Obuti.
'čir/Iien na Cvet ne  pride nobeden,
»Shtirje   pa vezh  vedo,  Kakor eden,
Le   eden  od  dnijiga fe moramo  ir/fiifc1
Le s branjam in  3 ffcufhnjo fe vedno modri!'.
Satorej mi tudi v nafhih novi/ah Vfelej  kaj   ta/.iga bomo vam  dali, Kar vferjeno je she v refni/ali , Kar drugi ga dobro fo she fposnali.
Nagovor.
Ljubi kmetje, vi fte poklizani sa obdelovali semljo, vafh lian je lep (lan; she perviga zhlo-veka je Bog v vert poftavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaftvo in krepkoft viih narodov; kmetov lian je podpora vfih ftanov; nar vezhi tesho de-shelno on noii; savoljo tega je pa tudi zhaili vreden lian praviga kmeta, ki je priden in delaven.
Pred folnzhnim is-hodam she vftane kmet, hiti k delu in fe vefeli, komu fhkerjanez pod nebam prepeva 5 sadovoljno prenefe tesho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saflushen difhi!
Ref je, de mora kmet terdo delati, vedno sa fvoj shivefh fe truditi; in veliko fkerb mora imeti sa fvoje kmetijftvo; pa le priden in sado-voljen naj bo, frezha in vefelje mu pride , ki ga meftni bogatin nikdar ne obzhuti.
(Srezheu in vefel tud' je, Ki orje fvoje polje ; Sveft on je zefarju In deshele poglavarju.
Nikar ne miflite, de naprejpoflavljeni sa kmetijftvo nizh ne fkerbijo, ampak vediti morate, de oni zhef kmetijfki lian vedno zhujejo, in fi prisadevajo, kako bi sa boljfhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kako bi kmetam bolj na na roke fhli.
Po nekterih deshelah na Nemfhkim kralji in vikfhi oblaftniki fkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo fvojim deshelfkim poglavarjam, de imajo kmetijftvam pomagati. Pofebno po deshelah nafhiga milo fkerbniga prefvetliga zefarja fo sa blagor podloshnih povfod perpomozhki dani, s kterimi fi kmetje lahko pomagajo, zhe fe le po-flushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana.
Od fto let fim fo po zefarfkih deshelah kme-tijfke, nekaj posnej tudi rokodelfke drushbe po-(lavljene. Hvalimo, de fo tudi na Krajnfkim rajnki zefar Fran z le to (imenovano) zefarfko kraljevo kmetijfko drufhbo v Ljubljani v ftar ftan potlavili sapovedali; to fe je sgodilo koj po po-
34
35
begu Franzosor v letu 181 4« Tej drushbi rniloftli-vo dodelene pravize, in nji naloshene dolshnofti fo fedajni prefvetli zefar Fer din and miloftlivo poterdili.
Dolshnofti zefarfke kraljeve drushbe v Ljubljani fo le te :
1.   De fi ima ona vfe, kar vednoft in snanje sa kmetijftvo ulizhe, v fkerb vse ti, in fi persa-devati, de fe bo vednoft kmetijfka, kolikor je mogozhe, rasfhirjala; to ima ftoriti: s poduzhe-njam v befedi in v pifmih, s podelenjam she poprej in fedaj  natifnenih bukev.
2.    Ima z. k. kmetijfka drushba s drugimi enakimi drushbami s pifanjarn v fvete iti, in fe v kmetijfki rezhi s dovedenimi moshmi bliso in daljezh v pifmih pogovarjati.
Sraven tega mora drushba fkerbno oprafho-vati, in gotovo svediti, kako fe po domazhi desheli s kmetovanjam obnafhajo; svediti mora, zhe bi bilo per njih kaj pomankliviga, zhe bi kaj pogrefhali, ali zhe fo sadershki ali samude kme-tijfkim delam na poti.
Dalje je dolshnoft zef. kral. drushbe: ker ona potrebe, pomankanja, flabofti, napota ali sadershke per kmetijah sveduje in fposnava, in * ker po pifmih sv e, kar sunej deshele bliso in daljezh noviga in sa kmetijftvo koriftniga snajdejo, ona fvojim udam po desheli vfe le to sa rasposnava-ti, sa rasfoditi, in sa fkufhevati daje , in od tiftih ftorjeno rasfodba s vfimi raslozhki in okoljfhina-mi osnani. She vezh bo fkerbela, de fe bo po desheli napravljalo, kar bo v tih rezheh sa dobro in koriftno fposnano: poftavimo , kakor: vfe forte snanih ali pa isrodnih selfh, na novo snajdeno krnetijfko orodje, mafhine , bolji shi-vinfki sarod , in vezh takih rezhi.
Drushba bo uzhila in fvetovala, kako fe mora semlja koriftnifhi obdelovati, ali kako s vezhini pridani kmetovati; kako fe mora bolj per-pravno krnetijfko poflopje poftavljati, in druge naprave per kmetijah; ona bo fkufhala s podu-kam v perglihah kmete preprizhati, kako fhkod-live fo njim ftare vrashe , kako preprofti fo njih krivi posdevki; fi bo persadevala, kmete od take le poblodbe ozhiftiti: insadnizh, ko le ti drushbi vikfhi gofpofke saupajo, njo fprafhujejo : bo ona na to vfelej s vefeljam, na tanko, ravnoferzhno fvoje rasfodenje nasnamenovala, in vikfhim go-fpofkam predloshila, ktere sa deshelo in sa prid kmetov fkerbijo in shelijo, de bi kmetijftva fe poboljfhale ali popravile, in de bi sadershki in pomote od njih fe posgubile. *
De bo pa drushba le te dolshnofti, kakor mifli, nar bolj fpolnovala, je ona k temu zilu in konzu te kmetijfke in rokodelfke novize na fvitlobo dala, de bi fe fkosi*nje vfe, kar je sa kmetovanje in sa rokodelftvo vediti potrebniga, povfod rasglafilo.
Ljubi kmetjer, zhe koliko kaj pomiflite , fe vam mora dosdevati, de je mnogotero snanje, in
veliko vednofti potreba, zhe hozhete froje kmetijftva s pridani dershati; ker pa savoljo iilnih del, in mnogoterih opravil per kmetovanju fvojih fi-nov, ki jih bote sa naflednike poftavili, ne morete farni poduzhiti, pa dajte njim te novize v roke ; vemo, de veliko njih she sna brati, ki fo fe is molitevnih bukviz nauzhili; vemo, de je fkorej ni hifhe na kmetih, kjer nar men j faj eden brati sna; kjer pa fhe ne snajo, fe bodo kmalo eden od drujiga nauzhili.
Ob simfkim zhafu, ali kadar ni kaj opraviti , naj berejo v novizah, nameft de bi pohajkovali, ali kako norzhijo pozhenjali, kar fe per mladenzhih rado sgodi, sakaj
mlniloft je noroft.
V branju bodo vafhi otrozi poduk sadobili, kteriga sa perhodni ftan potrebujejo 5 v branju bodo svedli sa kmetovanje potrebne rezhi, de fe bodo sa perhodno napravljali in bodo koj kakor svedni moshaki sa vami lep ftan kmeta nafto-pili, v kterim je kaj vezh treba vediti in snati, kakor pet fhteti.
Kar bomo v teh novizah pofihmal na snanje dajali ali vam fvetvali, bo poduzhenje v kmetijfkih rezheh, ktere fo nar bolj svedni moshje fadajniga zhafa rasfoditi in jih sa prave in dobre dela poterdili.
Sa vaf, ljubi kmetji! fmo vezhji del tega lifta odlozhili, v kterim snati skelimo vaf poduzhiti , kar je od perviga do pofledniga kmetu vediti in snati potreba; fvetovati vam hozhemo, de bo lahko vfak po fvojim kraju te fvete k fvo-jimu pridu obrazhati vedil; vfe usroke kmetij-fkiga obdelovanja vam hozhemo rasloshiti, to je pokasali in fprizhali vam "bomo, sakaj in zhe-mu fe mora to delo tako, drugo tako delati. Sraven tega pa vmef majhno kaj lufhtniga, kaj sa fmeh ali sa kratek zhaf sa brati bote dobili.
Zhe bi kako sabavo per kmetiji preloshiti ne vedli ali ne snali, bote dobriga fvetovavza nafhli v novizah; s eno befedo : v tih liftih bo kakor ena fhola sa vaf in sa vafhe otroke; fpravlajte jih fkerbno vfe po verfti.
Sholo le to, ktera v perhodni defeti numeri sazhne, bomo tako sveftili.
Poduk,
i*  Kako fe vlaftnofti semlje posnavati samorejo.
2.   Od rasdelovanja novin , ledin.
3.   Od gnoja in gnojenja.
4.   Od fadila, od fetve, in perdelovanja.
5.   Od nafledovanja ali naftopovanja fadesha in shita eden sa drugim.
6.   Od nadelovanja ali popravljanja fenoshet in
travnikov.
7.   Od perdelovanja vina in ftreshbe vinografhke.
8.   Od reje fadja.
36
g.   Od reje goveje shivine.
10.   Od reje  konj.
11.  Od reje fvin.
12.   Od reje zhbel.
i3-  Od reje shidnih gofenz.
(Dalje fledi.)