fear, suspicion and hate of Japan mukes him a dan- ger to America. To Thi evil rol • demns ali organization by »tudent« who are interested in radical mattern. Now lir. H ean« t is a.sking the Mc other. Bring them together.1 in, Jfo,rel*n aiffairs Mr. Hearst ha.< Cormack Committe«, vvhich wa.s \set \othing is simpler. added two othrr grave injurie^ to the j up by the House of Representative Simole as i- anneaiM it Ain ' Hr i. a leader in ' to inve.tigate un-Ame.u-an a. t .v,- ^.mpie as U appears, it S the f.urht of the publluhers against to ratend its inquiry into a "pro6e of very COmpleX oecause capital- the proper sort of eollec-tive har-ism is ' not a system of pro- new.«p«per reporters to ducing things for people to eat, ®wn owniMtion and in their our last meeting , . k T, f,own behalf. The fight of the Amer- vvear and enjoy. The ovvner ofjiran New,paiHM. (;uiW in one of th.3 big industrial plants isn't con- most encouraging things in the field cerned vvhether the plans turn l«1*"" »n^l Hearst is perhaps it« out booze or Bibles, bread or bags. \Vhether the thing vvill be useful is no concern of his. He, hires vvorkers to produce things so he can seli them, if he cannot seli them, although the masses can use them, he is not interested in operating the plants. He is in business to seli commodities and to reap a profit on the sales. Betvveen production and consumption college Rads." Such a proers carried a contemptible letter by Pre-sident Robinson of City College, Nevv York—a man vvho long ago ought to have been removed from his position if for no other reason than becaus>» he cannot keep order in college vvithout the aid of annual riots, expul-sions, and the help of the police. In Chicago. — For the firat tirne »ince Haan." She also clarified a statement the English »eetion of Branch NTo. 1 in re^rard to persecution of prieats, began to funetion an attendance re- aln>ut whom she said, "Priesta are cord of 50 was reached at k* last, not persecuted, but sWnply considered meeting, Priday, Jan. 11. With more 1 as not performing useful work for spacious m«eting quarters (2700 So. j the state. If they drop th«ir religious Turner Ave.) and a special program, pursuits and undej-take anotber line the club In-gan tbe first of its series of vvork, they are gj^ognized as any of "bigger and better" meetings for | other citizen." the year. Miss Mattie de Haan, of the Socialist Party He«dquarters, was guest speaker, and members of the club and the juvenile seetion of Branch No. 1 partkipated in the re- GUISEPPE MODIGLIANI rushing to tht^^trpport of Hearst and main<, has made a num-Cormack extend hw ,nquiry mto the ber of trips to Rassia> ^^ of youth 1 ° ege"' in the Soviet Unaon in compari.son Mr. Woll is playing vvith fire which »rith youth of other countries. Among may yet burn the A. F. of L. it*elf,, the outstanding qualities of Ruasian to vvhich he professt > • \ d. young people, according to her ob- „ . . H^^MHRH One can only rejolee on reading his ; servation, vvere an intense enthusiasm *r0Up- follo^ed the H| program, after vvhich the group vvas entertaincl by Fraj^, Sodnik's 4,or-chestra." The next""mceting of the club is fcheduled to be held at the ^me plače — the second Friday of F('»rua!y.—Marjr Jugg. The remaind«r of the progTam consisted of a one-act playlet, "Aria-en from the Ranks," which proved to be a half hour of hilarity. The meni Jk? rs participating vvere: Bili Trojka, Frank Sodnik, Johnnie Rak, and Ernestine Jugg. Dorothy Ivansek was weH-r"ceived with her recitation, "€asey Jones." Elaine Turpin and Helen Pavlin entertained vv^th a vocal duet, "Soup." These two number* vvere presentations of the juvenile knovv that the planning that vvill save us is planning for abundance and not for a return to prosperity through subsidiz-ing scarcity. This means that we have to have control of the economic strueture to X degree that is not contemplated by the Nevv Deal, in order to plan effectively. The immediate measures-on which vve should concentrate are: effective. federal anti-lynching legislation, the 30- fight for the best vve can get but should probably consent to any lavv that recognizes the principle of the value of the 30-hour vveek, and fight for it u frankly the fact not that under it ^capitalism can cure unem-pIoyment but that the lavv will put capitalism on the spot vvhere it ought to be. It vvill make plain its failure to pro-vide us the abundance vve have a right to expect. |||M ARCHLIGHT •m illllllll llltl. Donalo Lotrich lllh By Joseph Schlossberg (Continued from last vveek) that became impossible, and thjeats lt is not my purpose now to paas °,f sharin^ Matteotti's fate came judgment on the attitude of the So-1 c]one to execut.on Mod.gl.am vvas cialist party. In other countries the ,l'1GmPel^d to leave h.s beloved lUly. Socialist, acted differently, but the He ^ ,n ,ex,le s'nce th<>n- results vvere just as tragic; note- , Now- MumoIihi »s d.ctator mu.- Getmaify, Austria, Spain. The im- dtrin* ftnd 'mpr«wninf h.s former portant thing is that at that tinke ^n.rades; the former pro-war *o- Italy vvas free and the labor move- c.al.st Cach.n is a Communist lead- l^nrTInTni. (Jhly the ne*ly m. FrAnc^ and the Itahan Muired ter. itory, such as Triest', wa< ,sts ,n ex,le' Pr,!,on or «"artyr s "under a military dietatorship. Triest /riV/s1\ letter, vvhich the Hearst paper« car- for doing constructive vvork vvith a ried conspicuously, that today M r. purpose, their love of cultural aetivi- Woll is no longer as great a force as ties, their lack of interest for relig- he once vvas in shaping the policies ion, and their distinctly nevv con- of the American Federation of Labor. ception of their plače in the economic j No matter hovv sincerely he may vvorld. Miss de Haan also emphatical- prote«* tt h«» i« the en« ny and not ly denied the statements made by nL' 1 rl_JLSL ~m' th? methoda he passing observers such as Carveth ul 1 1 can !uve no other effect Wells, who bevvail Russia'« d^trratla- vS^r the strengthaning of f a »cist tion of moral standards. "I have* force« and ten<'eneies in America. never seen youth more moral in any —Norman Thon.as. |country than in Russia," said Mias de Amer.cansm: Ur ing a system that ha< failed for generations; cussinfl l>ecau^e . it don*t work. i changing it. They are speaking of a "nevv or- and declamations by our young Fal- der", social insurance and The con-stitutionality of the NRA, the^e com-mon American citizens are, today. cons an has recently come to United State« on a lecture vvill sj-cak at a I/a bor and Anti-Fascist Rall.v in Chicago Thursday, January 17, at the Amalgamated Centre, 333 S. Ashland Blvd. The meeting is sponnored lions of Italian vvorkers, died in under the ampices the Italian Social exile in Pariš. Modigliani stay*d and ist Federation. the Tra' of «ccurity? Nor | our literature committee. In addition will anything rworthwhile come out to this i>amphlet vve stili have the f<>l-of this. Ves, they may put thru som- lowing: Taxes and Tax Dodgers, by of their pet measures wbich vvill be ! Mayor Hoan; Inflation, by Prof. better than nothing but the.v vvill b so inadequate that the people vvill ridicule it. Be»ides, they vvill make the poor vvorking fftiffs pay the en-tire bili for unemployment insurance and old &ge pension«. VVhich means that the vvorkers vvill protect themselves and keep up their phy^dcal povver thru their ovvn insurance so that the rich can exiploit them vvh-en exploiting is profitable. * % * As fot the 44new order", coined purposely to fool the fooled it will amount to very little because it has been stated very clearly that Roo.e-velt vvants to prop up this dyin of the sheer wiU t0 do- Thingt no new order in this capitalist profit sywtem unless it be a nevv order of higher proteetion for the rich. The were done vvhen they had to be done vvhether there wa» money or not. It vvas the vvill to do that kept the earljr nevv order vvill come vvhen Amerk an , P,oneer* at the helm, and the later vvorkers trade their present ignorance ' »"»»^nient, constantly. Let us m-for some class conscious training and I( our devotk>n to our PaI,er- Jt knovvledire vvhich they need «o sorel.v. |,,<>serv<'s y,u,t ^ry help. and not before; vvhen the American. .... , vvorkers avvaken to the; fact that I ^hat s to haI»l>^n to the Saar labor. work, is the mole value creating' l>a!Mn' Wi' don,t klM)W at xhe time of force. As for the con««titutionality of th,s wnting. Betause it is (Jerman it the NRA. oil codes, etc., it is nothing should return to G*rmany vvould be John Baar in "Labnr", Wa«hington, D. C. nevv for capitalist ovvned judg«'s to favor the capitalists. ♦ * In Svveden the.v have practically vviped out the depression according to the Chicago Tribune, the paper hate-ful of everything good. The Bocialists are in control thru coalition vvith the farmers and have vvorked out*such a fine program that little relief is neeessary. Long range plannir^g and foresight in the future have enabled thia gov-ernment to put many men to vvork at fair vvages. Why the Tribune should report it being ojrposed to Socialists and to planning is a guess. Maybe they vvere short of na«d for. Every election in America is bought outright. But we have yet to take » lesson fr«nn Hitler. American« went to the Saar at Hitler'* ex]>ense. They had a journey aeross the pond and back ali paid for so that they could vote for Hitler. If^iat doesn't beat our scheming A4^^ican politicians to pieces nothing does. IN A CEMETERY BY VVILLIAM ALLEN WARD. In life he vvas president of the Firtt National Bank, tfre biggeat man in the village... She was a vvoman of the street... hollruvv eyed. . . a vvoman vvho haH felt the vvhip lash <>f life. . . Dcath called and both passc I on. . ' Deatb knovvs rvo favorites. . . One day in a cemetery... I atood near vvhere the banker and the street vivalker vvere buried... Near-by I savv a vvhite rose bloom.nf!