281
Pol za poduk pol za kratek čas.
Kaj so nemškutarji?
Kdor med kmeti živi, ali pa je sam kmet, kakor jaz, ve, da je beseda nemškutar že znana v vsakem kotu naše domovine, al pravi pomen te besede vendar mnogim še ni znan. Naj tedaj drage „Novice" dovolijo, đa pisavec v kmetiški jopi za pero prime in na kratko nemškutarja ali nemčurja svojim ljudem opiše.
Vsak umen človek ve" , da niso samo ljudje slovenskega rodii na svetu, ampak da so tudi Nemci, Lahi, Magjari itd. Vsakemu narodu gredć njegove pravice in noben pošten človek mu jih ne more kratiti in to posebno v njegovi domovini ne. Ce pa Nemec in to še v ne domači deželi sili nemščino drugim narodom in jih ščiplje in zatiruje kjerkoli more, to ni več Nemec, ampak nemškutar ali neme ur, in isto tako iz Laha postaja lah on, iz Magjara magjaron. Vsi taki iz-vržki so po pravici gnjusoba drugim narodom.
Naj grem pa zdaj do nemškutarjev nazaj.
Da boste nemškutarja lože spoznali, mislite si tisto žival, ki po zvonikih leta, ki ni ne miš, ne tič; v primeri ravno take baze so tudi ti ljudje. Po rodu so sicer Slovenci, pa jih je nemška kultura ali pa gola dobiČ-karija tako zavzela, da so se domovini izneverili in hočejo na vrat na nos Nemci biti. So pa še drugi tem enaki, namreč taki p tujci, ki so od drugod k nam priromali, katerim slovenski kruh jesti diši, vse drugo jim pa smrdi kakor volku smola.
Glejte, to je nemčurski regiment. Tega regimenta ljudje le za Nemčijo delajo, naše dobrohotne naprave, za katere se naši domoljubni možje borijo, pa z vso silo spodkopavajo. Njih edino potezanje meri le na to, da bi radi vse pod piajšč Pruskega orla podtaknili, zato tudi vse, kar je katoliškega, zatrli. Na zastavo svojo so si zapisali: „vse za omiko in svobodo", delajo pa temu ravno nasproti tako, da res ne vemo, ali so pogani ali kristijani; „lučnjaki" se sicer imenujejo, ki pa sami tako luči potrebujejo, kakor slepec pogleda. Pravljica pripoveduje, da se je medved enkrat neizrečeno hvalil, da je najbolj čedna žival na svetu, ker se nobene mrhovine ne dotakne, al gotovo bi bil bolj priljuden, ko bi žive pri miru pustil, pa mrhovino pojedal. Tako tudi
nemškutarji. Ali bi ne bili veliko bolj pametni, ko bi svetinje našega naroda pri miru pustili, pa svojo skrb obračali le na to, da se domače reči kakor obrtnija in kmetijstvo na vieo stopinjo povzdigne, breme silnih davkov zniža itd.
To, to zahteva slovenski narod od vas; dokler tega ne storite, ste zatiralci naše mile domovine. No, pa kaj hočemo! Kakoršen regiment, taki „aufšlagi".
Iz okolice Ljubljanske.                                  M. J.
282